$tev.22.
V Ljubljani, dne Ž9. maja 1919.
LeSo X%Kll

DOMOLJ
iililik-C.M M h K 10— u Mto. - tU N«ma». K
12-, n Amerik« ia infr ta|a drian K M"—4 — Poaamasaa illT&ka a. prodal*!« p«
30 VtnUjtT. MMWHMMN.IItWNIMW
GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : :
i
Spisi ia do-piai m poM-Ijafo i Urad-ailtra Ji o-molfnba
__Ljubljana, .
Kopilarjava
ulica. — Naročnina, (aklamacija ia ia-aarati pai Upravalitvu »Domoljuba", «mmmmu* Llubljana, Kopitarjeva ulica.
Ali naj se kmetske vrste res cepijo?
(Piše kmcl z Gorenjskega.)
Gospod urednik! Na hlevska vrata 10 mi nabili letak, kjer vabi neki odbor na ustanovitev »jugoslovanske kmetijske stranke«. Sicer so jo menda že parkrat tekom zadnjih mesecev ustanavljali, to pot bo menda vendarle ustanovljena.
Saj jc to vse prav, da se kmetje organizirajo, saj v »Domoljubu« vedno to beremo, vemo tudi, da je najslabša organizacija boljša kot nobena, toda kar hočem jaz povedati, je to, da to ne bo toliko ustanovitev kmetijske stranke, kakor cepitev naše kmetske organizacije in s iem naša oslabitev. Kdo je danes bolj potreben enotne in močne organizacije kot mi kmetje, danes, ko vsi drugi večji stanovi živijo čisto v napačnih predsodkih, da se kmetu neizmerno dobro godi in da je torej vsaka večja skrb zanj odveč, danes, ko gredo kmetski dohodki brzo navzdol, medtem ko tovarniški in drugi izdelki, na katere smo kmetje navezani, gredo navzgor, danes, ko davčni j vijak pritiska kmeta čez mero in ko hoče veliki kapital v gozdovih odirati in goljufati kmeta. Danes naj se torej cepijo kmetske vrste v najrazličnejše stranke?, Ali je to koristno za kmeta? Ogromna večina nas je danes organiziranih v »Kmetskih zvezah«, ki so vse združene v »Jugoslovanski kmetski zvezi«, ki ima v svojem odboru samo kmete in ki se sedaj širi že tudi na Hrvatsko in Bosno. Ali ne bi bilo lepo, da bi se vsi, prav vsi kmetje tesno oklenili teh pristno svojih organizacij?
V svojem letaku piše pripravljalni odbor: »Kdor vas odvrača od združenja, ni prijatelj kmeta«. To je res. Kdo pa je tisti, ki odvrača kmeta od združenja, če ne novo se sestavljajoča kmetijska stranka, ki danes cepi kmete in ki odvračuje tako kmete od enotnega združenja, ko je to tako zelo potrebno.
Tovariši-kmetjel Držimo krepko skupaj! Odklonimo vsak poizkus, ki bi nas hotel razdrobiti v razne stranke in stran-čice. Čim več strank nas je, tem manjša bo naša moč, tem slabotnejši naš vpliv. Zato je vsaka nova stranka odveč, odveč tudi »Kmetijska jugoslovanska stranka«, ki se bo snovala to nedeljo v Ljubljani, Naša edina kmetiiska stranka naj bi>
»Jugoslovanska kmetska zveza«, h kateri pristopimo vsi kot člani in delajmo za njen napredek,
Kmetje! Vaša moč so Kmetske zveze, vaša slabost — cepitev v razne stranke.
Jugosl. kmetska zveza
se posvetuje,
V nedeljo 25. maja se je vršila odbo-rova seja J. K. Z. Prvf seja je pokazala, da so kmetje poslaii prave može v odbor. Odborniki in namestniki so se skoraj pol-noštevilno vdeležili seje. Resno in s-tro-kovnjaško so obravnavali vse točke dnevnega reda. Na razpravo odborove seje se povrnemo v prihodnji številki. Za danes bi omenili le par resolucij, ki jih je odbor sprejel. Glede Zveznega glasila >Domoljuba so soglasno sklenili da J. K, Z, odobrava sedanje njegovo pisanje. Poživlja vse K, Z, da »Domoljuba« razširjajo in vanj dopisujejo, V vsaki kmetski hiši mora biti »Domoljub,«
Z ozirom na oddajo lesa iz državnih gozdov v velikih množinah je odbor sklenil, da ponovno protestira proti temu, da se oddaja les v takih množinah brez javne dražbe, S protestom se je vzel na znanje odgovor poverjenika za agrarno reformo, dr. Lukana, ki je ponudbo lesne zadruge v Dolenji vasi pri Ribnici kratkomalo odklonil, družbo Velike Gore pa očividno protežiral. Izjavili so, da ne mirujejo tako dolgo, da se v tem oziru napravi red.
Pri seji so obravnavali spremembe glede dohodninskega davka, kakor jih je prinesel zadnji »Domoljub«. V splošnem so tem spremembam pritrdili, in jih sprejeli za svoje zahteve.
Kot svojo zahtevo je sprejeta J. K, Z. da mora imeti vsaka večja občino svojo cenilno komisijo, ki jo izvolijo davkoplačevalci po proporcu. Vs» člani morajo biti voljeni, nobeden imenovan. Sedanje zaupnike davčnih oblastev je treba takoj odpraviti
Odborniki so se pečali ponovno z visokimi cenami na železnicah. Zahtevali so, da se cene za tretji razred in blagovni promet takoj znižajo. Velika krivica je to. da se ne dobivajo direktni vozni listki
do vseh postaj. Od 100 km dalje je vožnja! omejena. Kdor se pa sedaj vozi nad 100 kilometrov preko Ljubljane, ni deležen t«( ugodnosti, ker mora v Ljubljani vzeti not vozni listek. J, K, Z. tudi zahteva, da s4 vpeljejo zopet retour-litski in se tudi pi< teh upošteva splošno prevožena daljava',
jugoslovanska kmefs!*a zveza in lesni oderuhi.
Veliko vrednost imajo naši kmečki domovi v lesu. Les je naše najvažnejše izvajalno blago. Imamo v deželi vse polna! manjših in večjih lesnih trgovcev. In čudi no je to: Vsi ti prav z malim kapitalom! začno, v kratkem času pa postanejo veli-i ki bogataši. Kje je vzrok? Naš kmet ni dovolj poučen, kakšno ceno ima les na sve-. tovnem trgu. Tako zavrže mal kmet pre-mnogokrat kar po par tisoč kron, ko bi jih' vendar za svoje gospodarstvo tako krvavo potreboval. Neki tak lesni trgovec se je hvalil, da je dal nekoč 400 K več za vožnjo kakor za les. Ali ni to vnebovpijoče ode-ruštvo? S temi razmerami se je pečal odbor JKZ. Sklenil je, da ustanovi v Ljubljani centralno lesno zadrugo, kadar dobi dovolj sposobnih ljudi na razpolago. Takoi pa bo JKZ nastavila uradnika, ki bo dajat kmetom natančna pojasnila o cenali raznovrstnega lesa. Domoljub bo tudi vsak mesec prinašal cene, ki jih ima les na svetovnem trgu, oziroma tudi pri nas. Posestniki gozdov se bodo na ta način lahko poučili o lesni ceni in tako obvarovali pred veliko škodo. Torej kmetje, ki nameravate prodati les, obrnite se prej na osrednjo pisarno JKZ, oziroma na svojo KZ, ki bo zadevo sporočila osrednji JKZ.
Vsem okrafnim Kmetskim zvezam.
Osrednja pisarna J. K. Z, jc razposlala na vse K, Z, okrožnico s sledečo vsebinof
Prosimo, da nam zanesljivo odgovorite na sledeča vprašanja:
1.)	Natančno ime in naslov načelnika
K. Z.	/
2.)	Natančno ime in naslov odbornikov;
3.)	katere občine (župnije) obsega Vaša Zveza?
4.)	Kje so že v okrožju Vaše Zvez« utanovljene podružnice K. Z,? Kje jih jtf treba še ustanoviti?
5.)	Natančen naslov podružničnih odbornikov.
6.)	Koliko kmetov je organizirano i Vaši Zvezi? Koliko po posameznih po
družnicah?	.
7) PoFjite zapisnik odborovih sej taj-liJtvu J. K. Z. (Jugoslovanska tiskarna) Vse one K. Z., ki se niso še temu po-rivu odzvale prosimo, da to nemudoma ptore. — Tajništvo J. K. Z. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Iz Kmetskih Zvez.
Odborova seja Okrajne Kmetske Zveze f Bohinja dne 18. maja 1919. a) Protestiralo se je proti neprimernemu povišanju cen na vozne listke 3. razreda in na tovorno blago, b) Zahtevalo se je, da se v vodstvo poverjeništva za agrarno reformo imenuje kmetijskega strokovnjaka, c) Ponovno se je izrazila nujna želja, da se cepljenje prašičev proti rdečici izvrši v najkrajšem času. d) Sprejela se je resolucija proti pogojem, s katerimi se dovoljuje letošnja pašnja po erarskih gozdih, e) Odposlala se je prošnja na poveljstvo Dravske divizije, da bi se zastražili vsaj planinski prehodi Globoko, Bača, Bogatin in pod Triglavom, ker sicer živina na planinah pred Italijani ne bo varna, f) Priporočala se je v svrho tujskega prometa direktni vlak Za-greb-Ljubljana-Boh. Bistrica, ki bi vozil ob sobotah sem, ob nedeljah zvečer pa nazaj, jg) Končno se je vložila prošnja na ravnateljstvo državnih železnic, da upoštevajoč prošnje interesovanih posestnikov, zagradi lelezniški tir, kot je bilo za zgradbe železnice obljubljeno — povsod, kjer je paš-pja živine v nevarnosti.
Z Bleda. V »Domoljubu« beremo, ka-Eo se po vsej naši domovini družijo kmetje in njihovi prijatelji v kmetske zveze, — Res je bilo to potrebno. In zato je v nedeljo, 18, t, m. krajni odbor S. L. S. za Bled sklical može somišljenike, ki so enoglasno sklenili, da se ustanovi podružnica kmetske zveze za Bled. Podružnica naj tvori s podružnicami sosednjih občin eno Okrajno Kmetsko Zvezo, Za načelnika podružnice je bil soglasno izvoljen Alojzij Zerovc, za tajnika Ivan Benko, oba posestnika v Mlinem, Zborovale! so ob sklepu •klenili sledeče resolucije: 1, Člani Kmet-•ke zveze za Bled se pridružujejo vsem resolucijam, sklenjenim na občnem zboru 'Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljani 5, maja t. 1. Predvsem naj Zveza odločno nastopi zato, da se osebna dohodnina začne res pri 10.000 K in pa za to, da se iz-tede davek na vojne dobičkarje. 2. Zdru-Seni v kmetsko zvezo, zborovalci nočejo bič drugega kakor pravice in neoviran raz-yoj kmetkega stanu. Priznati hočejo isto za vsak drugi stan, za delavca, obrtnika In izobraženca in vabijo k sodelovanju .vee, ki žele, da se stanovsko in politično Kvljenje v občini in državi uredi po načelih krščanske pravičnosti. 3, Odločno pa hočejo nastopati proti tistim, ki hočejo, Ba bi morda imel vse pravice le en stan, aK v preveliki skrbi za strankarsko moč kujskajo ljudi — kakor drugje, tudi pri pas — k stanovskemu boju in si domišlju-2'
je celo nekaj o boljševištvu. Tako ravnanje ogroža javni red in mir, ki sta pa glavni potrebi naše jugoslovanske države, ki ji hočemo biti kmetje ysekdar trdna opora,
V Šmarci se je ustanovila podružnica okrajne Kmečke zveze v Kamniku, Pri tem sestanku kmetov sta govorila: Franc Bore in Franc Čebulj. Navdušenje za stanovsko organizacijo je med kmetskim ljudstvom veliko. Navzočih je bilo nekaj z socijal-demokratizmom pobarvanih delavcev iz Iv. Pahoveca nasl, tovarne, ki so se vmešavali a trditvami, da kajžarji in mali kmetje niso kmetje, ampak delavci, ki spadajo v delavske organizacije. Kmetje so temu energično ugovarjali in izjavili, da nimajo potrebe naslanjati se na delavce, pač pa bo prišel še čas, ko se bodo delavci naslanjali na kmeta, če tudi danes še ne uvidijo te potrebe, ko jih po njihovi že izpeljani organizaciji državna oblast popolnoma ščiti in jim vsestransko vstreza.
Kmetje smo uvideli, da brez lastne močne stanovske organizacije ni mogoče uveljavljati naših želja, ugotavljati naših potreb in odpravljati krivic, ki se nam v mnogih ozirih delajo, zato naj ne bo kmeta, ki bi nc bil član Jugoslovanske Kmetske zveze.
Na sestanku so se sprejele poleg že znanih resolucij šc:
Vojaške oblasti sc pozivljejo, da da-ejo kmetskim fantom in možem vojaške dopuste za nujna poljska dela. Orožne vaje naj se sklicujejo le v zimskem času.
Takoj naj se dovolijo živinski sejmi, da bo kmet lahko prodajal in nakupoval,
Državna vlada se pozivlje, da nam takoj oskrbi: sladkor, petrolej, sol, vžigalice in cenejše oblačilno blago,
Židom v naši državi naj se prepove imetje nepremičnega posestva, ker to so naše pijavke.
Odpravijo naj se takoj vsi manj potrebni uradi. V obstoječih uradih naj se število uradnikov zmanjša, ker le v tem imamo pričakovati davčnih olajšav, V uradih si želimo več praktičnosti in točnosti.
Ribolov naj se odda občinam v last v njenih mejah.
Odpravijo naj se takoj mitnice v Kamniku.
K ugodnostim obsežnih gozdov kamniške Bistrice naj se po agrarni reformi pritegne tudi vse mejne občine kamniškega mesta, da tisti, ki nimajo lastnih gozdov dobijo kurivo.
Najmočnejša kmetska stranka je Jngosl. kmetska zveza.
Blejci, pozor!
V blejski okolici razpleta svoje mreže velekapitalistično čifutsko podjetje Croatia, Pridobilo si je že več ljudi, ki zanjo pri okoliških kmetih nakupujejo les. Kmetje, varujte se, da ne nasedete Židom! Les ima sedaj veliko vrednost, ne mečite po nepotrebnem Židom denarja,
Podpore svojcem vpoklicanih.
Deželna vlada za Slovenijo je skle* nila, da se dajo svojcem vpoklicanih pod* pore, ako so le-ti vsled odhoda vpoklica-« nega ogroženi v svoji prehrani. Podpor* znaša za vsako osebo 1 K 60 vin. (v Ljub-« ljani 1 K 80 vin.) na dan, oziroma, če dru« žina ni brez vsakega zaslužka, 1 K (v, Ljubljani 1 K 20 vin.) na dan. Nikdar p$ več za vso družino kot 8 K, oziroma v, drugem slučaju 6 K. Prošnje je vlagati na pristojno davčno oblastvo. Županstvo in župni urad morata potrditi, če je vpokli« canec resnično v vojaški službi naše države in je družina res brez zaslužka. -—. Prošnje so kolka proste. — Pred vsa!:im izplačilom podpore morata županstvo in župni urad potrditi, če je družina resnič-no še zmerom brez zadostnega zaslužka.
Nemške grozovitosti na Koroškem.
Najvišjo srditost so izvrševaH koroški Nemci proti slovenskim duhovnikom. Vsa župnišča v od Nemccv sedaj zasedenem slovenskem ozemlju so do zadnjega po* polnoma oropana in izpraznjena. Celo okna in vrata so izbita, vse kakor eno samo pogorišče. Še peči in štedilnike so razbili in odnesli. V Železni Kapli služi žup-nišče sedaj vojakom za stranišče itd.
Cerkve po tem ozemlju so vse oskrunjene. V Št. Janžu v R., v Šmihelu pri Pli-berku, v Libeličah, v Št. Jakobu v R. in drugod so nemški vojaki razsuli hostje po tleh in jih jedli. Odnesli so celo vrsto kc-lihov in monštranc in iste oblečeni v maš-niške obleke in plašče prodajali okoli. Streljali so na sobe svetnikov in Marije, plesali po cerkvah in okrog cerkve s ke-lihi in monštrancami v rokah itd. V Svincu so iz ciborija iz kapele usmiljenih sester v Št. Rupertu popivali v gostilni. Vseh teh zločinov niti popisati ni mogoče, Skratka: godil se je nemoteno najhujši vandalizem in največje barbarstvo nad vsem slovenskim prebivalstvom na Koroškem, zlasti pa nad njega voditelji.
Začeli so pa že tudi ropati po nemških cerkvah. Tako so n. pr. od soholc na nedeljo v Št. Rupertu pri Beljaku oropali vse cerkvene posode, tudi ciborij in monštranco iz tabernaklja s hostijami vred.
„Domoljubova" pisma.
»Glede Šolstva je Sc mnogo vprašanj, ki bi se bilo trebft o njih do dobra domeniti. Ali ste na primer že kaj premišljali o vprašanju učiteljic?«
Tako nam piše prijatelj in pismu je priložil načrt nove postave o učitelji-1 cah, da se bodo namreč odslej učitelji-1 ce lahko možile.
Mi smo obravnavali dozdaj šolska vprašanje le z ozirom na ločitev Cerkve in države. Seveda pa ni nikjer zapisano, da se ne bi lahko pomenili Se o tcttK in onem. In takih vprašanj jo veliko, O učiteljicah — če naj že o teb govo*
rimo — imamo mi svoje misli, ki jih
lahko povemo, a jih nikomur ne vsiljujemo. Mi so namreč v tem nikakor ne ujemamo no z našo, no z osrednjo vlado.
Nam se zdi učiteljski stan poleg iuhovskoga najbolj vzvišen stan. Nič ni lepšega, a tudi nič bolj resnega kakor vzgoja mladine. Zato pa mora biti položaj učiteljev tak, da se lahko neovirano in z vsem srcem posvoti tej vzgoji. Radi toga smo mi bili vedno sa to, da se učitelji pošteno plačajo. Po pameti seveda, a pošteno. To pa velja tudi za učiteljice. Učiteljic nimamo nič manj radi kakor učitelje. Nekatere so tako izvrstne — naj nam učitelji ne zamerijo —, da bi jih neradi zamenjali za kogarkoli. Zlasti izvrstne so za manjše otroke, pa za dekleta. Večjih fantov kajpada ne more vsaka krotiti. Za naša deklela so nam pa učiteljice nenadomestljive. Koliko lepega in potrebnega jih nauče, in zraven šc srčne omike in olike! Posebno nam je še všeč njih delo v društvih in v Marijinih družbah. Potem pa v cerkvi. Učiteljica a svojim lepim zgledom v cerkvi je najboljša vzgojiteljica. Kaj je lepšega, kakor če gre učiteljica s svojimi dekleti skupaj k sv. obhajilu? Spomini na tako učiteljico bodo v dekliških srcih vedno najmočnejša obramba, da bodo ohranile neomadeževano dekliško poštenje.
Da pa more učiteljica tako vsa živeti za svoje gojenke, mora biti prosta. Zato si pa mi ne moremo prav misliti učiteljice omoženo. Učiteljica - mati bi imela toliko opravkov in skrbi za svoje otroke, da bi ne mogla biti zbrana v šoli pri tujih otrokih. Naj nikar kdo no oporeka, češ, saj so tudi učitelji oženjem! To je vse kaj drugega. Učitelj gre v šolo, a ve, da je doma pri otrokih ljuba žena-mati. Ni mu treba prav nič skrbeti, bo žo ona pazila na otroke, da bo vse prav. A če gre učiteljica - mati v šolo, kdo bo doma srbel za otroke? Mati jo lo mati. Njeno srce ne bo tam, kjer bi moralo po poklicu biti, ampak bo tam, kjer mora biti po naravi! Razlagala bo otrokom, kateri tički bivajo po naših krajih, misli ji bodo pa ves čas uhajale k malim tičkom doma: kaj neki sedaj delajo? ali ni Ivanček pro-rrnil Metke? ali ni Metka žo lačna? oa da bi vendar pestunja dosti pazila namje, da se ne bi kateri privlekel k seči in si morda obleko prižgali Tako ti bile misli učiteljice-matere povsod Jrugod, samo v šoli ne, kjer bi morale biti. Tega bi ji tudi zameriti no mogli, narava je narava. A zameriti moramo tistim, ki hočejo »praviti učiteljice v take nenaravne razmere. Potem pa tisti za matere težki čas, ki traja vsega skupaj, čo hočemo za mater in olroka prav poskrbeti, domalega nekaj mesecev. Ali na j vedno čaka še posebna uči-teliica, da bo takrat, učitcljico-mater v šoli naclomestovala?
Nam so zdi, da tukaj nekaj ni v redu. Vemo, da naša vlada ni prva, ki je dovolila učiteljicam možitev. Šel jo
pred njo Dunaj, Sli so prod njo Čehi. Toda vemo tudi, kdo so tisti, ki so prvi to zahtevali. Vso to se godi v imenu neke svobode, ki pa ni pametna svoboda. Saj prav tisti zahtevajo tudi raz-poroko in druge taike reči, ki se malo ujemajo s pametjo in vestjo.
Ali mar mi samo učiteljicam ne privoščimo svobodo^ O nel Naša misel je ta: Stan učiteljice je že sam po sebi najlepše materinstvo, duhovno materinstvo. Učiteljica je mati vseh otro-čičev, ki upirajo vanjo v šoli svoja nedolžna očesca, in vseh deklet, ki skrbi v društvu in Marijini družbi za njih omiko. Čc se dobro zaveda toga najlepšega materinstva, ji možitev še na misel ne hodi. Sicer pa je svobodna: svobodno se odloči, ali hoče biti učiteljica ali ne. Čc ji jo hodila možitev po glavi, naj bi bila pustila misel na učiteljstvo. In če ji kljub vsemu šo hodi po mislih, naj se odpove učiteljstvu. Tako je bilo doslej in mislimo, da je bilo dobro tako. Če se je učiteljica mo-žila, se je odpovedala s tem tudi svojemu dosedanjemu stanu. Ako je že več let zvesto služila, so jI dali tudi primerno odpravnino.
Mi si ne moremo misliti, da bi bilo dobre učiteljice, ki res žive za svoj poklic, drugačnih misli. Ako bo pa učiteljska služba le preskrbovališče za moža-željna deklota, ne verjamemo, da ho to šoli in ljudstvu v prid.
Toda kakor smo izpočelka dejali, to so našo misli. Naj povedo drugi svoje! Če nas prepričajo, da se motimo, bomo tudi to radi izpovedali, da smo so motili. Dotlej pa žo moramo biti zoper tako postavo!
Tedenske ncmce.
Jugoslavija.
j »Laška<< Dalmacija. V tistih dalmatinskih občinah, katere imajo Italijani zasedene, se je vršilo ljudsko glasovanje. Od vsega prebivalstva 25 okupiranih občin, ki šteje 310.514 duš, se jc izjavilo za Jugoslavijo 286.674; izjaviti sc jih ni moglo 12.989 in se jih ni hotelo izjaviti 12.939. Skupni odstotek onih, ki sc v okupirani Dalmaciji niso hoteli izjaviti za našo državo, je 3 in pol odstotka,
j Naše meje še nedoločene. V Parizu se še vedno prepirajo za naše meje. Naši odposlanci so neupogljivi, ravnotako pa so trdovratni Italijani, Za Koroško nam zelo napoti hodi zadnji poraz. Naša največja moč v Parizu — kakor sc poroča od tam — bi bila dobro disciplinirana armada. Odločitev šc ni padla, bo pa v kratkem.
j FttcI se pripravljajo. Na Koroškem so Nemci zopet napadli naše postojanke na Golici, pri Judeži (zapadno od Slovcnj-gradca), pri Št. Janžu in Sv. Magdaleni. Napade so naši odbili. V nevtralnem pasu na Štajerskem oborožujejo Nemci civilno prebivalstvo. Orožje donašajo iz Gradca. Kakor se vidi, se bodo Nemci z orožjem uprli sklepom mirovne konference,	i
j Vaa Slovenija je proglašena za vojn« ozemlje.
j Državni proračun za leto 1919/1920 izkazuje sledeče; a) izdatkov: 1230 milijonov dinarjev in 1170 milijonov kron in b) dohodkov: 431 milijonov dinarjev in 1086 milijonov kron, torej c) primanjkljaja 799 milijonov dinarjev in 84 milijonov kron.
j Pol milijarde frankov posojila nam ponuja amerikanska država Kanada. Posreduje neki agent, ki bi rad zaslužil pri tej kupčiji 3 odstotke, torej 15 milijonov frankov. Pri Grški se mu je to posrečilo^ naš minister pa pravi, da nima toliko milijonov, da bi jih agentom dajal in se koče s Kanado naravnost pogajati.
j /Varnostne razmere v naft državi Da se javna varnost v naši države kolikor mogoče poviša in utrdi, je vlada odločila, da se poviša število orožnikov na l&OOO mož.
j Iz Amerike domov. Javlja se, da se
v Ameriki pripravlja okoli 100.000 naših izseljencev za povratek v domovino. Največ je med njimi trgovcev, ki se nameravajo naseliti v Zagrebu in drugih mestih' ter otvoriti trgovska in druga podjeja,
j Policijski ravnatelj — aretiran. Glavni varuh javnega reda in miru v Zagrebu, policijski ravnatelj, dr. Orlič je bil aretiran, ker je ponoči domov grede kalil javni mir. No, to je pa samo v Zagreba mogoče!
j Pegasti legar se zadnji čas zeio širi po Bosni in Hercegovini.
Domače novice.
d Dopisovanje z voinimi ujetniki v
Sibirivi, Dopisovanje z voinimi ujetniki v Sibiriji je zopet možno, in sicer velja za to dopisovanje sledeče: Pišejo naj se samo dopisnice, kratko, razločno in s črnilom. Dopisnice naj se vlože v kuverto in pošljejo ali pa prinesejo v pisarno »Slovenskemu Rdečemu Križu« v Ljubljani, Poljanska cesta (Alojzijevišče), II. nadstropje, vrata 39. Opozarjamo, da je mogoče dopisovati le z vojnimi ujetniki, ki so v Sibiriji, z onimi, ki se nahajajo v evropski Rusiji, pa je dopisovanje točasno še nemogoče,
d Judenburške žrtve. V Judenburgu so bili dne 16. maja 19t8 ustreljeni: desetnik Hafnar iz Loke, poddesetnik Možina, pcšca Štefanič in Dantovič; 18, maja: če. tovodja Rogelj in pešcc Hrahovina.
d Sestanek organistov se bo vršil v sredo, dne 4. junija, ob enajstih dopoldne v Ljubljani v Alojzijevišču. Organisti, pridite v obilnem številu!
d Vse vojaško orožje oddati je zapo-vedalo ljubljansko policijsko ravnateljstvo v svojem področju vsem civilistom.
d Umrl je 24. t. m. po daljši zelo mučni bolezni č. g. kaplan Alojzij Vovk, na svojem domu na Folici pri Višnji gori. Naj v miru počiva!
d Umrl je 22. maja v Volčenjivah pri Mirni na Dolenjskem mladenič Janez Zupančič za boleznijo, ki si jo je nakopal v vojski. Bil je dober, krščanski mladenič.
d Načelnik aprovizačne komisije na zatožni klopi. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem sta se morala zagovarjati Mak«
3l
Japelj, trgovec in načelnik" aprovizačne komisije v Logatcu, in Anton Boc z Gline, Jcer sta prodajala sladkor, namenjen loga-Mrf aprovizaciji. M. Japelj je dobil od sladkorne centrale v Ljuoljani za Logatec 700 Jcilogramov sladkorja po 3 K 15 vin,, ki
Rt fe ponudil Bocu v prodajo po 16 K kg. a ta način je zaslužil pri sladkorju 8791
E on 50 vin, Anton Boc je dolgoleten Jap-r prijatelj, Pomagal mu ;e pri veriženju Jiadkorja in zaslužil 1000 K. Sodišče je Obsodilo Japlja na tri tedre strogega za-gora in ra 10.000 K globe. Boca pa na 2000 Kron globe,
d Prvi roj čebel. Is Setmobora smo prejeli: Javljamo Vam, da je. danas, 20, vaja o. g., bio prvi roj pčela.
d Požar t Šiški. Dne 24. t, m. popoldne je iz doslej neznanih' vzrokov nastal požar v šišenskih vojaških barakah. Upe-pelil je tri barake, v katerih so stanovali goriški begunci. Zgorelo jim je vse borno Enetje, tudi neki otrok je bil v smrtni nemarnosti,
d Velika tatvina jermenov. Na kolodvoru v Dravljah je ukradel Ignacij Ko-1 lar transmisijske jermene v skupni vredU nosti 15.000 K. Aretiran taji tatvino. Se-'daj je v zaporih deželnega sodišča.
I>ragod po svetu.
p Zveza podonavskih drŽav. Ker se
tdi, da se posamezne države, ki so nastale iz bivše avstroogrske monarhije, gospodarsko ne bodo mogle dobro držati, se S Parizu menda vrše pogajanja, da se justvari nekaka zveza vseh podonavskih' 'držav. Italija se močno upira, ker bi s tem izgubila svoj vpliv na Balkanu^
p Proti oderuški izgredi v Pragi. Tudi aa Češkem rastejo .verižniki in oderuhi kakor gobe po dežju. Ker vlada sama ni zmogla dovolj jim stopiti na prste, je ljudstvo samo vmes poseglo. Začelo je de-, monstrirati po praških ulicah, udirati v 'trgovine, kjer je ropalo. Ta način ni najboljši, ker so lahko prizadeti nedolžni, in ker pride blago v povsem napačne roke, ne pa tistim v dobro, ki so najbolj pogrebni. Vlada je ustanovila poseben urad ta ugonabljanje oderuških pijavk. Oderuhe bodo sodili kot veleizdajalce, katerim se zapleni vse premoženje. Dosedaj je bilo vloženih že nad 7000 ovadb proti oderuhom,	.
p Nemci se obotavljajo. Mirovna po-ižodba, ki jo je antanta izročila Nemčiji, je »mrtna obsodba za prej tako mogočna nemško državo. Nemci sedaj premišljujejo, »h naj jo podpišejo, ali ne. Nemški odpo-danci v Parizu pošiljajo pismo za pismom jmirovni konferenci « predlogi, kako naj bi «e pogodba izboljšala Nemčiji v korist. Pa veliko ne bodo dosegli. Antanta žuga, da bo v slučaju nemške odklonitve zasedla iVelik del Nemčije, toda res pa je, da bo fcntanta stala vsled nemškega odpora pred čudno uganko. Vedno držati v kleščah 60 milijonski narod, je nevzdržljivo in nevarno, odnehati bo pa tudi težko. Svetovni fcapletek se še ni do konca razpletel. — Rok do končnega nemškega premisleka je podaljšan do 29. maja. ~ '" ,4'
p Razporoka na Ogrskem. Revolucionarna vlada svetov je izdala naredbo o ločitvi zakona. Naredba določa, da se nore doseči razporoka na podlagi medsebojnega sporazuma, in sicer potom ustnega naznanila pri civilnem uradu ali pred sodiščem. Po določitvi istovetnosti se sestavi zapisnik, ki ga morata oba zakonca podpisati. Na podlagi take prijave loči sodišče zakon brez razprave z odlokom, Odlok postane takoj pravnovelja-ven. Tako je na Ogrskem vpeljana svobodna ljubezen, ženska je le še orodje moške strasti. Tako je socialna demokracija, ki toliko vpije o enakopravnosti ženske, potisnila ženo v blato in suženjstvo moške spolne razigranosti.
p Na Dunaju gospodari jetika. Na Dunaju umrje sedaj še enkrat toliko ljudi za jetiko kot pred vojsko. Skoro polovica vseh smrtnih slučajev ima svoj vzrok v jetiki.
p Dunajski župan je postal socialni demokrat Reumann. Pravijo, da sq krščanski socialci slabo gospodarili na Dunaju, bomo videli,, kako bodo socialni demokratje,
Dopisi.
Semič. V nedeljo, dne 18. maja, je dekliška Marijina družba iz Semiča priredila na prijaznem Smuka lepo uspelo pobožnost za blagor naše domovine. Opazili smo tudi pre-cef družbenic iz črnomaljske družbe. Po slovesnem dopoldanskem duhovnem opravilu je daroval sv. mašo se Leopold Kolbezen iz Črnomlja, nakar so se vrstile pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom ure molitve do dveh popoldne. Nato je bil po šmarnicah zopet kratek nagovor o delu za zedinjenje raz-kolnih bratov, skupna ura molitve in pete li-tanije Matere božje. Naj bi Vsemogočni usli-šal po Mariji mu izročene prošnje za srečnejšo bodočnost našega tako preizkušanega narodaI
P e r a č i c a. Gospodarski odsek za ceste priredi dne 25. maja v prostorih gosp. J. Novaka na Brezjah veselico s prosto zabavo, elektno loterijo in dražbo lesa. Začetek ob 2. uri popoldne. Dohodek je namenjen cesti na Peračico, ki zelo lepo napreduje. Odzovite se vabilu v obilnem številu. — Odbor.
Iz Peračice. V krajih, kjer imate ceste, iščete stranskih potov in nadlegujete posestnike z vpeljavo vedno novih steza. Mi imamo pa same steze, pa želimo ceste in jo tndi že delamo. No, pa taka kakor državna, letos naša še ne bo. Sporočamo pa naša težavna prizadevanja javnosti, da boste vedeli tisti, ki ste ob cestah, da je tudi to nekaj vredno. Seve, takrat, ko gre sovražni vojak po cesti, pa ne.
Iz Ruperčvrha, Zanimanje za dru-štvenost in organizacijo fe naenla-at z vso močjo tndi tukaj med nami oživelo. Posebno naša mladina — fantje in dekleta — kažejo ie vnaprej veliko vnemo in pozornost za društveno življenje. Tako je pravi Izobraževalno društvo za to okolico s sedežem na Rn-
Sercvrhu se že ustanavlja. S svojim rednim elovanjem bo v kratkem začelo. Okoličani) Dobro društvo fe velike važnosti in vrednosti za vsakogar; priporoča se najbolje že samo, tatorep vsi v društvol
Kmetske zseze osfafalo!
HM si se.Se »pisal o HeBetefon
ztieso?
Gospodarski del.
Napoved za dohodnino.
Odbitki pri dohodkih Iz zemljiške lg gozdne posesti.
Kaj se sme po zakonu odbiti od dohodkov iz zemljiške in gozdne posesti? Za naše kmete so najvažnejše te-le določbe:
1.	Odbiti se smejo vsi troški, ki jili je imel kmet, da je ohranil dohodke, Če je popravil hlev, obnovil streho, napravil nov pod, popravil kozolec, lahko te stroške odbije od dohodkov, ker so bili ti izdatki neobhodno potrebni, če je hotel voditi gospodarstvo naprej tako kot doslej. Če je pa sezidal nov kozolec poleg svojega starega, če jc napravil namesto starega lesenega nov zidan hlev, če je napravil namesto dosedanjih malih, nova velika okna pri hiši, ne more teh stroškov odbiti od dohodkov, ker je to investicija. S tem je povečal svoje premoženje ravno tako, kakor če bi bil kupil novo njivo ali vinograd. Tega torej ne sme šteti med odbitke! Kmet je napravil leta 1918. cementni tlak v hlevu. Če je imel že po^ preje cementni tlak v hlevu, ki se je pa tako izrabil, da je moral napraviti novega., sme te stroške odbili od t' j-hodkov. Če pa popreje ni imel cementnega tlaka v hlevu, ni to poprava, marveč investicija. Ta sc pa ne sme odšteti od dohodkov! Ravnotako se nc sme šteti med odbitke vrednost kozolca, ki mu je pogorel. S tem namreč sc mu ju samo zmanjšalo njegovo premoženje, niso sc pa s tem direktno zmanjšali njegovi dohodkir"
Dovoljeno je odbili od dohodkov tudi odpise, t. j. tiste zneske, za katere se naše premoženje na leto zmanjša vsled uporabe. Odpisi pridejo v poštev pri gospodarskih poslopjih, ograjah, mostovih, vodnjakih, orodju itd. Dasi kmet svoja gospodarska poslopja vsaka leto popravlja, vendar se vedno zmanjšuje njihova vrednost. Zato dovoljuje zakon, da sc smejo odšteti od dohodkov ne - le stroški za popravo, temveč tudi znesek, za katerega se je znižala vrednost gospodarskih poslopij.
Seveda morajo biti ti odpisi primerni. Davčni zavezanec nc more zahtevati, da mu cenilna komisija prizna odpise, ki znašajo morebiti polovico vrednosti vseh premičnin in nepremičnin. —
2.	Od dohodkov se lahko odbijejo tudi zavarovalne premije zoper škodo. Pri nas je že skoro vsak kmet zavarovan zoper ogenj. To sme odbiti od dohodkov. V napovedi pa naj natančno navede, pri kateri zavarovalnici je zavarovan in številko zavarovalne police. Dobro je tudi, če priloži napovedi potrdilo, da je leta 1918. v resnici plačal zavarovalno premijo. Seveda naj v tem slučaju v napovedi zahteva, da naj mu davčno oblastvo to potrdilo vrne.
3.	Nadalje se lahko odbijejo od dohodkov vsi davki r«zen dohodnine. Zato naj davčni zavezanec natančno
Klini, koliko je plačal leta 1918. zemljl-Ikega ta hišnega davka in naj to vpiše med odbitke. Odbiti pa sme le tiste flavke, ki jih je leta 1918. v resnici pla-fcal, ne pa tiste, ki so zapadli leta 1918., plačal jih je pa že 1917 ali pa Še da-A«s ne.
4.	Plača delavcem, dalje vrednost £rane, obutve za delavce,
5.	Stroški za obleko in prehrano otrok, ki že pomagajo v gospodarstvu. To vse se lahko odbije od dohodkov 1
6.	Kdor vzame zemljišče, gospodarska poslopja ali orodje v najem, sme tudi najemnino odbiti od dohodkov.
'Zapomniti pa si je treba, da se stro-šiki zaj prehrano, dalje stroški za obleko in obutev davčnega zavezanca in njegovih svojcev ne morejo odbiti od dohodkov.
Ta določba je še vedno premalo znana! Kdor ima priliko videti več napovedi, opazi skoro pri treh četrtinah, da kmetje odbijajo stroške za živež in obleko od dohodkov; Seveda gledajo, 'da tc zneske kolikor mogoče visoko cenijo. Poleg tega ne pozabijo nikdar omeniti, kako je vse to drago. Tega pa ne pomislijo, da delajo s tem le sami sebi težave. Draginjo pozna žo davčni uradnik prav dobro sam. Saj je bil tudi on primoran leta 1918. kupovati s svojo plačo obleko in obutev zase in za svojo družino; poleg vsega tega je moral še kupovati živež. Stvari, ki so splošno znane, ni treba, pripovedovati v dohodninski napovedi. Kakšen uspeh pa ima, čc ceniš prav visoko stroške za živež zase in za svojo družino? Cenilna komisija tc bo taJ^oi vprašala, od kod si dobil živež. Seveda iz zemljišča. To so, kar sam priznaš, prejemki iz posestva. Ker smo pa zgoraj povedali, da sc stroški za živež nc morejo odbiti od dohodkov, so seveda ti toliko višji, za kolikor si jih previsoko cenik
Če se vse to, kar smo do sedaj povedali o dohodkih iz zemljiške in gozdne posesti, upošteva, bi izgledal n. pr. izkaz dohodkov iz zemljiške in gozdne posesti na tretji strani napovedi približno tako-lc:
Dohodki iz A? (to je iz zemljiške in gozdne posesti):
P rejemki:
prodal	2 prešiča za	»	«
»	1 kravo za	,	,
»	pšenice za	>	«
»	krompirja za	,	«
»	fižola za »	<	<
»	sena za .	,	>
»	drv za . ,	,	»
Porabil sem zase, za /eno in za 3 otroke, ki mi še Ue pomagajo pri kmetijstvu, domačih pridelkov vštevši drva v vrednosti
K 1800.-
»	1000.-
»	600.-
»	900.-
»	100.-
»	200.-
»	300.-
» 4500.
Prejemki skupaj , , K 9400,— .
O 'd E i t k" f, zavarovalnina .	K 90. — (Vzajemna zav. št. pol. 27.640)
davek z dokladami vred ■	rs.	80.—i
za semena in umetna gnojila	n	160.—r
hlapec in dekla v denarju ,	»	1600.—,
hrana hlapcu in dekli « ,	»	2000.—*
za kosce in žanjice « . • ,	»:	200,-rj
hrana za kosce in žanjice ,	>x	500.—, popravila poslopij in gospo-:
d&rskega orodja , » . ,	»	360.-^ za razsvetljavo v hlevu in
na podu • «»»..<	#	40,^ \% obrabe gospodarskih poslopij v vrednosti 18.000 K	*	180.—<
Skupaj odbitki, , K 5210.-,
Čisti dohodki iz zemljišča znašajo torej 4190 K.
Tako približno bo izgledal pregled prejemkov in izdatkov iz zemljiške in gozdne posesti na tretji strani napovedi.
Znesek čistili dohodkov se potem zapiše na prvo stran napovedi; drugega nič.
Seveda moramo takoj sedaj naše bralco opozoriti na to, da ne smejo v svoji napovedi kar prepisati te-le podatke s številkami vred. ,Vsak mora napisati tiste prejemke in izdatke, ki jih je leta 1918. v resnici imel. Lansko leto se je v več slučajih dogodilo, da so kmetje prepisali številke iz »Domoljuba« ali iz »Kmetovalca«, kjer je lani tudi izšlo kratko navodilo, kako se morajo delati dohodninske napovedi. Seveda jih cenilnc komisije, ki so ji bili članki tudi znani, niso mogle odobriti. Davkoplačevalci so se pa seveda pritoževali zoper odmero dohodnine, češ, saj smo ravnotako napovedali, kakor jc povedal »Domoljub«, oziroma »Kmetovalec«, pa"ne drži.
(Dalje.)
Gospodarska obvestila.
g Ne kupujte nepremičnin od državljanov sovražnih državi Vsled odredbe ministrstva za trgovino in industrijo, da se podjetja in imetje sploh državljanov sovražnih držav zapleni,, skušajo inozemci v vseh krajih svoja podjetja razprodati m spraviti premoženje v inozemstvo. Opozarjamo vsakogar, ki bi hotel kupiti tako podjetje, da se bodo tozadevne pogodbe razveljavile in da se kupnina ne bode vrnila. Zato pozor!
g Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo ima v Dravljah večjo množino plošnatega, kakor tudi nekaj okroglega železa, ki se ga bo oddajalo obrtnikom in drugim direktnim uporabnikom. Prekupci so izključeni. Tudi trgovcem se začasno ne bo oddajalo. Seznam se nahaja v pisarni Gospodarske komisije, kamor naj se pošljejo pismene vloge do 5, junija, iz katerih naj bo razvidna zaprošena množina in dimenzija. — V Zalogu se nahaja večja množina starih železniških tračnic, dolgih 3 do 9 metrov. Gospodarska komisija jih bo oddajala le obrtnikom in direktnim uporabnikom. Pismene prijave naj se naslove na Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo.
j Cene živine padajo. Na tedenskem trgu v Zagrebu 14, t, m. se je pokazalo, da cene živine polagoma padajo. Dočim so se gibale pred dnevi še od 10 do 13 K, so bile 14. t. m, med 9 in 10 kron. Prašiči so stali kilo žive teže 15 do 18 K, teleta 7 do 10 K. Trg je bil zelo živahen.
g Čebelarski shodi. Na binkoštni ponedeljek, 9. rožnika t. 1., bo čebelarski shod in ustanovitev čebelarske podružnice v Trebnjem, in sicer ob pol osmih zjutraj. Ravno taka shoda bosta v nedeljo, 15, rožnika, in sicer v Kostanjevici ob osmih zjutraj, na Raki pa ob treh popoldne, Povsod se bo shod vršil v šolskem poslopju. •— Čebelarji, ki vam je mar za napredek čebelarstva, udeležite se teh shodov v. obilnem številu!
g Predavanje o vinarstvu. V nedeljo, dne 1, junija po prvi maši (ob pol 8, zjutraj) predava vinarski nadzornik B, Ska-t licky v šoli v Kostanjevici o »perečih vprašanjih vinogradništva«. Želeti je obilne udeležbe.
g Živinski sejmi so zopet dovoljeni, Prignati se sme le kužnih bolezni prosta živina, z živinskimi potnimi listi, katere županstva- izdelavajo na podlagi oglednih listov.
g Po prazniku Vnebohoda, t. j. v petek dne 30. t .m., se vrši v Žužemberku letni sejm s kramarijo, govejo živino, drobnica in prašiči. Ker namerava biti živahna kupčija, se prodajalci in kupci vabijo.
g Razglas o prihodnjem tečaju podkov-ske šole v Ljubljani, Novi šolski tečaj na podkovski šoli Slovenske kmetijske družbe ♦ Ljubljani se prične dne 1. julija 1919, Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa, Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v, dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5, nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih staršev, ki hočejo prositi za podporo, naj predložijo tudi ubožni list. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo, naj se do 15, junija 1919 vpo-. šljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani, Tečaj traja do konca decembra 1919. Kdor napravi skušnjo, more po zakonitih' predpisih dobiti patent podkovskega moj-, str a; brez skušnje pa ne more nihče izvrševati podkovske obrti. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne šolske knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju. Učenci naj se zglase dan pred pričetkonf tečaja v podkovski šoli v Ljubljani, Poljanska cesta št, 59, Ker je v slovenskih krajih še vedno premalo v podkovstvu in spoznavanju kopitnih bolezni izučenih kovačev ter izurjenih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika klavne živine in mesa. Skušnje na podkovski šoli v Ljubljani se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1., in sicer 28, junija skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovskega tečaja, 30, junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa, Kovači, ki hočejo delati to skušnjo,
4'
laj sc pismeno javijo ravnateljstvu pod-kovske šole v Ljubljani do 15. junija 1919. — Ravnateljstvo podkovske šole Slovenske kmetijske šole v Ljubljani.
g Previsoki železniški tarifi. Naši po-ilanci so se pritožili pri prometnem ministru zaradi previsoke voznine na južni železnici, na kar jc r 'er odgovoril, da je južni železnici do\.	no 100 odstot-
no povišanje voznih cen, ne {j.. odstotkov. Če je tako, potem naj pa minister takoj ukrene vse potrebno, da južna železnica popravi to krivico in cene takoj
zmza.
g Setev v JugoslavijL Ministrstvo za poljedelstvo zbira in urejuje podatke o stanju setve o vsem kraljestvu. Podatki bodo takoj objavljeni, kakor hitro bodo dognani.
g Za sladkor. Češki minister za no-.ranje zadeve je povedal češki narodni skupščini, da dobi Češka iz Jugoslavije 50 vagonov masti in mesa za sladkor in premog. Kje pa je tisti sladkor?
g Sladkor za našo državo. Kakor se poroča iz ministrstva za prehrano, bo v najkrajšem času dovolj sladkorja za na-lo • kraljevino. Sladkor se bo prodajal po monopolskih cenah v trgovinah. Če bo le resi
g Izvoz v Nemško Avstrijo. Z razpisom ministrstva za trgovino in obrt so razveljavljena vsa dovoljenja za izvoz preko demarkacijske črte. Dovoljenja za izvoz živeža in drugih stvari izdaja samo centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu. Brez izkaznice tega urada ne sme nobena pošiljatev čez mejo. Izvzete so le male količine živeža za osebno potrebo državljanov SHS, ki živijo onstran demarkacijske črte. Za iz-v«z teh živil zadostuje izkaznica pokrajinske vlade. Dovoljenja za izvoz, ki so jih izdale pokrajinske vlade ali delegati finančnega ministra pred ustanovitvijo centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom, so neveljavna. Centralna dprava je začela izdajati izkaznice za iz-foz 14. t, m.
g Vrednost dinarja pada, kakor se javlja z Grškega.
g Ureditev valute. Izšla je naredba, s katero se proglaša, da je en dinar toliko kot ena srebrna krona ali kot tri papirnate krone. P to še ni končna ureditev, ker tudi dinar nima prave vrednosti. Torej bo dvojna precej bridka operacija. Kmetje vtaknite če le morete svoj denar v blago.
g Trgovski promet z Ameriko. Ameriški vojni trgovski svet je dovolil svobodno trgovino med Jugoslavijo in Zedi-njenimi državami za razno blago. Izvzet je vojni plen, pšenična moka, premog, zlato in zlatnina z nakiti vred, ki vsebuje več nego 45 odstotkov finega zlata.
g Inozemske srečke prepovedane. Finančno ministrstvo je prepovedalo inozemske srečke na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
g Gospodarske šole fn tečaji so v Belgiji fna kmetih) tako razširjeni, da jih ima kmet in vaščan sploh za nadaljevanje i r noDolnilo ljudske šole. V teh učilnicah se noučuje mlekarstvo, negovanje perut-3'
nine, čebel, prašičev in govedi. Drugi učni predmeti so: nauk o gnojenju, o setvi itd. Poučuje se tudi domaČe aelo, n. pr,: kuhanje, pranje, šivanje in dcn&če knjigovodstvo. Šole vodijo samo lanske sestre, ki jih je pr'b':ino 80. Država ma vrhovno nadzori! t n. Gospodinjski tečaji so za petnajst let stare deklice. V enem razredu ali oddubt ni več kakor po 15 učenk.
SAu^ži so na Reki pokupili veliko o hiš za svoje trgovske in industrijske namene. Posebno zadnji čas se opaža delovanje Angležev na Reki v trgovskem in industrijskem pogledu.
»
jugoslovanski obrtnik".
Nov list »Jugoslovanski Obrtnik« je izšel dne 10. t. m. in je bil razposlan vsem obrtnikom-somišljenikom V. L. S., kar je obrtno tajništvo V. L. S. moglo nabrati doslej naslovov. Kdor bi lista pomooma ne prejel, naj ga naroči po dopisnici pri Obrtnem tajništvu v Ljubljani, Sodna ulica št. 11. List je glasilo »Jugoslovanske Obrtne Zveze«, ki se snuje v Ljubljani kot osrednja organizacija okrajnih obrtnih zvez. Izhajal bo 10. vsakega meseca in stane do konca leta 8 K. Kar je »Naša Moč« krščansko-socijalnemu delavcu, kar je »DomeJjub« našemu kmetovalcu, to obeta postati »Obrtnik« našemu obrtniku. V uvodu pravi urednik: »Jugoslovanski Obrtnik« stopa prvič pred naše obrtnike krščanskega svetovnega naziranja. Brez hinavstva javno prizna, da bo zastopal težnje in zahteve naših obrtnikov in da bopod okriljem obstoječe V. L. S, skušal želje in potrebe obrtništva uveljaviti. Ne maramo več trpeti, da bi nam nasprotne stranke pod pretvezo nepolitičnih obrlnih društev, zadrug in korporacij odtujevali naše obrtnike in jih s to vabo pridobivali za svoje strankarske namene. Vsebina 1. številke je: Vabilo na naročbo. Dr. A. Gosar, Nova doba. Za obrtni naraščaj. Obrtno strokovna in stanovska organizacija. Valutno vprašanje. Prošnja za demobilizacij-ski materijal. Naše obrtno šolstvo. Obrtno vojna kreditna pomoč. Strokovna izobrazba. Razno.
List toplo priporočamo vsem našim obrtnikom v naročbo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedonje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik zn frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2"/c brez kakega odbitka.
Mn trt otl Mi Ho ijpift
tfle j Inserat I
Listek
š1

^makinja iz Štajra.
Povest. Prevala"* (Dalje.)
»Gospod Hendel!« je vzkliknil stotnik Gi. fin, »to ni niči To je trmal Povem vam, i Štajerdorfu gre slabo I Zarotniki so oboroženi do zob I Luteranski Štajer je v nevarnosti! VI pa zapirate kot hudodelca junaka, ki ga hoče vojaštvo. To je krivical Pa še marsikaj drugega ni bilo prav, ne zamerite mi moje odkritosrčnosti. Vi sami ste pripravili papežnike do teh skrajnih korakov. Bili ste pretrdi. Vsak moški, vsaka ženska v Štajru pomiluje ubogo deklico, ki leži zelo bolna. Tega bi nc bili smeli storiti)«
»2e zopet začenjate z ubogo deklico, vi ste res ubog stotnik,« je zarezal Hendel z divjim, žugajočim pogledom.
»Že dosti farjev in smrkavcev mi je reklo, da nisem prav storil, tudi par luteranskik hi-navcevj predvsem moj nečak, Bertold iz Pi-raha. Sto sramotilnih pisem gori doli v kuhinji. Kdo si upa reči Hendelnu: Slabo si naredil? Kdo more pokazati enaka dela, kakor
I'ih je dovršil Hendel? — Ubogo dekle! Naj io bolnol Če umrje, naj umrje! Kai nam je zanjo? Jaz in moje delo je vredno več kakor življenje tisoč vrlih deklet, kamo-li kakor življenje farške vlačuge.«
»■Seveda, gospod. Toda prosim, za to nc rel« je trmasto odgovoril stotnik. »Ne gre za tekle, ne gre za Vaša dela, gre za Stajerl Štajerl za Štajer, ki je, kakor pravite, Vaša edina ljubezen — pa vidim, to so samo besede, prav nič Vam ni za Štajer.«
Sodnik ie z dvema prstoma useknil plamen sveče, ki je mrtvaško brlela v jutranjem svitu, nato pa je rekel v zamolkli jezi: »Niso to prazne besede. Čc res nc morete ničesar opraviti brez mojega fanta, potem pojdite gori v sobo, odprite jo in fin pripeljite doli. 1'u, kjer vi stojite, naj stoji in naj prosi odpuščanja za svoj nesramni čin. Ako to stori, je prost in naj gre k svoji kompaniji; ako se obotavlja naprej, ostane ujet. Moja beseda je beseda.«
»Da, da, to vemo, Vaša beseda drži;« veselo je stotnik podal svojo roko sodniku. »Hvala Vam, gospod Hendel. Vedno ste bili moder mož!« Z mečem rožljaje in žvenketaje je odkorakal stari stotnik.
Henrik Hendel je prišel iz svoje ječe. Dva strelca sta stopala pred njim, dva pa za njim, stotnik pa ie korakal SDredaj; tako peljejo kakor hudodelca junaka, ki je s svojim dr?nira činom vžgal ljudstvo. Ko je oče videl, kako mu vodijo sina, mu je bilo skoro žal, da je tako kruto ravnal ž njim. Z žarečim p°S'c" dom ga jc opazoval, kakšnih misli da je, se bo li sedaj ponižal; rad bi mu vzel z usten besedo, rad bi ga pritisnil na svoje srce ... Toda na tem obrazu zrejo oči tako kljubujoče, ta usta so tako odločna, ne, tu ni znamenja, da bi se udal. Napravil si mu dosti bolečin, toda volje mu ne moreš upogniti, ta ne bo prosil odpuščanja, ln zopet je sodniku potemnelo čclo> Ce mi prideš zopet in porečeš: Prav sem storil, potem proč od mene, jaz sem tvoj gospod, S kazalcem na tla kažoč, prav kakor so zapoveduje hlapcu, je dal sinu znamenje, naj obstoji. Stotnika je poklical na svojo stran. Zapovedujoče je rekel sinu:
»Tvoj stotnik me je poprosil, naj te ,zJ?Ug stim, ker se v Štajru upirajo papežniki. Ves li za to?«
»Da, vem,« je odvrnil Henrik. »Slišal sem o uporu in tudi vem, da prva kompanija potrebuje častnika, zato prosim, izpustite^ mc, da odkorakam ž njo v Štajerdorf, sedež za" rote.«
Stotnik je natiho mrmral in je prikimal s svojo Goliatovo glavo,
Železnotrdo, mrzlo je vprašal sodniki »Kaj boš počel v Štajerdorfu?«
»Storil bom svojo dolžnost kot Štajerski vojak/« je odločno odgovoril. »Udušil bom zaroto; vrnil bom deklici lastnino, ki so jo ji urosali rablji, in bom razpršil laži, ki jih trosijo o Vas.«
»Tako! Veš li tudi, da o meni lažejo in me psujejo? In ti jih hočeš kaznovati, ha ha, mpi-am se smejati; si-li ti včeraj kaj drugega pfcčel kakor oni.«
»Za božjo voljo,« je mrmral Gifin. »Ne iakol«
Kakor kladivo je bilo Henrikovo srce, kakor razbeljeno železo so ga pekle očetove besede; zato je rekel:
»Gospod, nisem Vas psoval, nisem zoper Vas lagal. In ako drugi kaj takega storijo, ne bom tega trpel, dokler bom dihal, in ako me kakor divjo zver vklenete v verige, bom iz-kušal jih raztrgati, če bom slišal, da Vas psujejo. Večje j« moje spoštovanje do Vas, kakor ]e Vaša strogost do mene.«
Gifin si je z roko, ki je tičala v železnih rokavicah, gladil brado in je zamolklo zamr-mral: »Dobro, vrlo dobro.« Strelcem so se iskrile oči.
Sodniku sc je razjasnilo temno čelo. Srce sc inu širi veselja, ponosen je, da ima v težki uri, ko vse okoli njega bevska, prijatelja v svojem ponižanem otroku, ki mu ostane zvest in se ne gane od njega. Toda sramoten čin zahteva zadoščenja, pa naj sin še tako zvesto prisega.
Sodnik govori še -vedno zapovedujoče in umerjeno, toda iz glasu mu ie spoznati, da se v njem bori ljubezen s strogostjo:
»Ako, kakor praviš, res ljubiš očeta, in jaz ti verjamem, ker do sedaj še nisi nikoli lagal, potem veš, kaj zahteva čast od moža in ljubezen od sina, ki je bil očetu nepokoren v važni reči, in mislim, da mi ne bo treba, dajati ti novih povelj.«
Henrik je povesil svojo temno glavo na prsi in je s svojo prazno, neoboroženo desnico sukal prstan na prstu. O oče, sedaj, ko si do-brotljiv, postajaš najbolj krut.
»Henrik! Henrik!« je rotil stotnik. »Daj, daj, moraš.«
Henrik je nemo zamajal z glavo in je počasi rekel očetu: »Bog mi je priča. Davno bi Vas bil že prosil odpuščanja, ko bi le mogel. Pa ne morem.«
Očeta je minila ljubezniva dobrotljivost. »Tako. Če ne moreš, kar je tvoja dolžnost pred Bogom in pred ljudmi, potem tudi jaz ne morem veš s teboj govoriti kakor z moteni, temveč kakor z ničvrednim fantom. AJi prosiš odpuščanja, ali pa si jetnik do smrti. Odloči se! Pa hitro! Nimam časa za uporne imrkavce.«
Zopet je Henrik v težkem obupu zamajal i glavo, »Gospod,« je rekel, »zapovejte Aniži, naj teče navzgor, ne bo Vas ubogala, ker ne more zatajiti narave, ki jo je dal Bog.,.«
Hendel se je jezno nasmejal:
»Ha, to so šepajoče primere čestitega /arja Alberta, Si li tudi ti hodil k njegovim pridigam?«
V tistem hipu jc iz postranske sobe v rdečih nogavicah, v prteni suknjiči priskak-ljala mala deklica, sodnikova hčerka Lizika in je vzkliknila materi, ki je stopala za njo: »Mamica, mamica, Henrik je tu!« in se je s svojimi malimi rokami obesila na brata proseč: »Henrik, tu ostani, oče, nikar ga več ne zaprite, recite tem grdim možem, naj gredo proč.« Počasi se je v jutranji obleki, z dolgimi, valujočimi, razpletenimi kitami približala mali in je kregala deklico: »Pojdi sem. Pojdi k mamici! Ne dotikaj se tega človeka, ki toliko bridkosti napravlja tvojemu očetu!«
S silo je potegnila k sebi dete, ki se je vse zapletlo v brata, ki je bled in nepremičen stal pred očetom, potem je šla k svojemu možu, ljubeznivo mu je zrla v jezni obraz, poljubila mu je roko ter je zasopla:
»Moj dragi, ne jemlii si k srcu; ne morem, ne morem gledati, kako se ti ustavlja in te zasmehuje; srce se mi trga,.. dosti je, ne delaj si več težkega srca, pokliči koga drugega, naj se peča s tem trmoglavcem.«
Solze so rosile iz lepih oči na njegovo roko in so se kakor lažnivi demanti svetile ekoli njegovega smaragda.
Izvil ji je roko iz rok,
»Ni me zasmehoval,« fp ie zavrnil. »Govorimo o drugih stvareh. Štajerci se dvigajo k upom.«
»Sveti Bog, varuj nas!« fe zahreščala.
Sodnik se je obrnil od nje proti sinu: »Henriki Pričo svoje le ne te vprašam, boš li varoval njo, sestrico in očetovo hišo pred so-drgo, ki spodaj divja? Daj, reci: Oče, odpusti! Jaz sam ti bom opasal meč.«
Krčevito so se Henriku dvigale in padale prsi, od neizprosnega očeta se fe ozrl na mačeho, ki ga je gledala kakor strupena kača; potem zopet na stotnika, ki mu je jezno obračal hrbet; vse ga je zapustilo, in vendar Je ni prosil, ni lajjal, sopihal je: »Oče! Bodi mi milostiv, daj mi meč, zate ga bom sukal. Toda ne sili me več k oni stvari, ne morem. Nisi je videl ob stebru!« ie zaklical ves iz sebe; bela, svetla in jasna je priplavala pred njegovo oko podoba mučenice — sedaj pa naj omadežuje z lažjo njo, sebe in svojega dobrega angela, ne, nikdar .,,
»Oče, rad bi, da bi jo bil videl gori — ne, ne hotel bi, ker bi ti potem prešel smeh za vse življenje; toda to vem, če bi je ne bil oprostil, kakor gotovo mi bodi Bog milostiv, bi me Bog iz nebes zavrgel v moji zadnji uri.«
Ko ie tako prisegal, tresočo se desnico kvišku držeč, se je oglasil eden izmed strelcev in je rekel:
»Res je! Grozno jo je bilo gledati. Meni se je zdelo, zdaj, zdaj bo umrla, ne more več dolgo živeti.«
»To ie sramota!« je hreščala soproga Helena, »pivski bratje mu prihajajo na pomoč zoper očeta.«
Sodnik pa je z votlim glasom rekel sinu:
»Torej hočeš.« Nato veli strelcem: »Pe-Ijite fia nazaj v njegovo ječo. Ostane ujet.«
»No, kaj pa zdaj?« je z močno napetimi ustnami godel stotnik, ki je v svojih velikih čevljih jezno stopal gori in doli. »Kaj naj sedaj počnem? Kaj bo z drugo kompanijo? Zdaj pa naj gre, kakor lioče, naj gre vse skupaj k vragu!«
»Kes je, naj gre, kakor hoče,« je z vladarsko mogočnostjo rekel sodnik. »Štajerski strelci! Proč ž njim! Rekel sem.«
Stare bolečine se zopet ponove, ko se spreminja vreme, kajti telo Je zelo občutljivo za premembe pri temperaturi. Priporočamo za naglo odstranitev takih bolečin v udih in na telesu Fellerjev „Flza-nuida. 6 dvojnatih ali 2 Specilalni steklenici pošlje za 24 K lekarnar E. V. Feller, Stubico, Elzatrg 16 (Hrvatsko). Nasvetujemo Vam to dobro, bol lajšajoče sredstvo, da ga imate vedno pripravljenega v hiši, ker ga nriporočajo zdravniki, in da ga imate v slučaju potrebo pri roki. Milo odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, so Fellerjeve „Elzo-krogljice". 6 škatclj 12 kron. — Omot in poštnina se računa posebej na'ceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. (s)
Išče se neoženjen Ujgggg^g^1 ^||
za trajno dolo s hrano. Plača po dogovoru. Jernel Ponorele, parni mlin in žaga, Struge, p. Videin-Dobrepoije.	3159
Hose nd 60—100 cm dolge A R 8*50, tel; fia aa lemcle, samoholnlce, mreže za jieseht, irornie za ogralo, navadna En pocinkanje, lice, sesalke za ptno, Binmigeoe ceih, Štedilnike za uzšdanfe, kooaSko, zidarsko, mizarsko orodje ln oso drugo železnlno, kakor Indl solno kteHtco nudi H. Sli ž n IH, trgoozc, L(nbl!ana, Zaloška cesta 21.
Pravo iolto
doin ače_mtl o za nranje
1 kg K 11--, - 1 labolfek okoU 3', kg Iranko K 38 SO v, pošilja po povzetju zavod za eksport
Toaletno milo
po dnevnih ccnah Milo ia britje K 3*-, 1 kg
1T»0šr~S?«m« i« britle
potcclan. lonŽek~E~Sv", 1 ducat K 55v.
M. jOKKEft, Zagreb II. 1, Petrinjska S.
Z naroČilom se proti poslati tudi polovico zneska.
Bt. SO. ASOBDEOD V nai-
boljii izpeljavi, cena j« 1M-— kron. — Zahtevajte veliki oentk a va6 neno 1000 alikaini brezplačno.
E. I.ona, Maribor M. 79.
Kuverte s firmo, pisma« račune itd.
Izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Hlapce
lahko takoj preskrbi »Državna posredovalnica za delo». Kdor jih rabi, naj se zglasi osebno v našem uradu, ali pa naj poSlje ponje in navede plačo ter druge pogoje.
Državna posredovalnica za delo, Ljubljana, Gradišče.
HUnska sita (pajtlje)
za moko vseh vrst, kakor tudi 2 dobro ohranjena molka kolesa se dobi v trgovini A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska nlica št. 35,
nasproti Tišlerjeve gostilne. 3283
proti dobri plači se sprejme tako].. Zglasiti se je v »Državni! posredovalnici za delo«, LJubljana, Gradišče št. 4. 3231
Kupujem
smrekovo lubje
(treslo)
les za jame
Prosim ponudbe a skrajno ceno! VINKO VABI6, ŽALEC pri Celju.
S. KSUHME
iz Ikjubljane
Je vsako nedeljo v Kočevja „Hotel Trst".
Izdeluje nmelne sobe, zlate krone 1. t d. po
- zmernih cenah. -—•
Srbečico, llšaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skaboloxmu mazilo". Popolnoma brez duha, ne maie. Poskusni lonček V	K 6 —
porclja za rodbino K lfr—. Zaloga ca Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljnbljann, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno znamko „Bkakofom"l
Sokov, hrastov, smrekov los
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Bahovec nasL Duplica p. Kamnika.
Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Les so strogo realno obračuni in takoj plača.
SvetovnozBSBB najboljšo
»Gorenjsko koso"
najfinejšo brusne kamne nudi PRVA GORENJSKA RAZPOŠILJALNA IVAN SAVNIK, Kranj.
Cene kose so:
cm 50_ 15 00 85 70 75_80 85 90
pesti ~6~ 5 V?" ji ffiT" v 7'/, 8 8'/; 9 EroF l«-- 10-60 17 5018-- 1850 19-- 19 50 20--
Razpošilja se tudi vsakovrstno manufakturno blago, kot: šifon, belo platno, cefir, oksfort, Vamrik. klot, hlačevina (cajg) itd. po najnižjih cenah.	3070
birmo!
^ikeljnasle ur«, svetinje«, verižic«, 6 kar prstani, 14 kar. uhani in prstani.
f. Čuden Sin,
ijubljana, nasproti glavne prodajalno je lah^o najti. Ceniki se ne razpošiljajo.
Oglejte si osebno.
poste.
Dobrodelno
deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuj^ o-življa in pri ranab, oteklinah in opeče-ninali hladilno vpliva Follerjev
Elza-flnfd
6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 24-—.
Prebavo pospešujejo, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih težkočah najhitreje učinkujejo Fellerjeve rabarbars
Elza-krogljice
6 škatljic K 12--. Edino prave pri lekarnarju E. V. feller, Stnblca, Elza trg št, 16 (Hrv. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo.	V
tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbe pod „Pisalni stroj" na „Anončno ekspedicijo Ai. RIntelJč, Ljubljana, Kongresni trg 3.
IHiši - podpise sfenfes - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot s proti poljskim miiim K 5'—, za podgane in miSi K 5"—; osobito ostra pasta za podgane li C"—j za Ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevalec moljev K 2'—s prslek proti mrčesom 2-50 in 5 K; tinktura proti niem pri ljudeh 3 K; mazilo za aii pri širini i Kj pralek za aii v obleki tn perila K 3'—j tinktura za bolh« pri pseh K l'50j tinktura proti mrčesa na cadjn in zelen|adi (uničevalec rastlin) K 3'—, — Pošilja po povzetju Zavod za eksporf
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
se sprejme kot PESTUNJA
k dvema otrokoma proti plači in vsej oskrbL Ponudbe na M. Knstolio, Ljubljana, Nadvojvoda Friderika cesta SL 3.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri-meša 2 krat na teden krmi, ena pest poloa Matfin" to je dr. pl. Trnk6czy-a rediln) prašek. JNd&lill Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da te zredi. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastln Je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in ltimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastin",
smentna stresna gpgka
najbolj trpežne vrsta se dobi pri tvrdkl
Ioan Jelačfin, LfsibEiaga
Emonska cesta 2. 4793
Najneč
svetovnoznana fazpošiljalnica
srebrnfn H- SUTTNER
samo v Iijubljani št i
aa—
NAZNANJAM
M. občinstvu, da je došla zopet večja množina blaga, kot: Sokno, Jako ^ino (štof), angleškega izdelka za moške obleke. Cena od 80 do 150 K meter. Hlačevina najboljše vrste za vsakdanjo rabo. Fino volneno blago v vseh barvah za ženske obleke od 60 do 130 K. Pol volneao blago od 28 K dalje. Satin, delen, pikat, batlst z rožcami in bel, primerno za birmanske oblekce. Kotenlna močna za predpasnike, belo ln pisano platno od 16 K dalje. Kambrikasti in satenasti robci za na
Slavo, več vrst žepnih robcev, nogavice otročje in ženske. Narejeno , lnze, ženske in moške srajce domačega Izdelka. Snkanec najboljše vrste. Vse po primerno nizkih cenah. Vzorci se no razpošiljajo.
Sa priporoča	3226
IVANKA PRAPROTNIK, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
mšš^mrnmmmž^ž >.
m talilnice, oraflla iaepeSEnil, Blamcrs^iK, Čistilniki, trljerjl, stiskalnice za sadje ia grozdje, decimalne tehtnice In drugi poljedelski stroji naislooiteiSlb tonam so vedno o oellkl Izberi o zalogi, drugI stroji se pa lahko naroCafo pri FRHRC HITTI, zalaga poljedelskih strojen, Ljubljana, Martinooa cesta St. 2.
Izdaja konzorcij »Domolhiba«.
'-.a a
Odgovorni urednik Josip. Goatlnčar ar LJubljani
TUlf« .Intfoslovanska tiskarna.