šle«. Z95.
O ljubljeni, v soboto, dne 21. decembra 1907.
Leto xxxv.
Velja po pošti:
za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— četrt leta „ „ 6 50 „ 2-20
za i za en mesec
V upravništvu:
ta celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ IO1—
za tetrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSHj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah H. 2 (vhod ?ez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 m m): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema narofnino, inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
J^ Današnja številka obsega 14 strani. '•C
Nove železnice.
(Govor dr. Šusteršiča v državnem zboru.)
Visoka zbornica! Prav veseli me, da morem po govoru, ki smo ga ravnokar slišali, konstatirati, da bomo Slovenci in Hrvatje zopet enkrat enako glasovali. To me zelo veseli, ker je to le posledica dejstev, da se v tem slučaju gre za življenjsko vprašanje obeh narodov, ki bodeta z novo železnico tesneje združena, kakor tipamo, za vse čase. Častiti gospod poslanec dr. Dulibič je podrobno razkazal vprašanje dalmatinskih železnic in je zavračal vso krivdo, da se ta železnica doslej še ni zgradila, avstrijskim vladam. Jaz mislim, gospoda moja, da po krivici. (Res je!) Kes je, da tega niso zakrivile avstrijske vlade, ampak ogrske! (Pritrjevanje.) Ogrske vlade so zahteve, ki so jih stavile različne avstrijske vlade v tem oziru, vedno in dosledno zavračale. Tembolj nas veseli, da se je sedanji vladi vendar enkrat posrečilo uveljaviti zahtevo naše državne polovice. Jaz tudi nisem tako črnogled, kakor je gospod predgovornik, ki je mnenja, da še ni gotovo, da se železnica zveže.
To vprašanje, gospoda moja, se mora v kratkem času rešiti. Tekom leta 1908 se mora odločiti, ali bo železnica zvezana ali ne. Jaz, kakor rečeno, nisem črnogled, jaz mislim, da ie železniška zveza zagotovljena, da se bo gradila, da se bo gradila zato, ker imamo neizmerno dragoceno zagotovilo; železnico Ko-šice-Oderberg, katere v Ogrskem v lastnem interesu nc izpuste. In sedaj - gospoda moja, dovolite, da preidem k predmetu mojih izvajanj. Zgradba želez, zveze z Dalmacijo je po inojem mneju prvi in najodločilnejši korak k izpopolnitvi železniškega omrežja na jugu naše monarhije, katero je ne le za Dalmacijo in posamezne dežele življenjskega pomena, atnpak je velikanskega pomena za vso državo, in posebno za tostransko polovico. (Tako je!)
Gospoda moja! Kaj pa pomeni direktna zveza z Dalmacijo? Direktna zveza z Dalmacijo nam šele ornogočuje gojiti jadransko politiko in intenzivno balkansko politiko. (Pritrjevanje. — Poslanec Biankini: Toda v slovanskem smislu.) Ono jadransko in balkansko politiko, ki je največjega pomena za našo monarhijo. (Dobro!) Bodočnost naše monarhije
- to se je v zadnjem času večkrat in od različnih strani povdarjalo — je na valovih Jadranskega morja in na Balkanu. To je resnica, in ta politika se more uspešno gojiti le, ako dobimo direktno železniško zvezo z Dalmacijo. To je eden najvažnejših in prvih pogo-
jev. Kar se tiče jadranske politike, omenjam, da neobhodno rabimo v srednji Dalmaciji vojno pristanišče. Nameravajo jc zgraditi v Šibe-niku, ker je brez vojnega pristanišča naše stališče ob Adriji silno slabo. In tu bi odgovoril na medklic čestitega tovariša Biankinija. Ako se utrdi Avstrija ob Adriji, se istočasno utrdi ondi Slovanstvo. (Pritrjevanje.) Z železniško zvezo monarhije z Dalmacijo je narejen prvi odločen korak. S tem pa še približno ni doseženo ono, kar je potrebno, da je mogoče, kar sem omenil prej, gojiti uspešno jadransko in balkansko politiko. Dalmatinske železnice se morajo takoj po izvršitvi predlagane proge zvezati z balkanskimi železnicami. In častiti gospod predgovornik je gotovo v tako nameravani zvezi omenjal železnico Spljet-Aržan-Bugojno. Častiti gospod predgovornik je mnenja, ta železnica ni samo življenjskega pomena za Bosno, ampak tudi za Dalmacijo. Jaz pravim, zgradba te železnice v zvezi z direktno dalmatinsko železnico jc življenjskega pomena za monarhijo. (Tako je!) Življenjskega pomena zlasti za tostransko polovico. Z zgradbo železnice Spljet, oziroma Dugopolje-Aržan-Bugojno nam omogoči direktno železniško zvezo s Solunom.
Samo vprašanje časa je, in ako mi lastne koristi prav poznamo, vprašanje prav kratkega časa, da se potegne vzhodna bosanska železnica Sarajevo-Uvac do Mitrovice, ker potem imamo po progi Ljubljana-Spljet in novi progi Dugopolje-Bugojno direktno zvezo iz vseh delov monarhije s Solunom, kar je življenjske važnosti za monarhijo.
V tem smislu stavim resolucijo, ki se glasi: »C. kr. vlada se pozivlje takoj začeti zgradbo železnice Dugopolje-Aržan-Bugojno, oziroma zagotoviti zgradbo v Bosni ležečega dela železnice Aržan-Bugojno.«
Častiti gospod predgovornik je popolnoma opravičeno omenjal, da je ta železnica že zakonito zajamčena. To ie res, toda finan-cijelno še ni zajamčena. (Poslanec Biankini: To je sleparija.) Da, to je sleparstvo! Zalibog da smo sc dali vsi preslepiti, ker smo mislili, da hočejo Ogri zares imeti kompenzacijsko progo Šamac-Doboj. Pozneje sc jc pa pokazalo, da Ogri proge Šamac-Doboj nočejo. Ob tej priliki so si Ogri hoteli zagotoviti samo železnico Sarajevo-Uvac, oziroma Vardiste. Pozneje so se izjavili, da jim proga Šamac-Doboj ne prija, in odrska vlada noče finančno zagotoviti proge Šamac-Doboj. Ker je pa eno odvisno od drugega, tudi naša vlada ne more kake predloge predložiti, da bi se financi-jelno zagotovila proga Aržan-Bugojno in tako za sedaj vsa stvar visi. Dolžnost naše vlade pa je, z vso energijo in ako treba z naj-ostrejšimi sredstvi siliti, da se vsaj proga, ki je življenjske važnosti za tostransko polovico, proga Aržan-Bugojno v najkrajšem času zgradi.
Je pa še nekaj drugega, gospoda moja! Mi se ne bomo smeli zadovoljiti s progo Ar-žan-Bugojno in morebitno zvezo z glavnim dalmatinskim mestom, z Zadrom, ampak vsa Dalmacija se mora prepreči z železnicami. Tudi v Kotoru se ne smemo ustaviti, ampak tja doli do Špice moramo priti po železnici. Seveda mora naša vlada vsaj ustvariti predpogoje, da bo mogoča gradnja železnice in zgraditi prej potrebne ceste, ker drugače ni mogoče spraviti za zgradbo železnice potrebnega gradiva na svoje mesto. Vlada se mora takoj lotiti zgradbe cest po vsej Dalmaciji, tja doli do Špice in jih izgotoviti v najkrajšem času. Saj to ni samo življenjsko vprašanje za Dalmacijo, ampak za vso monarhijo, kar vedno povdarjain.
Mi ne smemo pozabiti, da je na jugu Dalmacije dežela, kjer imamo svoje koristi. Mi moramo skušati prodreti iz Špice skozi Bar do Skadra, od koder se kasneje napravi železniška zveza z Monastirom.
Tu omenjam slučaj, ki jc silno karakterističen za vodstvo avstrijske politike v teh pokrajinah. Tu doli so nas prehiteli Italijani. Neka italijanska družba prav veselo gradi železnico Bar-Virbazar. In .gospoda moja, dejstvo je. da bo ta železnica v kratkem izgotov-ljena in da se spomladi izroči prometu.
Najzanimivejše je pa to. da je to železnico mogla graditi italijanska družba le vsled neverjetne zanikrnosti našega vnanjega ministra. Ta italijanska železnica iz Bara v Vir-bazar je v direktnem nasprotju z berolinskim dogovorom. (Pritrjevanje.) Pokrajino, o kateri govorim, Bar in ondotno obrežje je do-Nla Crnogora vsled berolinskega dogovora. V točki 29. berolinskega dogovora je zapisano, pod kakimi pogoji jc Crnogora to dobila. Dotični odstavek sc glasi: »Crnagora se mora z Avstrijo vselej prej dogovoriti, predno po tem ozemlju zgradi kako cesto ali železnico in dobiti od nje dovoljenje.«
Crnagora kratkomalo ni bila opravičena dati italijanski družbi dovoljenja za zgradbo, ampak je bila Crnagora dolžna, predno je izdala koncesijo, dogovoriti se z Avstrijo. (Pritrjevanje.) Kaj se je tu zgodilo, da se Avstro-Ogrsko ni obvestilo, in da je Avstro-Ogrska mirno opazovala, kako se je zgradba te železnice koncesijonirala in začela graditi, jaz ne vem.
Tega jaz ne razumevam. Dolžnost naše vlade je. to preiskati. Tu se gre za . . (Poslanec Markov: Mogoče irna.io tu govoriti države, ki so podpisale berolinsko pogodbo!) Prosim, tc države nimajo o tem vprašanju ničesar govoriti, ker se ima Crnagora po be-rolinski pogodbi izrecno samo z Avstro-Ogr-sko sporazumeti, ker se je na berolinski konferenci priznalo, da spada Bar in ondotna obmorska pokrajina v območje avstro-ogrskih koristi.
Jaz upam, da bode naše zunanje ministrstvo vodilo bolj aktivno politiko, kar se tiče naših koristi na Balkanu potem, ko bomo imeli nove železnice. Razume se, da nihče ne želi, da bi se hotelo kaj osvojevati. Ne! Avstrija mora stati vedno na stališču: Balkan balkanskim narodom! Avstro-Ogrska mora vedno pospeševati in varovati svobodni razvoj balkanskih narodov.
Nihče ne more dvomiti, da imamo na Balkanu zelo mnogo in zelo važnih koristi, katere nam morajo biti vedno v mislih.
Pa pustimo južno ozemlje nove železnice, pa si oglejmo severnejši djl ozemlja nove železnice, ki nam je bližji, namreč Kranjsko. Naloga vlade je, da v zvezi z novo železnico izpopolni železnično omrežje na Kranjskem. Nova železnica ie prva železnica v Belikra-jini, nemogoče je pa. da bi bila zadnja in tudi edina železnica nc sme biti dalj časa. Neobhodno jc treba, da se nova železnica"zveže pri Črnomlju s Kočevjem. Tako bi se izpopolnile belokranjske železnice. Toda to bi še ne bilo dovolj. Potegniti se bo morala železnica iz Črnomlja do deželne meje pri Vinici v smeri do Ogulina. Na to moramo vedno misliti, da bo treba prej ali slej izpeljati progo Crnomelj-Vinica-Ogulin.
Jaz mislim, da je sedaj, ko so nam Ogri dovolili, da zvežemo naše železnice s lir-vaško-ogrskimi železnicami, led prebit. Mogoča da pride kmalu doba, ko se ne bodo upirali zvezi preko Ogulina. To bi bila najboljša in najkrajša zveza s severa na jug.
Ob tej priliki hočem spregovoriti nekoliko o progi, katera je nameravana v predle-žeČem zakonskem načrtu. Proga, katero predlaga vlada, gre iz Novega mesta naravnost v Metliko in v Metliki se odcepi stranska proga do Črnomlja. V črnomaljskem okraju jc nastalo močno gibanje, ki name rja doseči, da bi se proga izpeljala drugače, in sicer tako, da bi vodila čez Gaber in Kupmatel do Črnomlja in dalje v Metliko. Ta varijanta ima nekaj zase, namreč, da bi ne bilo treba graditi stranske proge iz Metlike v Črnomelj. Potem bi imeli samo eno progo, in jaz mislim, da bi bili stroški v tem slučaju še nekoliko manjši, kakor so proračunjeni v vladni predlogi. Naj bo kakorkoli. Vsekako ne kaže že takoi te varijante odklanjati, ampak jo je treba študirati in vladi pripomoči že v besedilu S 1. lit. a), odločiti sc za drugo varijanto, ako pokaže potreba. Važni gospodarski vzroki, ki priporočajo progo Novo mcsto-Crnomelj-Me-tlika, so navedeni v pcticiji, katero je vložilo l/ občin črnomaljskega okraja in katera jc natisnjena v zapisniku današnje seje in tia katero merodajne kroge opozarjam.
Po vladni predlogi sc glasi člen 1., lit. a) tako, da je druga varijanta že po besedilu popolnoma izključena. Zato predlagam sledečo
L1JICK.
General Steselj.
Skoro bodo pretekla tri leta, kar je Rusijo s padcem Port-Arturja zadela katastrofa. — Niso se in se tudi ne bodo tako kmalu zacelile rane do takrat nepremagani državi, — a narod je jel pozabljati grozne poraze. Ne tako ruski vojni krogi. Ti so ravno sedaj zapleteni v velikansko sodno razpravo proti generalu Steslju. Kdo šc ni čul tega imena ob času rusko-japonske vojske? — Po celem svetu so ga slavili kot junaškega boritelja in branitelja trdnjave Port-Arturja. — Danes pa se lahko reče o njem: sic transit gloria! —Takoj, ko je padel Port-Artur, so se čula mnenja, da je bila kapitulacija prezgodnja, sploh neopravičena. Naravno jc in po vojnih pravilih, da sc začne proti poveljniku preiskava. Dne 10. t. m. pa se je začela glavna preiskava proti Steslju in generalom Smirnouu, Pocku in Reissu v Pe-trogradu. Vrši se v kazinski dvorani ruske armade in mornarice, ravno v oni dvorani, kjer bi moral nekoč sprejeti general Steselj v dar častno sabljo, ki so rnu jo namenili Francozi.
Obtožnica obsega ogromno gradiva; zaključek predpreiskave pa obstoji v izreku, da general Steselj 1. januvarija 1905. ni bil upravičen predati trdnjave. Cela obtožba obsega deset glavnih točk. pri katerih so prizadeti tudi ostali navedeni generali.
Po ruskem vojnem pravu kaznovani bi
morali biti vojaški prestopki, kakor so jih ob-dolženi bivši portarturški poveljniki — s smrtno kaznijo —.
Kakšen padec z višine v nižino je že obtožba sama. ki je naperjena proti možem, katerih imena so bila več mesecev imenovana kot zgled modernega junaštva. Naj že izpade obravnava tako ali drugače, izpremeniti ne more dejstva, marveč bo le zgodovinske važnosti za poznejše rodove. Končani so grozni boji, a nekdanje voditelje še čakajo. Nc le življenje braniti morajo tudi svojo čast, kar mora biti vojaku toliko kot življenje.
Naš namen ui danes, da opisujemo tek pravde, opisati hočemo marveč, kako cenijo generala Steslja v ruskih krogih.
Poroča se, da je bil pred začetkom vojske v vojaških krogih le malo znan. Edino t« sc je vedelo o njem, da je igral precejšnjo vlogo na dvoru. Ko je došel v Port-Artur. je znal vzbuditi zanimanje za svojo osebo. Postaven in krepkega života, velike rasti — je vzbujal splošno pozornost, ko je jezdaril po port-artur-skih ulicah.
Nikdo se ni čudil, ko je bil po izbruhu vojne general Steselj imenovan za poveljnika trdnjave. Takrat ni prišlo niti na um nikomur, da bi mogla biti velika ruska armada pobita. Tudi ni nihče pričakoval, da nameravajo Japonci resno navaliti na Port-Artur. To je bil tudi povod, da so Rusi odposlali velik del posadke ostalim četam v pontoč.
V takih okoliščinah je postal general Steselj poveljnik v Port-Arturju. Od takrat pa se tudi ni za utrdbo na kopnem ničesar več storilo. Posadka jc imela povečini službo straž.
Utrjevali so le forte proti morju, ker so pričakovali sovražnika samo od te strani. Sicer pa Japonci svojega torpednega napada v noči od 8. na 9. februarja 1904 niso izrabili, kajti, čc bi bili takrat izkrcali pri Ljaotišano le 10.000 mož, bi si bili osvojili Port-Artur v nekaj urah.
Medtem jc general Steselj po svoji nedelavnosti izgubil ves ugled v vojaških krogih. Izkazal se je pa, da bi bil dober policijski komisar. Ta posel jc namreč upravljal z vso strogostjo in brezobzirnostjo. Proti prebivalstvu ie nastopal naravnost kruto. Preiskave, aretacije, izgoni so bili na dnevnem redu in so sc izvrševale čestokrat z nečloveško strogostjo. Nemalokrat .ic ukazal general Steselj, da so ustavili na cesti neljubo mu osebo ter jo preiskali; celo pretepel jo je lastnoročno. Lovil jc zlasti Kitajce, češ, da je vsak preoblečen Japonec. Vsled tega jc v prvi vrsti kon-statiral, če ima ali ne — pristno kito. Čudno je le, da Steselj ui vlovil sam niti enega japonskega vohuna.
V razvoju vojne je bilo več generalov prisiljenih. da so se zatekli v Port-Artur. kjer so se hoteli dobro utrditi.
Zato so se hoteli sporazumeti z glavnim poveljnikom, da bi izgotovili skupen obram-beni načrt. Stesljevo samoljubje pa je to za-prečilo. Bil jc preveč brezobziren in samozavesten, ker je vedel, da mu ni mogoče omajati stališča. To se je tudi pokazalo, ker so ga vkljub vsej nedelavnosti pustili do konca na svojem mestu.
Drugim generalom ni preostajalo drugega, kot delali na svojo pest. To je Steslja seveda
jezilo; oviral jih je, kolikor je mogel zlasti na ta način, da jim ni hotel izročiti potrebnega materijala. Med višjimi poveljniki so bili ved-ni prepiri. Naravno je, da ie bil del višjih častnikov na Stesljevi strani; njegovim nasprotnikom na so se pridružili admirali in poveljniki brodovja.
Kot sredstva za ta medsebojni boj so se posluževali tudi edinega ruskega časnika, ki je izhajal v Port-Arturju. Ta je bil pod strogo cenzuro poveljnika Steslja in je prinašal dolgo časa neverojetna poročila o sijajnih ruskih zmagah. Takih poročil pa dolgo časa niso hoteli več verjeti. Nato je jel list poročati resnico, kako stvari stoje; posledica pa jc bila, da ic Steselj prepovedal tiskati list cclili 14 dni. Vkljub temu pa jc list nekega dne izšel s poročilom, kako je general Steselj nadzoroval čete. On namreč tega ni rad storil, češ, da so to neumnosti, kar se tam zunaj počenja pred generali. Brezdvomno ic dotično poročilo pisal njegov nasprotnik.
Tudi z vojaškimi oddelki je general Steselj slabo ravnalj, dasi je posadka vkljub slabi preskrbi zvesto vršila svojo dolžnost in kazala pogum tudi ob najneznosnejši vročini in vkljub slabi vodi. V zahvalo pa je general ž njimi tako surovo postopal, da ni bil niti enemu več priljubljen. Ni se brigal za hrano, ne za zdravje svojih podložnih. Ko so nastopile razne bolezni vsled pomanjkanja svežega mesa, ni dovolil pobiti nekaj nepotrebnih konj, češ, da jih rabi za topništvo, ki bo pregnalo Japonce s Kvantun.škega polotoka.
General Steselj je pa živel tudi med obleganjem. takrat ko jc v trdnjavi vsega pritnanj-
ze na kranjski strani so proračunjeni na 18 milijonov 400.000 kron. (Poslanec Biankini: To je premalo.) Gospod tovariš Biankini trdi, da bi bilo to premalo, jaz o tem drugače sodim. Gospod poročevalec pravi, da se bode s tem izhajalo. Dovoljujem si na podlagi skušenj pri zgradbi dolenjskih železnic trditi, da se more s to svoto izhajati, še celo upanje je, da se nekaj prihrani; v tem slučaju se bode prihranek lahko porabil za gradbo drugih železniških črt na Kranjskem, ravno tako kakor se je pri dolenjskih železnicah prihranilo dva milijona in se je s tem lahko gradila zelo koristna železnica Št. Janž-Trebnje.
Po vladnem proračunu pride na kilometer nove železnice z vsemi zgradbami okroglo 275.000 K. Ta železnica se bode zidala pod ravno istimi pogoji, kakor nekdaj dolenjske železnice. Koliko so te stale? To je zelo zanimivo. Dolenjske železnice z vsemi zgradbami in obrestmi so stale pri daljavi 131 kilometrov 16,217.335 K. tako za kilometer z zgradbami 124.000 K, z vsem za 151.000 K kilometer manj, kakor je sedaj proračunjeno. To pomc-nja pri projektirani železniški črti 67 kilometrov razloček 10 milijonov kron.
No, gotovo sc je od istega časa, ko so se zgradile dolenjske železnice, podražilo vse, to se samo po sebi razume. K temu pride še okoliščina, da se bode morala nova črta brezpogojno graditi a priori kot glavna proga med tem ko se je dolenjska železnica gradila kot lokalna proga, če tudi s podlago za glavne proge in se mora ta popraviti. Na vse to se bode oziralo in pri tem je prav in pametno, da se previdno proračuna, ker nikdo izmed nas noče, da bi kaj enakega doživeli, kakor smo s prekoračenjem alpskih železnic.
Mi hočemo, da vlada izhaja s svojimi krediti: jaz pa verjamem, da računamo lahko z absolutno gotovostjo, da bode izhajala. Mi lahko izražamo gotovo upanje, da prihrani nekaj milijonov, če se ekonomično gospodari in čc se varčuje; v tem slučaju bi že sedaj izrekel željo, da sc morebitni prihranek zopet porabi v deželi za gradbo onih črt, katere sem preje omenil. (Pritrjevanje.)
Pri tej priložnosti bi šc na nekaj posebnega opozoril, kar bode posebno dobro došlo pri gradbi nove projektirane železnice na Kranjskem, kakor tudi v Dalmaciji. To je preseljevanje iz Amerike. (Pritrjevanje.) Na razpolago bode zadostno delavskih moči in jaz bi prosil vlado, da naj dela na to, da se z gradbo kar mogoče najhitreje in intenzivno prične, da bodo ljudje, ki nimajo v Ameriki zaslužka in se vračajo domov, dobili takoj v domovini zadostnega zaslužka. (Živahno pritrjevanje.) V zvezi s tem si dovoljujem predlagati sledečo resolucijo:
»C. kr vlada se pozivlje, da skrbi za to, da se porabijo pri gradnji železnice na Kranjskem in v Dalmaciji v prvi vrsti le domači delavci in sc šele eventualni primanjkljaj pokrije s tujimi delavskimi močmi.« (Pritrjevanje.)
Dovolite mi, gospodje, da le še eno železnico priporočam visoki vladi, to je Pol-zela-Kamnik na Kranjskem. Stvar je že daleč napredovala, vsa preddela so dovršena. To je potrjeno tudi v predlogu, katerega sta vložila tovariša dr. Krek in dr. Korošec dne 21. julija 1007. Manjka le to. kakor približno pri progi Bugoino - Aržano, namreč financiranja.	__
.Ic pa malo razločka pri tem. Med tem ko smo pri financiranju proge Bugojno-Aržano odvisni od Ogrske, smo po sreči pri Polzeli-Kamnik od Ogrske neodvisni, odločuje samo dobra volja naše vlade, da se v kratkem oživi ta nc samo za Kranjsko in Štajersko koristna, ampak tudi v strategičnem oziru imenitna proga, kar pri ti priložnosti posebno priporočam njegovi ekscclenci gospodu železniškemu ministru.
No, gospodje, jaz zdai gospoda železniškega ministra in njegov štab ne bom več strašil z novimi železnicami, laz sem popolnoma zadovolien, da se železnice, katere sem
pri svoji razpravi otrhmjal, v najkrajšem času realizujejo.
Pri ti priložnosti bi pa opozarjal še na nek važen predmet in bodem o tem stavil primerni resolucijski predlog. Dobimo novo železniško zvezo. Z zgradbo nove črte bode zvezan Dunaj z Spljitom. To je 1053 kilometrov dolga proga, z izjemo 76 km. proge Ljubliaiia-Novo mesto, državna železnica, ta proga, ki ni državna, je last privatne družbe, akcijske družbe dolenjskih lokalnih železnic. Ako se primerjajo te številke, je dokazano, da se to razmerje ne more obdržati. Mi dobimo črto, ki je največjega pomena za skupno državo, neskončnega pomena posebno v strategičnem oziru, največjega pomena za naše stališče na Jadranskem morju in našo balkansko politiko. Tako ne moremo s stališča skupnodržavnih interesov dovoliti, da bi bil med 1053 km. dolgo progo en del 76 km. v privatni lasti. (Pritrjevanje.) Dovoljujem si tedaj predlagati sledečo resolucijo:
»C. kr. vlada se pozivlje, da se loti takoj podržavljen.ia dolenjskih lokalnih železnic, uvede brez odloga tozadevno obravnavo in jo tako pospeši, da se to podržavljenje že izvrši z otvoritvijo proge Karlovec-Novo mesto.« (Pritrjevanje.)
No- gospodje, jaz končam svoja izvajanja in le šc izjavljam kar jc samo ob sebi razumno, da bodemo z izpremembo, katero sem si dovolil predlagati za predlogo glasovali. (Živahno pritrjevanje in ploskanje; govorniku čestitajo.)
SrednleiolsKn reformo.
Ni zlepa vprašanja, ki bi sc ga v zadnjem času toliko pretresavalo, kakor naše srednje šole. Ne mislim pa pri tem posebej vprašanja slovenskega učnega jezika na naših, doslej dvojezičnih gimnazijah, ampak organizacijo avstrijskih gimnazij sploh. Kakor se nc ustavi kamen, ki sc sproži z gore, dokler mu nc zapre poti krepka ovira, tako tudi tega vprašanja nc bo konec, dokler ga nc reši odločna reforma. Da ta ni več prav daleč, dokazuje poleg nekaterih opreznih izprememb na naših gimnazijah (n. pr. da so odpravljene neinško-grške naloge v 7. in 8. razredu, da sc poizkuša uvesti en modern jezik) enketa. ki jo jc sklicalo naučno ministrstvo za prvo polovico meseca januarja, da se izrazi o konkretnih predlogih, kako preustvariti naše srednje šole.
V naglem razvoju naše dobe so vživale naše gimnazije primeroma dolgo neoporekano veljavo. Saj so v bistvu svoje organizacije ostale neizpremenjene, kakor iili je radikalno preosnova! prvi ustavni naučili minister grof Tinin z H. Bonitzem in P. Exnerjem leta 1849. (oziroma stalno leta 1854.) Takratni, še sedaj bistveno veljavni učni načrt ic poudarjal, da hočejo podajati gimnazije splošno izobrazbo v sorazmerju med humanističnimi in naravo-slovskimi vedami.
Ali to jc bilo pred približno .50 leti! Do danes se jc od tistega časa neizmerno izpre-menilo vse naše gospodarsko in kulturno življenje. Naravoslovska veda jc bila takrat šele v povojih, možje, ki so ji kazali pot naprej, šele začetniki. V dokaz nekaj imen: J. R. Mayer, ki je prvi spoznal zakonitost razmerja med toploto in mehaničnim delom, jc živel I. 1814 1878, loulc, ki je dokazal ohranitev cncrgiie, 1818- 1889, Virchou , ustanovitelj ce-lularne patologije, 1*21 190,3, Pasteur, 1822 do 1895 itd. itd. Ali kolikšen ie razvoj drugih ved (zgodovine, politične in kulturne, jezikoslovja), kako različen naš in naše dobe odnos do njih in vsled tega tudi različno razmerje raznih strok kot učnih predmetov!
Ali klic po reformi ni izšel iz takih bistvenih razmotrivanj, ampak od strani, ki ji je šola najbolj Dri srcu, od starišev. Ti in ž njimi v zvezi zdravniki so se začeli najpoprei pritoževati, češ, da gimnazija preoblaga dijake z učnim delom. Morda zdravniki deloma preti-
premembo člena 1., lit. a): Lit. a) naj se glasi:
»a) Iz Novega mesta do deželne meje v smeri proti Karlovcu, in sicer ali skozi Metliko s stransko progo v Črnomelj ali pa mimo Črnomlja v Metliko in . . .« ostali del člena 1. naj ostane neizpremenjen. V zvezi s tem si usojam predložiti resolucijo za pro^o, ki sem jo sprožil preje, progo Ko-čevje-Crnomelj, katera resolucija je pravzaprav preminjevalui predlog za resolucijo, ki jo predlaga železniški odsek. Železniški odsek predlaga namreč resolucijo, ki se tako glasi (čita):
»C. kr. vladi se pri|>oroča, da resno premišlja o progi Kočevje-Črnomelj.«
Gospoda tnoja! Resolucije žalibog v našem parlamentarnem življenju nimajo kdove kako velikega pomena. To moramo zares obžalovati in jaz mislim, da je dolžnost vse zbornice, delati na to, da vsaka vlada respektira resolucije, ki jih sklene vsa zbornica. Za zgled naj nam bo francoska zbornica, kjer ima vsaka v zbornici sklenjena resolucija toliko moč, da vrže vlado.
Jaz seveda ne nameravam iti tako daleč, in jaz tudi nimam upanja, da bi pri nas kdaj tako daleč prišli, da bi naša zbornica imela tako važnost, kakor pa francoska. Vsekako pa mislim, da bi morale resolucije pri vladi vzbuditi več pozornosti, kakor po navadi sedaj. Ako je pa resolucija že tako kratko in mehko sestavljena, kakor resolucija železniškega odseka, v kateri se vladi »priporoča«, o železniški zvezi premišljevati, se to pravi že takoj v začetku sleherno nado zatreti, da bi vlada kdaj tako željo upoštevala.
Zato si dovoljujem predlagati premembo resolucije. Ta naj se potem glasi:
»C. kr. vlada se pozivlje. da izpopolni belokranjske železnice z zgradbo proge Kočevje-Črnomelj in od tu dalje do deželne meje pri Vinici. Naj o tem resno premišlja in takoj prične potrebne predpriprave.«
Gospoda moja! Pri tej priliki izjavljam, da popolnoma soglašam z drugo resolucijo železniškega odseka, ki sc tiče podržavljenja deželne ceste Škofeljca-Ribnica-Kočevje-Čr-nomelj-Vinica-deželna meja. Mi bodemo za to resolucijo glasovali tem raje, ker smo to vprašanje pred nedavnim časom v obliki sprožili z dobro in natančno utemeljeno interpelacijo. Sedaj preidem, kar se tiče železniškega omrežja, nekoliko višje proti severu in tu si dovolim sprožiti drugo železniško zvezo, katera je tudi nujno potrebna in katero na merodajnem mestu, kolikor je meni znano, resno študirajo. To je izpopolnjenje dolenjskih železnic z zgradbo transversalne železnice iz Brežic skozi Kostanjevico do Novega mesta, od Novega mesta po Krški dolini mimo Žužemberka v Dobrepolje, od tam čez Bloke in Cirknico ali na kako drugo mesto blizu Postojne in dalje skozi Razdrto in Senožeče v Štanjel na državni železnici Gorica-Trst. Jasno je, da bi bila ta proga velike stra-tegične važnosti, da mi o tem ni treba dalje razpravljati. Jaz sem prepričan, da, ako se bo ta železnica gradila, se ix> gradila iz strate-giškili ozirov. Seveda bo imela kranjska dežela od te železnice velike koristi. Ob tej priliki tudi ne smem pozabiti opozoriti, da ie nujno treba podaljšati vipavsko železnico Go-rica-A.idovščina do Vipave in Št. Vida in od Št. Vida dalje na Pazdrto, ako bi zaradi nepremagljivih tehniških ovir bilo nemogoče, skozi Mančo v Štanjel na progi Gorica-Trst. Jaz mislim, da se mora ta proga graditi ne šele takrat, ko se bo gradila dolenjska trans-versalna železnica, ampak takoj. Zadeva te železnice je — kolikor je meni znano že zelo napredovala, in jaz si usojam visoko vlado le prositi, da sc zanima za to prepotreb-no železnico.
Opozoril bi še na neko zadevo, katera ni brez pomena za gradbo zaželjene proge Čr-nomelj-Kočevje-Vinica na eni strani in trans-versahie črte Štanjel-Novo mcsto-Brcžicc na drugi strani. Stroški nove dalmatinske zve-
kovalo, jako sijajno. Njegovo bivališče je bilo ograjeno z debelim in visokim zidom. Znotraj obzidja pa so bili napolnjeni hlevi klavne živine in dvorišča polna perutnine. Tudi z ostalimi jestvinami so bile poveljnikove shrambe bogato založene.
Prostor, kjer so bili zaprti vjeti Japonci, se je nahajal v neposredni bližini poveljniko-vega bivališča, Generalovi prijatelji so bili mnenja, da zato, da jih ima vedno pod nadzorstvom; Stesljevi nasprotniki so pa trdili, da vsled tega, da japonske kroglic ne bi letele v generalovo bivališče, ker so Japonci dobro vedeli, kje bivajo njihovi vjeti rojak;.
Dasi je Steselj drugim generalom ves čas med obleganjem, oziroma obrambo Port-Arturja stavil vse mogoče ovire, jc povzročil s svojim nastopom zadnje dni pred predajo trdnjave največje ogorčenje.
V noči dne 29. decembra ic bil na krovu neke vojne ladje vojni svet, v katerem se ie vnovič razmotrivalo vprašanje, da bi se umaknili na holm Ljaotišati.
Večina je menila, da sc jim bo mogoče tam obdržati do 1. marca; med temi sta bila tudi generala Bjelip in Smirnov, ki sta bila odločno proti izročitvi trdnjave. Vseh udeležencev je bilo 23; proti Steslju iili ie bilo 19. a dva sta se glasovanja vzdržala. Vsi so bili prepričani, da zadostuje živež in strelivo, da se bo mogoče toliko časa vzdržati. Steselj pa, ko uvidi, da ni obveljala njegova volja, jc odšel, nc da bi podpisal zapisnik; — ostali pa so nadaljevali posvetovanje. Sklenili so tudi odvzeti Steslju poveljstvo trdnjave, čc bi jih še dalje oviral. Obenem pa so postali oprezni, ker se jc tako nenadoma odstranil, ter so sklenili, da ga nadzorujejo. Posvetovanje je bilo končano šele proti jutru in takoj nato jc bila od-■ " ' ■ '■■'" "i-. niji;i ^'i-siirveimi_ Man<i\ a mu.
Pa bilo je že prepozno. Steselj jc žc odšel k posadki. To je bilo nekaj povsem nenavadnega, ker je ravno takrat postajalo grmenje topov in bombardiranje posebno silno. Ko se jc častnik, ki .ie ime! nalogo, paziti na Steslja, \ diru bližal njegovi sledi, uvidel .ic, da ga je general prehitel za tri ure ter da jc že stopil v dogovor z japonskim generalom Nogijem glede na izročitev trdnjave.
Ko jc častnik to javil svojim poveljnikom, ukazali so ti, naj uničijo še kolikor mogoče veliko municije. Popoldne je utihnilo grmenje topov, v dokaz, da so pogajanja že v tiru. Proti večeru se je bombardiranje zopet pri-čeJo, a le v slepilo, ker se jc medtem razglasilo moštvu, da sc naslednji dan izroči trdnjava, o čemur pa niso bili obveščeni višji častniki.
Pravijo, da nikdo izmed prebivalstva ni smatral Steslja vsled izročitve ne osvojitve trdnjave svojim dobrotnikom. Povsod je naletel vsled tega na odpor in na jezne poglede. Posebno pobiti in razburjeni so bili ra-njcnci, češ, zakaj nam ie napravil general to sramoto? Ali smo se zaman borili, trpeli, prelivali kri, žrtvovali življenje ali zdrave ude? Steselj utemeljuje izročitev trdnjave s tem, da je tako rešil mnogoterim življenje. To je sicer res. Vendar pa bi se bil moral braniti do skrajnosti. Tako sodijo vsi Rusi, ne lc v vojaških krogih, marveč tudi med prebivalstvom. V obče najodiočnejše obsojajo zadnji Stcsljev korak.
Kako sc konča obravnava, nihče nc ve. Velika Stcsljeva napaka jc bila, da jc položaj Port-Arturja smatral vedno za slabši, kakor-šen ic bil v resnici.
Morda sc opraviči morda tudi nc. -j Gotovo ie, da ima tudi zagovornike, ki odobravajo njegovo postopanje; ima pa tudi sovražnike. Našim čitateliem ni trelia po-
udarjati, da to, kar smo pisali danes o Steslju in ki ga kaže le v slabi luči, ne prihaja od njegovih prijateljev. Baje je v nemilosti tudi pri carju, ki je, kakor pravijo, prepričan o upravičenosti obtežbe ter sc jc neki šele pred kratkim izrazil: »General Steselj me jc s svojimi poročili vedno varal«. Upati jc, da obravnava dožene resnico in je to tudi želeti, da jo bo mogla pozna zgodovina objaviti kot dokazano deistvo.	P- K.
Pismo Boltatužo Pepeta
Gespud redeliter!
No, hvala Bagu; zdej uja mel pa Belakranjci tulk železne de na uja vedi, kam iz tlim, u Iblan se u pa iz satnh šul kar gnui delu, iu ktilk u še drugeh dubrot, ke šc zajne na vema! Tu je zmeri dobr. čc sa dve stranke; jest pravem,
de je škoda, de jh nimama še več. Kuku b blu zdela fajn, če b tud naš sucjaldemukratan
ravajo, a natančne preiskave so za trdno dokazale, da učenci, ki se duševno preveč trudijo in zlasti premalo spč, trpč telesno. Da je učenec z duševnim delom doma preobložen, so krivi tudi preveliki razredi, kar je dandanes pogosto. Če se nagnjete v razred do 80 učencev, ni mogoče učitelju vpoštevati zmožnosti in nagnjenja posameznika, ampak njegovo delo postane mehanično in topo. Sploh bo eno najvažnejših vprašani bodoče reforme, kako skrbeti bolj kot doslej za učencev telesni razvoj. Obligatna telovadba, pospeševanje mladinskih iger in športa, vpeljava šolskih zdravnikov in pouka o higijeni — to so zahteve, ki jih čujemo danes ponavadi od strani zdravnikov. Da niso neizvedljive, nam priča Angleška.
Ali gibanje proti gimnazijam ni obstalo ob pomanjkljivostih telesne izobrazbe; očitanja so začela zadevati bolj in bolj ves njih ustroj, zlasti še pouk v latinščini in grščini. Nasprotja so v tem vprašanju tako skrajna, da jih ni več mogoče premostiti. Cela vrsta nasprotnikov sedanje gimnazije zahteva naravnost, da se jo odpravi in nadomesti s šolami, v katerih ne bo več med predmeti staroklasičnih jezikov. Drugi zahtevajo omejitev tega pouka na višje razrede. Klasični filologi sami, kar jih ni skrajno konservativnih in ozkosrčnih, priznavajo, da je izprememba v metodi, načinu tega pouka, potrebna. Dejstvo je danes, da abiturijent, izšel iz sedanjih gimnazij komaj oddaleč pozna cilj staroklasične izobrazbe: spoznavanje grške in rimske kulture. Kar mu ostaja ponavadi od vsega pouka, je nekako nezavesUio čustvo, da se je seznanil za silo z jezikom grškim in rimskim, da pa lupine ni preglodal, da bi prišel do jedra in sc uživcl v socialno in umetniško življenje klasičnih narodov. Pretirano slovničarstvo, ki sc navdušuje nad brezplodnimi slovensko-latinskimi vajami, nad osamelimi glagolskitni oblikami in zavitimi pravili, je odtujilo in omrzilo modernemu človeku dolgo iu plodovito dobo osnovnega razvoja naše kulture.
Vprašanje, kako organizirati srednje šolstvo. jc sploh eno najtežjih. Predloge raznih reformatorjev naštevati in prerešetavati bi bilo odveč: večinoma pozabljajo ti možje, da je šolstvo takorekoč živ organizem, ki se ga ne da ustaviti in prenarediti čez noč, ampak da doraste v tesni zvezi z gospodarskimi in kulturnimi potrebami narodov in držav. Eno jc pa brezdvomno: da imajo dandanes gimnazije mnogo preveč učencev in da bi marsikatero očitanje utihnilo, ko bi bilo n. pr. zlasti pri nas strokovno šolstvo bolj razvito. Kaj koristijo rokodelskemu vajencu in trgovskemu učencu eden, dva, trije gimnazijski razredi? Čemu ves trud z latinščino in grščino in s slovnico mesto strokovne izobrazbe? Naša šolska poli-t ka sc jc gibala dolgo časa v tesnosrčnih mejah in šc danes se nismo izncbili predsodka, da je dobra strokovna šola boljša za naše gospodarsko in narodno življenje, kakor gimnazija, preobložena z nesposobnim materialom. Svita se sicer tudi tukaj, ali do dneva ie še dolgo!
Kakor uče izkušnje v drugih državah in kažejo poizkusi pri nas, jc pričakovati, da sc organizacija naših gimnazij v toliko izpremeni, da se pomakne pouk v latinščini in grščini v višje razrede in v metodi preobrazi. Kot nujno potrebno se priznava dalje, da se uvede vsaj po en moderni jezik in da se začne intenzivneje poučevati materinščina. Samoobsebi umevna je tudi zahteva naravoslovcev, da se jim odmeri z ozirom na važnost njihovega predmeta več ur.
Nuino je tudi vprašanje, ali obdržati ali odpraviti maturo. So razlogi, da bi jo popolnoma odpravili ali vsaj vtesnili. Kolika krivica n. pr. da enostransko nadarjen dijak nc more z izvrstnim znanjem enega predmeta kompenzirati pomanjkljivega znanja v drugem. Pametno urejena matura jc pa nasprotno najboljša kontrola, so-li učenci in učitelji storili svojo dolžnost.
in novodobari imel usak soj klub u državnmu zbore. Tu b nam slu šele dobr, tu, kc nam gre žc zdei tku dobr, kc mama sam dva kluba na Duni, de sa nam že usi fouš.
Preh sma sc leta in leta špeteral, fehtal in use sorte druge reči pučel, dc b dubl Bela-krajnei tud železnea, pa use skp ni nč pu-magal; Belakrajnci sa mogl preke Karluc li nogam caplat, al pa lepu duma ustat, letaš jm ixt kar naenkat Sluvenska Ludska Stranka skumendera železnea. Kokr de b pihnu, jc tu pršiti. Kumi jc pa Sluvenska Ludska Stranka skuinenderala Belakrajncm železnea, ja je začeu pa šc iblansk žepan Hribar kumende-rat in zdej uja mel Belakrajnci kar dve že-leznce: ena ud Sluvcnske Ludske Stranke, ke u vuzila iz Metlike ke preke Karluce, ta druga pa ud Hribarja, kc u vuzila ud Karluca sm nazaj preke Metlik. Tu jc Ic dobr, dc se je tud Hribar za Belakrajnce am uzeu, drgač b se mogl vozt sam preč, nazaj b mogl pa Ii nogam hodt; zdej pa. kc je tud Hribar iz soja železnea skus prederu, se uja pa saj lohka tud nazaj vuzil. Hedu naumn je zavle tega, dc sc zdc.i špeterama, kdu je prou za prou Bclakrajccm železnea skumenderu, al Sluvenska Ludska Stranka iz gespud dohtar Šu-štaršičetn na špic, ali »Jugaslavanska spud-veza« iz žepanani Hribarjam. Če črna bt pra-vičn, morma rečt, de sa ubc stranke prpu-tnoglc, de dubeja Belakrajnci soja železnea: Sluvenska Ludska Stranka je z namenam delala na tu. žepan Hribar pa brez namena in jc pršou h te železne pu nasreč kokr Ponc-jus Pilatus u vera. S tem s pa tud lohka iz zadrege putnagaja ubčinsk fotre u Metlik in u Novem meste, k še zdej nisa mogl k sap prit, kn sa zvedel, de je Sluvenska Ludsks Stranka železnea prkumenderala. Tku sa st pa ustraši, dc še zdej nisa mogl nubene štimc
t'Mnogo pcrmisiiukov vzbnia tudi sedanja srednješolska disciplina. Dostikrat se iz njenega represivnega zistema poraja drakouična strogost učiteljev v malenkostih in iz te sovraštvo učencev dosole in učitefciev. Vsa i deloma bi služilo tu ..lahko bodoči reformi za vzgkiit ameriško šolstvo, ki mu 4e cilj vzgoja samostalnih značajev potoni samovlade. Vzbujena jn privzgojena, zavest, da sta človeku delo. m poštenje socialna dolžnost, velja več in korenini globlje, kakor nebrojni predpu-i in preteče kazni.
Saj je šole spioh zadnji in glavni .icilj: vzgoia	Evgen Jan .
Tedenski pregled.
Poslanci S. L. S. ;in državna podpora. Naši poslanci so izročili ministrskemu predsedniku baronu Becku spomenico, v kateri opozarjajo, da so vložili na parlament 30 nujnih predlogov za podporo občinam, ki so trpele .vsled toče, povodnji in drugih nitn. Izrazili so začudenje, da deželna vlada v Ljubljani ni še doposlala svojih poročil v tej zadevi. Prosili so., naj predsednik takoj zahteva .potrebna poročila in nakaže izdatne podpore.
Državni zbor. Zbornica jc sprejela kvotci zakon. Pri razpravi o belokranjski železnici je govoril dr. Šusteršič,,ki so. ga z zanimanjem poslušale vse zbornične stranke. Po'sprejetju pogodbe v drugem in tretjem branju je bila odobrena tudi predloga o belokranjski železnici; nato $e je takoj začela razprava o proračunskem .provizoriju. —.Ministrski predsednik je obljubil, da bo vlada predložila načrt za starostno zavarovanje meseca oktobra prihodnjega leta.
Krvav direndaj v zbornici. Rusjpfcki poslanci so Vložili radi dijaških pretepov na lvovskem vseučilišču več interpelacij in zahtevali, da se doslovno prečitajo. Predsednik ie odredil, da.se prečita takoj nujni predlog, interpelacije pta ob koncu seje. ,To je Rusine sila razkačilo.tda so rohneli in.vpili. Poslanec dr. Baczynski ije odtrgal pult in kos deske zagnal proti predsedstvu; deska pa je zadela ravno dr. Benkoviča na sence nad očc&oin. tako, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato ie nastal nepopisen krik. Ko bi nt bili Baczyn-skega odstranili, bi bil nastaJ pretep. I)r. Benkoviča so zdravniki obvezali ter se je kmalu vrnil v zbornico. INačelnik rusinskega kluba je pred vso.i/bornioo podal izjavo ter je obžaloval nesrečo. Pra\ tako ie obžaloval dogodek tudi dr. Baczynskii, ki sc jc opravičeval, da (ji nameraval nikogan zadeti ter je prosil odpuščanja.
Slovenki klub je pri razpravi o Belokranjski železnici da1 dva govornika: dr. Susteršiča in poslanca ;Jakliča. Načelnik »Slovenskega kluba« dr. šusteršič je predlagal več izprememb, ki. so bile sprejete. Vsled njegovega i^preimuijevainega predloga je omogočeno vladi, du napravi progo iz Crnomlja-Metlika v Kooevje. Sprejeta je bila tiuli resolucija, da najise vporabljajo pri zgradbi nove železnice le domači delavci in da st: podržavi cesta sk^zi Lafioe v Ritnico in Kočevje. — i'ri razpravi o .proračunskem provizoriji je govoril tudi poslanec Hribar ter ponavljal;tudi zahteve »Slovenskega kluba« slede državne •obrtne šole in da se priznajo v Avstriji izkušnje zagrebškega vseučilišča. Poslanec Orafeuauer je pojasnil žalostni položaj koroških Slovencev, ki je precej podoben onemu pruskih Poljakov. — Baron Beck jc razvijal načrte o državnem gospodarstvu ter izjavil, da predloži vlada zbornici v .primernem času obširni finančni načrt in obširno davčno preosnovo. — Go;spos:fca zbornica je tudi odobrila nagodbeno predlogo in kvoto.
Razburjeni Mažari. Ogrski ministrski predsednik dr. W eckcrle jc v ogrski zbornici dajal lepe inauke avstrijskim poslancem tu predsedniku, .češ, da sc vtikajo v ogrske razmere. Avstrijska Zbornica je nanireč sprejela
resolucija, ki graja, d;i se na Mažarskem zatirajo nemažarske narodnosti. Dr. Weiskirchner jc v avstrijskem parlamentu ob pritrjevanju vseh poslancev prutf stiral zoper to in z vso odločnostjo odklanjal: tako vmešavanje ogrske vlade v vodstvo ^parlamentarnih razprav. Oholi Mažari zahtevajo zdaj zadoščenja, ali pomislijo naj, da obsoja žc svetovna javnost nečloveško zatiranje nemažarskih narodnosti na Ogrskem. — Radi medsebojnih žaljivih besedi v ogrskem .parlamentu, je poslal dr. We-cktrle svoje priče k bivšemu justičnemu ministru Palonyiju. .Dvoboj se bo vršil baje na pištole.
Pfukucija v Per/ijl. Veliki nemiri v Perziji so že slični revoluciji. V južnem delu Perzije je zaostala radi .nemirov vsa trgovina. Po mestih se ponavljajo umori in vlomi. V Teheranu se zbira oboroženo ljudstvo pred parlamentom in pred mošejami in gradi barikade. Ce bo morala posmdovati Rusija z vojno močjo, pomenilo bi to konec Perzije, ki bi si jo prisvojila Rus in Anglež.
Zavarovanje zasebnih uradnikov. Navodilo, ki je izšlo, določa, da so zavarovanju podvrženi vsi nastavljenci v zasebnih službah, ki so prekoračili 18. leto in še niso stari nad 55 let ter imajo najmanjšo letno plačo 600 K. Zavarovanje welja Za osebe, ki imajo uradniški značaj.
Rusija. Poprej stavljeni junaki iz rusko-Sapouske vojske sede .zdaj kot obtoženci pred vojaškim sodiščem v Peterburgu. Največjo pozornost vrhnja general Steselj; poleg njega 4edi general Reuss, general Foek, in prejšnji pt.vdjnik Port Arturja,» general Smirnov. Obtoženci ne smatrajo vsi v.a nedolžne. Za priče-' vanje ie ipovablienih 120 oseb. General Kuro-patkin jt govoril v prid.Stesiju, zvračal pa je ; krivdo aa Potka. Zelo lugodno za vse obtožence se je ižiavil general Nikitin.
Raznoterosti. Domač* nabiralnike za po-cd robno štedenji je vpeljala, »Ljudska hranilnica« v Zagorju. Pri velikih vajah angleške mornarice bo sodelovalo sto ladij; navzočih bo osem ai-lmiraiov. — Ruska carica je obolela na influtnci; bolezen pa je postala resna-— Zveza slovenskih pevskih društev je podarila skladatelju g. A.Foersterju ob njegovi 70-iletjsici kraseo venec s srebrnimi lovorjevimi iinHipovirni peresi; venec je visok 60 cm in 48 Širok. »Zveza* je slavljencu napravila pod-okiVuso; papež mu jt podaril ited sv. Silvestra.
V Komendi vlada veliko razburjenje, ker je deželni šolski s.vet brez razpisa poslal znanega. Grmeka tja za nadučitelja. .Krajni šolski svet i j vseh sedem v Komendo všolanih občin je protestiralo proti takemu ravnanju. Grmek je postal v Sori nemogoč, zato ni čuda. če se ga branijo v Komendi; gre naj kam med liberalce. V nedeljo so z veliko slovesnostjo otvorili.nov dom obrtno-konsumnega društva pri Sv. livarni pri Trstu. •— Med Opčinami in VSežano jjfi bil umorjen kočijaž Lovro Vidav. Sodi se., da .ie isti morilec ustrelil tudi kočijaža Praznika in Mohoroviča. • Ameriško bro-dovje je nastopilo pot v Tihi ocean; brodovje šteje 5.1 vojnih ladij, na katerih je 16.000 pomorščakov in častnikov.. Stroški za vožnjo bodo znašali 10,000.000 dolarjev.. Iz Varšave ie poroča, je vlada zatrla »Poljsko šolsko Matico.« 600-poljskih šal je s tem uničenih. — V trgovino trgovca Jebačina v Ljubljani so vlomili tatovi, ki so odnesli okrog deset tisoč kron. Osnoval se je železniški odbor, ki je vzd predkoncesijo za trasiranje železnice Rogatec- Brežice Novo mesto. Ta železnica bi vezala dunajsko progo z dalmatinsko brez ovinka čez Ljubljano. — Pasivna rezistenca poštnih uslužbencev ima v nekaterih krajih že občutne posledice za občinstvo. Iz Trsta se poroča, da se mnogim slaba godi radi prepolnega dostavljanja brzojavk. — V New Vorku ■jo imeli >za'inje dns velikanske žamete in snežene viharje, kakor že dolgo časa ne. — Na
ud sebe vn dat, jn ata Jutraš sa se trikrat per-zeksal, de se nauja uekul vuzil pu železne, če nau stal na hakamativ zapisan: Tu je Hri-barjava železnea, Zdej jm u pa udlegl, sam ta novumeškh purgarju na zastopm, k očja met sami en velk in zauber štacjon, jn Kand-jancam nč na prvošja, pa jh je sram, de b se gespude dohtar iuštaršiče aJ pa gespude hofrat Šukljete prpuručl.
Douh cajta sa se ruval za ta železnea u držaunm zbore. Gespud dohtar šuštaršič je ptirivu belakranjske žeieznce naprej, dc je use iz nega teki, tku je švicu pr tem; žepan Hribar ja je pa za pufarje nazaj uleku in tku sa ja prerival ke pa sm. dokler nisa iblansk Ieberalci pugruntal sojga puglavarja. kašne de jm špila pu Duni; in kc sa se začel bat za soja koža, sa ga flikeln iz "njžla čez pleča, in ga na ta viža prsilel, de je začeu tud on gespud dohtar Šuštaršiče pumagat in ud zadaj železnea naprej purivat.
Leberalci sa se začel na tu prec špete-rat, de žepan Hribar ni nekol železnea za pufarje nazaj uleku, ampak, de ja je ceu cajt naprej purivu in de čc b žepanc Hribarja na blu zravn, de b železnea krat in mal nekamer naprej na sprave!.
De u tega špetera že konc, je ta nar bi pametn, dc pestema leberalcm soj vesele, sej kar je pametneh Idi na svet, tku veja, kuku in kaj.
Glih tku, kokr iz belakrajnska železnea, jc pa tud iz iblanskm šulam, pusebn iz višja nbrtna šula. Gespud dohtar Šuštaršič je lepu šula zidu, žepan Hribar mu je pa nagaju, kar je niogu, dc je šlu bi pučas naprej. Ke ja je Pa gespud dohtar Šuštaršič use glih spravu lepu pud streha, s je pa še žepan Hribar hitr
u tioka planu in začeti rajfnkc na streha pu-stanlat. Kofcr Se bla pa šula fertik, se je začeu pa i.ktil bahat, kuku fajn šula je naredu Iblan-čanem, in Ieberalci sa začel upit: »Zivja Hribar U Tak sa naš leberalci, zatu jm pa pesti-ma tud ta vesele in jm na zamerma zavle tega, sej neki špasa .tuorma tud mt, drgač u ja za scagat
U idržavnino zbore na Duni jc leberalna spudvtz,a že take špilala, de sma se kar za trebuh tiržal, tku sma se smejal. Letal sa ke pa sm in usake rči sa se duteknil, pa ja spet spusti. In tu je blu prou dobr. Tiste pauze med resnem govorm se morja iz ena bi špas-na rčjo izpount, drgač b ja nubenga puslanca na veselil vt'č u zbomca hodet. Zatu sa pa tud večkat tem al pa urimo kulufoktari, če je kašna prou špasna povedu. apludirar kar se je dal in se mu tku za kratek čas, kc jm ga je naredil, hvaiežnga skazal. Če pa naš leberalci ta apludiranje drgač gor uzameja in s na tu dumišlujeja, je tihna stvar. Le pestima lepu usakmo soj vesele, pa u use dobr. Sluvenska Ludska Stranka nej lepu skrbi zatu, de ulada na u iz nam pumetala. Zida nej natn železnicc, šule in druge take putrebne rči; zbulšuje nej stanje kmetu in mestnem pur-garjem, uradnkm in delnem, iz ctia beseda usm, ke sa zbulšajna res putrebn in ga tud pu usi pravic zaslužja. Leberalci nej skrbeja pa za untrholtnga iu nam naš žc tku al tku dost kisu žeulcjne mal usulija in pupopraja. Tku u za use prou in usaka stranka u mela soje zasluge: ena na pul resnga dela. ta druga pa na pul špasu in burk. Ce uma pusti tku usakmu soj prou, se uma kmal spet med saba dobr zastupil in špetera u konc.
Roitatu Pepe iz Kudcluga.
Jadranskem niorju divja od 16. t. m. hud vihar; manjši parniki so morali ustaviti promet.
Pijevo društvo po avstrijskem zgledu nameravajo ustanoviti na Nizozemskem in Francoskem. - »Katoliško tiskovno društvo« v Trstu bo 7. novim letom jelo izdajati tednik »Zarja«. — Stavka težakov v Trstu je končana; dosegli so nekoliko izboljšanja. — V treh zadnjih mesecih je Ameriko zapustilo 750.000 izseljencev; tretjina ie Italijanov. — Na Koroškem so imeli ta teden 15 do 17 stopinj mraza. V primeri s Koroško smo Kranjci v »Rivieri«.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 22. decembra: Demetrij in Honorat, Cenon; ponedeljek 23.: Viktorija; torek 24.: Irmina, Adam in Eva; sreda 25.: Božič. Rojstvo Gospodovo; četrtek 26;: Štefan, Arhelaj; petek 27.: Janez Evang., Fabijola; sobota 28.: Nedolžni otro-čiči, Kastor.
Državni zbor.
Dunaj, 20. dec. 1907.
Včerajšnja seja poslanske zbornice je tta-,iala 13 ur in se je končala ponoči ob pol 1. uri. V večernih urah se je potikalo le malo poslancev po zbornici, govorniki niso imeli mnogo .pazljivih poslušalcev.
Za govorom ministrskega predsednika Becka je prišel na vrsto Rusin Ceglinski, ki je kritiziral gališko.upravo. Opisoval je revščino gališkega prebivalstva. Mladočeh Herold je izrazil upanje, da bo sedanja ljudska zbornica morebiti naredila spravo med avstrijskimi narodi. Dokler ne bo sprave, je nemogoče veliko socialno politično delo v državi. Državna zbornica naj sklene zakon v varstvo narodnih manjšin, a drugo se naj sklene v deželnih zborih, kjer se ložje vse natančno preštudira in pogovori. Povedal je, da bodo češki poslanci v narodnih rečeh skupno postopali.
Baron Hock — izmed svobodomiselne trojice— je izjavil, da vladi ne zaupa, ker je predložila zakon o premembi deželnozborskega volivnega reda nižjeavstrijskega. Všeč mu tudi ni, ker ie Gessmann minister in ker vlada ne podpira stremljenja društva »Svobodna šola«, pač na se njeni člani vdeležujejo prireditev katoliškega šolskega društva.
Nemški poslanec liberalec Schreiner je razpravljal o sodnijskih imenovanjih na Češkem in trdil, da praško nadsodišče odriva Nemce. Priporoča vladi pospeševanje živinoreje. ■
» Češki socialni demokrat Hudec je govoril o vseh mogočih rečeh — po stanu jc zidar in godec — pa izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali proti provizoriju. Nemški na-cionalec Bachman ie grajal, ker v proračunu ni več za nemško univerzo v Pragi in za državno nemško realko ondi. ker imajo ne-dostatne prostore.
Starorus Hlibovicki je našteval zahteve Rusinov v svrho gospodarske in kulturne po-vzdige ruskega naroda.
Krščanskosocialni Italijan Lanzerotti je protestiral, ker podpira vlada z različnimi subvencijami ponemčevanje italijanskih Tirolcev.
Koncem seje jc Starorus Markov interpe-liral, zakaj niso peticije, ki so sestavljene v ruskem jeziku, priobčene. Predsednik ga je povabil, da naj pride danes ob tri četrt na 11. uro k njemu, pa mu bo povedal.
Današnja seja.
Danes jc zbornica zelo obiskana. Ker je še mnogo govornikov in neče nobeden svojega govora okrajšati, bo seja gotovo dolgo trajala. Prvi govori češki realist, somišljenik in sorodnik Masarykov, profesor Drtina, nad dve uri največ o šolstvu in je dokazoval, kako so Čehi v šolstvu prikrajšani. Dobiti morajo vseučilišče v Brnu. Za njim jc govoril češki krščanski socialist dr. Myslivec. Izjavil jc, da so Čehi zato glasovali za nagodbo, ker pričakujejo, da bo sedaj zbornica kai storila za kmeta, obrtnika in delavca. Urediti se mora zemljiški in hišno-razredni davek, država mora kaj ukreniti, da se zlajšajo zemljiški dolgovi. Voditelj socialnih demokratov dr. Adlcr je polemizoval z velikim uspehom z ministrskim predsednikom. Po mnenju socialnih demokratov jc sprava med narodi nujno potrebna. Seveda se mora izvršiti sprava in mir med narodi. Nasproti Heroldu, ki zastopa deželno avtonomijo, zastopajo socialni demokratje nacionalno avtonomijo. Minister jc obljubil, da se bo izvršila reforma davkov. Socialni demokratje ga bodo podpirali, ako bo hotel vpeljati progresivni davek itd. Finančni minister naj vzame denar tam, kjer ga je res kaj na razpolaganje.
Vsencmec Miihlvert je govoril to. kar vsak iz njihove srede zna — o zatiranem nem-štvu na Češkem. Med njegovim govorom je lipniški Malik pokazal vse lepe jezične zmožnosti, ko se jc prepiral s socialnimi demokrati.
Pravosodni minister.
Pravosodni minister dr. Klein izjavi, da se od zgoraj nc vpliva na sodnike. Nihče ne re-spektira sodnikov boli, kakor on sam. Opraviti nima ničesar s pravoreki. Glede na kazensko pravno varstvo mladine sc sklicuje minister na predlogo, ki io je predložil včeraj gosposki zbornici.
Ivčevič.
Poslanec Ivčevič izjavi, da glasuje »Savez južnih Slavena« za začasni proračun žc zato, da nc postane potreben S 14. »Savez« ne more odkloniti proračuna oni vladi, ki jc vložila predlogo o dalmatinski železnici. Glede na vladno delovanje za povzdigo Dalmacije naglaša, da to ni bcncficij vlade Dalmaciji. Čc se po 100 letih spomni vlada Dalmacije, da Hrvatom pozno njihovo pravico. Govornik zahteva, da naj priznajo izpite na zagrebškem vseučilišču in poživlja vlado, naj izpolni opravičene
kulturne in narodne zahteve posameznih narodov.
Ostali govorniki.
Po lvčcviču govori Rumunec lsopescul-Grecul, ki izjavi, da glasuje njegova stranka za začasni proračun. Odkloni se Sternbergov predlog, da naj sc konča razprava.
Nato govore šc Bugatto, češki agrarec Rolsberg, profesor Zeiner, Kolessa, Glabinski, Diamand in poslanec »Slovenskega kluba« dr. Žitnik, o katerega govoru poročamo prihodnjič. Seja traja še ob pol 12. uri zvečer in ni izključeno, da sklepa zbornica šele jutri o začasnem proračunu.
Interpelacija poslanca dr. Gregorčiča.
Državni poslanec dr. Gregorčič in tovariši so vložili sledečo interpelacijo:
1.	Ali je visoki vladi znana finančna politika na Goriškeni-Gradiškem, po kateri se skupne deželne zadeve zvračajo na okraje?
2.	Ali je c. kr. vlada voljna, da se o priliki, ko se bodo urejevale dež. finance posameznih kronovin, izvrši v deželi goriški-gradi-ški obenem in v prvi vrsti tudi sanacija okrajnih financ.
3.	Ali je c. kr. vlada voljna, da predloži v najvišje potrjenje lc tak načrt zakona, zadevajoč zdravstvo na Goriško-Gradiškem, po katerem bi stroške za zdravstvo prevzela dežela in le v majhni meri (2%—3% naklade na izvirne davke) pozamezni okraji?
Gostinčarjeva interpelacija.
Poslanec Gostinčar je vložil interpelacijo zaradi občinskih razmer na Vrhniki.
Nemško-češka sprava.
Nemško-češki poslanci so se posvetovali o spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci. Stališča niso zavzeli.
Varstvo otročjega dela.
V socialno-političnem pododseku je poročal dr. Ofner o zakonskem načrtu glede na varstvo otročjega dela. Pododsck bo zboroval 21. in 22. januarja, da reši zakonski načrt o varstvu otročjega dela.
Sternbergova interpelacija.
Grof Sternberg je z ozirom na spopad s socialnimi demokrati Seligerjem, Elderschem m Pernerstorferjem vložil tožbo zaradi raz-žaljenja časti in ovadil Seligerja zaradi nevarne grožnje. Drž. pravdništvo je pa odložilo ovadbo in okrajno sodišče ni uvedlo kazenskega postopanja. Sternbergovo interpelacijo je podpisalo približno 100 podpisov.
Delegacije.
Avstrijska delegacija je imela danes prvo sejo, da se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen delegat Fuchs, krščanski socialist, ki je dobil izmed 57 oddanih glasovnic 55 glasov. Seje so se udeležili tudi socialno-demo-kratični delegatje, ki sede med krščanskimi socialci. Izvolili so se odseki in sicer: Odsek za zunanje stvari in okupacijski kredit, finančni odsek, armadni odsek in odsek za izpre-' membo poslovnika. Delegat dr. Šusteršič je izvoljen v odsek za armado in v odsek za po-slovnikovo izpremembo.
Dr. Šusteršič je interpeliral, zakaj gradi italijanska družba železnico v Črni gori, kar je proti berolinskemu dogovoru.
Delegat dr. Redlich je odložil mandat v delegacijo. Koncem januarja si ogledajo delegatje vojno mornarico in trdnjavo Pulj.
Seja sc jc zakasnila za več kakor pol ure, ker se je zamudil poveljnik mornarice celo uro. V delegacijo so prišli prvič avstrijski ministri in sicer Beck, ki se je vsedei poleg Aerenthala. Prišla sta tudi Gessmann in Kory-towski. Skupni proračun izkazuje 386,923.102 kroni potrebščin in sicer zunanje ministrstvo 13,266.547, za armado redne potrebščine 298,431.653, izredne 13,378.729, mornarica redne potrebščine 53,523.110, izredne 3,476.890, skupilo finančno ministrstvo 4,518.367 K, okupacijski kredit 7,788.000 kron. Čisti carinski dohodek po odbitkih znaša 136,992.829 K. Za nove topove zahteva vojna uprava 15,000.000 kron. Zunanje ministrstvo zahteva 133.800 K za haaško konferenco in za dokladc častnikom v Makedoniji.
Odseki avstrijske delegacije so se konstituirali. Načelnik odseka /a zunanje zadeve in za okupacijski kredit je Chlumecky. nam. grof Dzicduszycki, poročevalec za zunanje zadeve marki Bacquehem, za okupacijski kredit Bu-kovic.. Armadni odsek: načelnik dr. Herold, namestnih grof Merveld; finančni odsek: načelnik grof Montecuccoli, namestnik dr. Urban, o začasnem proračunu poroča poslanec A.\-mann.
Nova formacija v armadi.
Novi topovi, pomnožitev gorske artiljerije, ustanovitev težke artiljerije in oddelki s strojnimi puškami zahtevajo večje število vojakov, kakor jih dobe po sedanjem številu vojaških novincev. Stvar je nujna, da ne zaostane naša armada za drugimi državami. Tudi mornarica zahteva višje število mornarjev za nove ladje. Zato sc vzame vsakemu pehotnemu polku 48 mož.
Ogrska delegacija,
Včerajšnja večerna seja ogrske delegacije sc je zakasnila. Grof Batthyany jc namreč brzojavil, da nc more prevzeti predsedništva. Sklenili so, da volijo Barabasa. Nato jc imel sejo odsek čvctoricc.
Cesar in delegacije.
Cesar je zaslišal l^. t. m. Becka, ki mu je poročal o dogodkih v zbornici, takoj nato pa Aerenthala z ozirom na zasedanje delcgacij.
Povišanje častniških gaž
se izvede le šc najbrže leta 1908.
Odseki med parlamentarnimi počitnicami.
Klnbovi načelniki so sklenili, da prične poslovati proračunski odsek 14. januarja, legiti-niacijski februarja, ustavni in obrambeni 10 dni, tiskovni en teden in justični cn dan pred zasedanjem. Obrtni odsek zboruje istočasno z obrtnim svetom.
Mladi hudodelci.
Vladna, gosposki zbornici predložena predloga o kaznih mladih hudodelcev določa, da se do 14. leta otroci ne bodo kaznovali, kakor tudi ne od 14. do 18. leta, ako so z&-ostali v razvoju.
idrijske noulce.
i Dopisnik »Slov. Naroda« piše, da duhovni v Idriji lažejo, natolcujejo in obreku-jejo. Naj bode odgovor pismo, ki ga je dobil naš nadsvetnik od idrijskih učiteljev. Cilasi se v doslovnem prevodu sledeče: »Visoko-rodni gosp. nadsvetnik! Najudaneje podpisani obsojajo najostrejše novico, katero je prinesel »Slov. Narod« 6. t. m., v kateri napada Vaše blagorodje in nekatere člane učiteljstva radi njih krščanskega mišljenja v tako podli obliki, ki nikakor ne odgovarja resničnim dejstvom. Pod častno besedo izjavljamo, da z dotičnini člankom mi podpisani nismo v nobeni zvezi. Blagorodni g. nadsvetnik, nc ozirajte se za naprej na take dopise, katere je imenovani dnevnik (»Slov Narod«) žc nc-katerikrat obelodanil; ti dopisi imajo le edino namen razdvojiti učiteljstvo in njegovega kruhodaialca.« To izjavo so podpisali vsi učitelji na naši c. kr. rudniški ljudski deški šoli. Med temi so nekateri goreči pristaši »Narodovi«, ki idrijskega dopisnika gotovo dobro od blizu in že več let poznajo. Ce ga teda.i lastni pristaši v javnem listu imenujejo obrc-kovalca, kaj čemo mi na njegove napade šc odgovarjati? Saj so ga ubili njegovi pristaši, čemu naj bi še mi po mrliču mahali?
i Javne knjižnice potrebujemo, tako so sklenili mestni očetje in dovolili kar 20.000 K, da se poslopje prezida. Prešteli smo v naglici, koliko knjižnic se v Idriji nahaja in prišli do zaključka, da ni morda zlepa dobiti kakega mesta, ki bi bilo za čitanje tako bogato preskrbljeno, kakor je ravno Idrija. Tu imamo
I.	direkcijsko rudarsko knjižnico, 2. realko za profesorje, 3. isto za dijake, 4. rudarsko ljudsko šolo za učitelje, 5. isto za dečke, 6. za deklice, 7. Čitalnico, 8. Kasino. 9. bralno društvo paznikov, 10. bralno društvo rudarjev,
II.	strokovno društvo paznikov, 12. strokovno društvo rudarjev, 13. socialno demokratično knijžnico, 14. Katol. del. družba ima prav bogato z najnovejšimi deli oskrbljeno, 15. Slomšekova zveza, 16. čipkarska šola, 17. Marijina družba dekliška. Torej 17 knjižnic — ako nismo še katere prezrli - - za mesto s 6000 prebivalci. Kdor rad čita. pač ni v zadregi za berilo, pa naj si bo doma, ali v društveni gorki sobi.
i Akademik Leo Lotrič je osrečil tudi Idrijo z dvakratnim predavanjem. Na papeže se je tudi spravil ter pravil o njih stvari, katerih zgodovina pač ne sporočuje. In naj bi bile tudi resnične, kaj dokazuje to pri katoliški cerkvi. Ko bi znali logično misliti, bi pač sprevideli, da sami sebe podirajo. Saj to ravno kaže, da bi bila katoliška cerkev žc zdavnaj zginila s površja, ako bi slonela samo na človeški podlagi. Tudi taka izmišljena fakta pa dokazujejo, da ie višja moč, ki to napravo vzdržuje, katere pa še močnejše sile, kakor naših svobodomiselcev. niso premagale.
Tržne vesti.
21. decembra 1907.
Svetovni trg je dobil zadnji čas drugačno lice. Mnenje, da bo zmanjkalo zrnja za pokritje evropskega konsuma, je nakrat izginilo. Južna Amerika je imela izredno dobro letino in sili osobito Argentinija na trg s takojšnjim odjemom.
Borzijanci so bili presenečeni in so kar debelo gledali tolike množine promptnega blaga. Ker tudi Severna Amerika noče izginiti s pozorišča, je začela šc bolj tlačiti ceno. Tako raznim evropskim trgom ni drugega kazalo kakor cene znižati. Vsled bližajočih se praznikov je kupčija navadno bolj mrtva in sc nc zanima za ponudbe, kar šc bol jslabi tendenco.
Ta teden so se sicer hotela otresti nekatera tržišča vpliva znatnih ameriških ponudb ter so cene šle zopet navzgor, ali višje cene se ne dajo stalno držati.
Naša tržišča pa se niso dala motiti od inozemstva in je ostalo vse pri starem, blago se iz špekulacije pridržuje. Le Praga je pokazala precej mlačneiše lice, ker so bile ponudbe znatnejše.
Kupčija je vsled praznikov zaspala, pa tudi kupčiji in setvam ugodno vreme je potlačilo agilnost, tendenca ic v splošnem oslabela.
Pšenica in rž nimata kupca in ker tudi ponudniki ne silijo z blagom na trg, je promet majhen. Tendenca je postala mlačna ter sc lahko trdi, da bi se danes dobila pšenica kakih 10 do 15 vinarjev, rž pa okoli 10 vinarjev cencjc.
Nekoliko prometa imata oves in pa koruza ter sc je sicer cena tekom tedna nekoliko izpreminjala, povprečno pa ostala ista. Pred nekaj dnevi se je zahtevalo nekaj višje cene. kakor v pričetku tedna, danes pa se ponuja po prvotni ceni.
Moka. Up mlinarjev na dobro kupčijo pred prazniki je izplaval po vodi. ker prazniki, ki so pred pragom, niso oživili kupca in konsuma. Kupčija z moko je bila jako slaba. Sicer pa sc temu ni čuditi, saj moka ima danes mnogo višje cene. kakor svoj čas. Danes
je krušna moka dražja, kakor je bila svoj čas najfinejša moka.
Da to hudo občuti konsument, ni treba po-vdarjati. Te razlike v ceni pa ni šteti na račun pekov in mlinarjev, ker ti današnje draginje niso krivi in nimajo nič od nje. Zaloge line moke so ostale neizpremenjene, srednjih vrst so se pomnožile. Cene se sicer niso znižale, a vseeno bi se dalo kaj odščipniti. Rže-na moka je postala na debelo nekaj ceneja. tudi otrobi in klajna moka se morata zadovoljiti z mlačnejšo tendeneno.
Budimpešta notira povprečno: pšenična moka 0 38 K. 1 37 K 60 h, 2 37 K 20 h, 3 36 K 80 h, 4 36 K 40 h, 5 35 K 80 h, 6 35 K, 7 33 K 10 h, 7'/= 31 K; otrobi fini 12 K 40 h. debeli 12 K 40 h, rženi 13 K 20 h (za 100 kg.).
Sladkor. Rafinerji so sklenili včeraj za januar 1908 liberirati 7 odstotkov kontingenta in se na račun tega že v decembru lahko obdači. Ceno so za 1 K dvignili, ker je tudi sirovi sladkor postal za toliko dražji.
V istein času pa jc razpravljala zbornica
0	kazenskem paragrafu, s katerim se grozi s kaznijo proti podraženju sladkorja. Radovedni smo, kako bo vlada prakticirala ta paragraf, ta ji bo še delal sitnosti in sive lase, ne le stranki, ampak tudi vladi, ki ima pred seboj pač zvitega nasprotnika. Ko bi ne bilo kartela, potem bi bil položaj lahak, takrat bi delal ceno konsument in konkurenca, zdaj pa jc dela kartel.
Špirit neizpremenjen, akoravno se ne da prezreti, da ie tendenca postala slabja.
Petrolej bo zopet postal za pol krone dražji.
Mast bo ostala neizpremenjena.
Hmelj ima povprečno neizpremenjene, lc deloma višje cene, kupčija živahna.
Kava nima enotnih cen, ampak se iz-preminjajo, v splošnem pa notira višje.
K o v i n c. Konjunktura železa je postala slabša ter se vkljub vsemu prizadevanju kar-teliranih baronov ne da dvigniti. Nemški sindikat je znižal cene za 5 do 15 mark. Tudi avstrijski kestranek bo moral kaj storiti, akoravno mu ne bo ugajalo, kakor mu ugaja 30-do 40odstotna dividenda.
E m a j 1 n a posoda se ie podražila za 5 odstotkov.
Z i v i n a. Pomanjkanje krme se sicer ne kaže in jc letos živinorejec precej prihranil na krmi, ker se je živina lahko v jako pozni jeseni še pasla. Vsekakor pa je položaj bolj neugoden, kakor prejšnja leta.
Na dunajski živinski trg se sicer predvčerajšnjim ni prignalo toliko živine, kakor prejšnji teden, vsekakor pa je bilo blaga čez potrebo. Tendenca trga je bila vsled tega mlačna in cene so bile za lastnike neugodne, ter so zopet za kakih 6 kron padle.
C e n e m e s a (Dunaj, 19. decembra): Govedina, sprednje, 60 do 1 K 60 h, zadnje 88 h do 1 K 80 h, teletina 80 h do 1 K 50. svinjina
1	K do 1 K 56 h. teletina 98 h do 1 K 48 h. svinje 1 K do 1 K 32 li kg.
»Narodove4 zmedarljedt J >rreiu.
Iz Št. Jerneja, 19. dcc. Kdor je pretekli teden bral v »Narodu« nek konfuzen članek o volitvi občinskega odbora v Št. Jerneju, je dobil lahko vtis, kakor bi si bili Šentjernejci vsi v laseh, med tem, ko tu o vsem tem ni nič znanega. Dopistin govori nekaj o farovški komandi, kako sc ic župnik za to volitev pehal itd. Resnica pa je, da on m ne g. kaplan v tej zadevi nista ne enega praga prestopila. Da fa-rani pridejo mnogokrat k g. župniku za ta in oni svet povprašat, ic samoobsebi umevno. Kakoršen je bil ta volivni boj, se lahko posname iz dejstva, da šteje volivni imenik nad devet sto volivcev, izvoljenci pa so dobili po 20 do ,14 glasov! Z malo izjemo sta postavili obe stranki na volivno listo ene iu iste može. Tudi g. Volovcc je kai malo hvaležen dopisniku za poklou, ki mu ga je v »Narodu« napravil. Saj g. Volovcc dobro ve, da brez podpore dobrih vernih Šenticrnejce\ bi si- nc dala lepa hiša zidati. Dopisun jc v omenjenem članku podoben steklemu psu, ki na desno in levo vse okolic in ogrize. Vidi sc, da mu ic olika »Umazo-naroda< prešla v meso in kri. Opravičeno smo dvomili, sc li nahaja med nami tako podla duša. Dopisun bi rad šc pri nas razpor in nemir zascjal, pa ga nc Im>. Svoic občinske zadeve bodemo že sami brez njega uredili.
Po svetu.
Lucheni v ieči. Urednik pariškega »Temp-sa» jc posetil v ieči Luchcnija, morilca naše pokojne cesarice Elizabete. Lucheni vstane zjutraj ob sedmi uri, povžije pol litra kave z mlekom in kruhom, sc bavi potem celo dopoldne z vezanjem knjig ali kakim drugim opravilom. Opoldne ima Lucheni kosilo, ki sestoji iz pečenega krompirja, riža, nekoliko zelenjave in četrt litra vina s kruhom. Dvakrat na teden dobi Lucheni goveje meso in vsako nedeljo pol litra vina. Po kosilu gre za pol ure na dvorišče, kjer puši iz pipe. Potem sc pa uči razne jezike. Lucheni sc jc že naučil perfektno francosko, zna dosti dobro nemško, a sedaj se uči angleško. Potem popoldne tudi čila. dela iu piše. Ob šestih ima skromno večerjo, potem gre zopet pol ure na dvorišče kadit. Ob 8. uri dobi zopet nekoliko prigrizka, ob deveti uri gre pa spat. Njegova celica je precej prostorna in zelo čedna.
Sir \Villiant Thomson, slavni angleški fizik, je tc dni umrl.
Velik uspeh brezžičnega teleiona. Posrečilo sc ic po Paiilsolmovcm brezžičnem tcle-tonu govoriti med Bcrolinotn in Kodanjem, torej na daljavo 370 km.
Častnik, pouarejalec portugalskega drž. dolga. V Paradesu sc vrši sodna razprava proti artilerijskemu častniku Djacmcju, kijev družbi dveh sokrivcev ponarejal obdolžnicc
portugalske vlade in jih 2500 prodal. Povabljenih je 2500 prič.
Neugoden izum za tatove in vlomilce.
Nedavno temu je skušal v Londonu neki tat pri belem dnevu dobiti v svojo oblast bogat plen. V to svrho je zavil opeko v kos fla-nele, razbil izložbeno okno trgovca z dija-manti ter hotel odnesti dragocenosti v vrednosti 100.000 funtov šterlingov. Toda tvrdka ima jako izvrstno zavarovane svoje dragocenosti. Ima namreč napravo, da dragocenosti takoj zginejo izpred oči ter se spuste v podzemlje, kakor »duhovi« v gledališču, če se jih kdo le dotakne. Ta naprava zelo dobro funkcionira, kajti tat ni mogel nič odnesti, pač pa se je sam ujel. Lastnik trgovine ga je izročil policiji.
Pisemski brzojavi. Francoski poštni minister misli upeljati novo prometno napravo, nekake pisemske brzojave. V vseh mestih, v katerih so brzojavni uradi celo noč ali do polnoči odprti, bo v bodoče mogoče, oddajati brzojavna sporočila od 9. ure zvečer za izvanredno znižano ceno. 10 besed bo stalo 10 centimov. Ti pisemski brzojavi se zaprejo na prejemnem poštnem uradu v kuverto in oddajo zjutraj s prvo pošto. S tem bo zelo veliko pomagano zlasti trgovcem, katerih pisma zamude večerno pošto, a bo sedaj lahko za mal denar pustil dostaviti nujna pisma, da jih bo nastavljenec vseeno že zjutraj prejel. Druga dobrota jc tudi ta, da se bodo brzojavne žice bolj enakomerno obtežile, medtem ko so sedaj podnevi preobložene, ponoči pa so skoro čisto neproduktivne, razen malega števila časopisnih brzojavov.
Predrto srce. V mestni bolnišnici bero-linskcga predmestja Reinickendorf se je izvršil umor. 54-letni bolnik Pavletta, hitro razburljiv se je spri s 63letnim bolnikom Leh-mannom. Lehmann se je vedno norčeval iz Pavlette, da jc ta rekel, da je prišla Lch-mannova zadnja noč. A na to grožnjo se ni polagalo važnosti. Zvečer jc planil Pavletta v Lelmiaimovo sobo in ga jc sunil s 25 cm dolgo, priostreno železno žico v srce. Lehmann je bil precej mrtev. Pavletta je tekel po storjenem činu na hodnik in vpil: »Ta ima dovolj!« Potem se je pustil aretovati.
Ponarejevanje srečk. V krakovskem predmestju Podgorce je zasledila policija veliko izdelovalnico za ponarejanje srečk. Zaprli so »fabrikante«.
Stavka proti mesarjem. Dunajske gospodinje stavkajo radi previsokih cen mesu in ne kupujejo mesa. Stavka bo trajala 14 dni. Gospodinje hodijo od hiše do hiše in agitirajo za štrajk.
Krah v gostilniški obrti ima Berolin. Tekom novembra je odpovedala izvrševanje obrti 2000 restavraterjev, ker je bila kupčija tako slaba, da niso mogli izhajati.
Svojo taščo je umoril. Porotniki v Novem Sandccu so obsodili kmeta Mihaela Prusaka v smrt na vešalih. ker je umoril svojo taščo Heleno Greha.
Velika poneverjenja v budimpeštanski mestni upravi. V mestni hiši so prišli na sled neprijetnim odkritjem. Odkrili so nepravilnosti, ki so jih uganjali sistematično že dali časa. Kompromitiran je kraljevi davčni cenilec Epcrjcssy in rubežnik Senczy. Zaslišali so Senczy.ia, ki jc mnogo priznal. Obdržali so ga v zaporu. Vsote vse denarne škode do sedaj šc niso mogli določiti, ker morajo šc preje pregledati čez 7000 aktov.
Čevljar, dedič milijonov. Sodišče v Sid-neyu ie priznalo nekemu revnemu čevljarju, da ic dedič po bogatinu Ostmontu. Čevljar dobi dva milijona mark.
Umor v bolnišnici. V berolinski predmestni reinickcndorfski bolnišnici je umoril 54-letni bolnik Paulctta 63-letnega Leh-manna.
Najnovejši železniški vozovi. Načelnik »Union Pacific Railwaya« je iznašel nove železniške vozove, ki se zelo razlikujejo od sedanjih voz. Vstopi sc v voz v sredi in nc na kraju. Prihrani sc tako prostor za osem oseb. Glavni hodnik vodi sredi voza. Sedeži ne bodo ob steni, marveč bodo obrnjeni proti oknu. Vagoni bodo popolnoma železni, da se nc bodo mogli razbiti. Vsak sedež je zavarovan z gumijem proti prepihu. Ventilatorji bodo tent-perirali zrak, predno pride v vagon. Pri vhodu jc oddelek za umivanje, a v siučaju potrebe se lahko vagon razdeli v dva dela.
Ubegli župan. Gališki župan iz Dolatyna, Erazem Wicrnicki, ie pobegnil. Pusti! je pismo. da sc naznani sodišču v Stanislavem, ker je poneverjal. Ubegli župan jc pa izginil, ne da bi sc predstavil sodišču.
Samomorilna epidemija v Benetkah. V Benetkah je med dekleti sedaj pravcata samomorilna epidemija. Vsak dan se s subli-matom zastrupi več deklet.
Samoumor dveh gledaliških igralcev. V Berolinu sta sc usmrtila 27-letni komik Glos. Dunajčan in predstavljavec značajev 38-lctni Walthcr.
Starega župnika zabodli. V Palo v bližini Rima so roparji zadavili in umorili 601etneca župnika in župnišče popolnoma oropali. Neki orožnik je videl hiteti zjutraj tri tujce v smeri proti Rimu. On iih ie ustavil ter jih prisilil, da so priznali svoj zločin.
Ženska vseučiliški profesor. V Bruslju je bila te dni promovirana za doktorico filozofije gdčna Stefanovska in tako! nato imenovana za profesorico na vs . u
CerRverJ ;::opls.
Z Breznice. V nt !• . • .!ne 15. t. m., je
blagoslovil tukajšnji t nonik T. Kajdiž v žuiun delo domačina g. J. Milje veleč. p. gvardijan 1 govoru razvil zgodov "
ieč. gospod kanove orgije. Po blagoslovu • ti ' v poljudnem os, i\ ter povdar-
ja! zlasti pomen cerkvenega petja. Nato je daroval gospod kanonik sveto mašo, med katero je p. Hugolin, ki je orgije kolavdirai, pokazal na orgijah vso vrlino pravega mojstra. Da so se tudi pevci veselili novih or-gclj, o tem ie pričalo njihovo petje med sveto mašo. Orgije imajo dve omari in so pravi kras naši že tako prijazni cerkvi. Pnevmatika in vse odgovarja povsem zahtevam modernih orgelj.
Darovi.
Izkaz darov za pogorelce na Novi Lipi pri Vinici. C. g. Fr. Boncelj, župnik v pok. v Železnikih 3 K 30 vin.; č. g. Nik. Križaj, župnik na Ovsišah 10 K; č. g. Ant. Kukelj, župnik v Št. Jurju pri Kranju 10 K; gospodična Fr. Mi-kec, učiteljica v Dragatušu 5 K; č. g. Anton Hribar z župijani, župnik v Št. Gotardu 36 K; č. g. Jos. Novak z župijani, župnik v Dragatušu 22 K 60 vin.; skupaj 86 K 90 vin. Vsem blagim dobrotnikom stoterno Bog plati! Juri Konig, župnik. Zupni urad na Vinici, 18. decembra 1907.
Posla 110!
Ker se mojemu sinu Adolfu VVagenpfeil pred dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da boni pa čitn najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredno nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni. na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali lz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najuljud-neje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
JURIJ VVAGENPFEIL, juvellr, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij VVagenpfeil poveri! likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih sc pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim, pričakujoč cenjenih naroči!,
velespoštovanjem ADOLF VVAGENPFEIL, juvelir, Ljubljana.
1'gmnovlltno 1862	Telefon itev 584.
DUNAJ (WIEN), VIL, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted lirikov in strojnih ognjišč
za Ts.ko porabo od navadne do naifine(Se ln najeleganl-nejše Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emalllrane.
Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 aii 3 sobe. Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18— 15
Najboljša prilika |
božični nakup
po globoko znižani ceni
priporoča konfeko*jska trgovina za gospode, dame, dečke in deklioe.
A. Lukič
Pred škofijo itev. 19.
2397 26
AVSTRO-OGRSKA. Parlamentarna zveza krščanskih delavskih zastopnikov.
Dne 20. t. m. popoldne se je konstituirala v zbornici zveza zastopnikov krščanskega delavstva. Seje so se udeležili nemški, slovenski, poljski, češki in italijanski krščanski delavski zastopniki. Zvezi načeljuje Kunschak, namestnika sta Poljak Stohandel iu Myslivec, zapisnikarja Gostinčar in Italijan Bugatto. Sklenili so, da delujejo na primerno soudeležbo delavskih zastopnikov v delavskem svetu. Izvolili so tudi odsek, ki naj med parlamentarnimi počitnicami vse pripravi, da se izvede splošni krščanski avstrijski shod. V odboru so dr. Krek, Kunschak in Schrammel.
Za vinogradnike.
Odposlaništvo vinogradniškega odseka se je predstavilo Dečku, Korytowskemu in dr. Ebenhochu. Zahtevali so, da naj se zopet postavi v proračun vsota 300.000 kron za obnovitev vinogradov, ki jih jc uničila trtna uš, kakor tudi, da sc pomnoži število kletarskih nadzornikov.
Rusinski dijaki proti Sienkiewiczu.
Tožbo zaradi razžaljenja časti, ki jo je vložilo pet rusinskih dijakov proti Sienkie-vviezu, je sodišče odklonilo, ker inkriminirani stavek ni žaljiv. Dijaki nameravajo vložiti novo obtožnico.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Ko je prišel 20. t. m. Wckerle v zbornico, so poslanci razven Hrvatov ploskali. Zbornica razpravlja o ureditvi trgovinskih in prometnih razmer z Avstrijo. Poslanca Sumim in Lorkovič govorita hrvaški proti predlogu. Na NVekerlov predlog sklenejo, da se vrši prihodnja seja v nedeljo.
Dvoboj VVekerle - Polonyi.
Polonyi je 20. t. m. ob pol 1. uri pozval \Vekerla na dvoboj. Polonyi.ieva sekundanta sta baron Kaas in poslanec neodvisne stranke Hencz, ki je pred dvema letoma usmrtil grofa Kegleviča. Wekerlova sekundanta sta Bolgar in Gulner. Sodijo, da reši častno komedijo Wekerle-Polonyi dvoboj s samokresi.
Shod ogrskih škofov.
Ogrski škofje so imeli 20. t. m. tretji shod v kratkem času. Zborovali so v Vaszaryjevi palači v Budimpešti. Sklepali so o regulaciji kongrue.
Lekcija socialnim demokratom.
Socialnim demokratom jc debele povedal dunajski občinski svetnik Schuder. Pravil je v občinskem svetu, da so socialni demokratje že od ministrskega predsednika Taaffeja dobili 20.000 gld., da ne bi delali vladi sitnosti. Koliko so dobili njihovi voditelji iz tajnih zakladov sedaj, da Bccku niso nadležni, je zakrito nepoklicanim očem. Socialni demokratje so hoteli, da sc odpravi stanarinski groš, da se uvedejo šolske gostilne, da dobe učcnci zastonj učila, v vsaki šoli zdravnika, lekarno, kopališče, odpravo užitninskega davka ... to bi stalo 102,000.000 K. Cc bi se ti predlogi sprejeli, bi sc moral stanarinski groš zvišati za 37 vinarjev in občinske dokladc za 420 odstotkov; kako bi sc podražila stanovanja, kako bi izhajali obrtniki! Mi pa nc razmetujemo občinskega premoženja, kakor delajo socialni demokratje. Pri teli besedah planejo socialni demokratje po koncu. »Kie?« vpije Schuhmeier. »Kje?« odgovarja Schuder. »V Marseillu, kjer .ic iz občinske blagajne izginilo 11 milijonov frankov, v občini Roubais, ki so jo socialisti v bedo pripravili, v italski Guasdali, kjer so si socialni demokratje iz občinske blagajne določili dosmrtne rente, v Polineli Gcorgiji na Mo-denskem in v bavarskem Fiirthu, kjer so socialni demokratje v dveh letih vlade doklade zvišali za 100 odstotkov. Soc. demokratje imajo v Favoritih delavski dom in na Siemeringu konsum, in v obeh krajih draže stanovanja tako, da delavec tam stanovati ne more. Kdo draži kruh na Dunaju? Socialnodemokraški raznašalci, ki jim morajo mojstri plačevati po 40 odstotkov. Nemški poslanec Bock je rekel, da socialni demokratje najrajši vidijo, če srednji stan izgine. Zakaj pa demonstrirajo socialni demokratje proti obrtnikom, nc gredo pa demonstrirat proti premogarskim baronom in P roti borzi? Zakaj sc ne postavijo proti roparskim vitezom železarskega in petrolejnega kartela. Na Nemškem sc godi socialnim demokratom drugače kakor pri nas; pri nas imamo rdeče dvorne svetnike, Adler hodi roko v roki z Beckom in Korbcrjem, pri nas smejo socialni demokratje okna pobijati in določevati dni, kdaj se nc sme delati. Govornik jc našteval potem delavska društva, v katerih se plačujejo prenizke plače in sc dela do 101 ure na teden, našteval je slučaje terorizma iu končal:
Judovski advokat dr. Harpner jc od ene same organizacije zaslužil 11.700 K. advokat dr. Rappaport jc dobil za en zagovor od flo-ridsdorfske organizacije 1200 K. Kaki so socialni demokratje na Nemškem, dokazujejo najbolje bombe pri socialnodcmokraškem gostilničarju in popir na ponarejenih ruskih bankovcih. ki jc čisto enak »Vorwartsovemu« papirju. Socialni demokrutji so bili med tem govorom kar besni.
Razpor med Čehi.
Boj, ki ga vodijo »Narodni Listy« proti češki delegaciji v državni zbornici, se poostru-jc. Malostranski občanski klub v Pragi jc priredil shod, na katerem je deželni poslanec in urednik »Nar. Listov«, Anyž, jako ostro obsojal češke državne poslance, da so postali vladna stranka lc zato, ker bi vedno kateri rad bil minister, narodne interese pa izdajejo.
Predlagana [e bila ostra resolucija, ki izraža poslancem Češkega kluba nezaupanje, a po posredovanju poslanca dr. Pinkersa je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da naj Češki klub takoj stopi v opozicijo, ako nc bo dal baron Beck zadovoljivega odgovora na interpelacijo zaradi hebskih sodiških razmer.
Tirolski deželni zbor razpuščen.
Tirolski deželni zbor razpuste šc ta mesec. Nove volitve se vrše meseca februarja.
TRGOVINSKA POGAJANJA S SRBIJO.
Trgovinska pogajanja s Srbijo nadaljujejo zaradi praznikov 9. januarja.
NAPADI NA BELGIJSKEGA KRALJA V SENATU .
Elbers ie v senatu ostro napadal belgijskega kralja zaradi njegovega zasebnega življenja in zaradi njegovega pariškega bivanja. Ker kralj nima več časa, da vlada, naj sc na-stanovi regentstvo. Finančni minister je izjavil, da se mora protestirati radi žalitve kralja, kateremu jc dolžna država veliko zahvalo. Senat je živahno pritrjeval ministru.
RUSIJA.
(Steselj. — t Filozofov. — Carjev rojstni dan.)
V	razpravi proti Steslju 19. t. m. sc je šlo zato. zakaj ni dobil general Smirnov brzojavnega ukaza, da naj prevzame poveljništvo trdnjave. Stesljev tainik ie izjavil, da ic dobil brzojavko in jo izročil načelniku generalnega štaba, ki jo je izročil Steslju, a ta jc ukazal, da naj se ne smatra brzojavka kot sprejeta. Smir-novu zato ni bilo izročeno poveljništvo. —> Med gledališko predstavo jc nenadoma umrl ruski trgovinski minister Filozofov. — Dne 19. t. m. jc bil carjev rojstni dan, ki se je slavil tudi v Schonbrunnu s slavnostnim obedom.
RUMUNSKI KRALJ BOLAN.
Rumunski kralj Karol jc zopet obolel. Ponovile so se stare želodčne bolečine.
PERZIJSKI ŠAH ODSTAVLJEN.
Došlo jc šc nepotrjeno poročilo, da je odstavljen perzijski šah Muhamed Ali, ki je vladal od 8. januarja t. I. in je star 35 let. Njegov najstarejši sin Ahtned Mirca jc še premlad, da bi sam vladal. Zato ga bo najbrže nadome-stovalo regentstvo. Poroča se, da je ukazal šah kazakotn, da naj obstreljujejo parlament, a jc odnehal, ker mu je poročal kazaški poveljnik, da kazaki nc ubogajo. »Times« poročajo, da se je spri šah s parlamentom, ker so črtali apanažo za prince, za harem in za dvor. Od takrat jc delal šah na odpravo zbornice. V Perziji je vse polno društev, ki delajo na to, da sc Perzija modernizira. Med sejo parlamenta jc padlo nekaj strelov. Nabrala se je oborožena množica. V Tabris je došel brzojav, da ie ljudstvo odstavilo šaha, ker ie kršil ustavo.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Počasi in veličastno bo vozilo severnoameriško brodovje po Tihem oceanu, ne le da da Japonski svarilno lekcijo, ampak tudi da podpre vseaineriško misel. Admiral Evans bo namreč pristal v raznih pristaniščih v Braziliji. Argentiniji, Chilu in Mehiki. Ze so od-plule naprej razne vojne in trgovske ladje, da preskrbe premoga in pripravijo vse za sprejem vojnega brodovja. Nastop vojne mornarice Združenih držav bo pokazal, da se hočejo postaviti na čelo ameriški solidarnosti proti vsemu drugemu svetu. Potem pa gre brodovje v japonsko bližino na manevre. Japonci se sicer tolažijo, da je namen teli manevrov čisto miroljuben; v resnici je Roosevelt res tako miroljuben, da samo za šalo nastavi sosedu onkraj morja revolver na prsi, češ, če ne boš miren, pritisnem!
INDIJA.
V	Indiji sc širi Evropcem sovražno gibanic. Agitirajo proti blagu, prihajajočemu iz Evrope in željno stegujejo roke po japonski pomoči. Grof Okuina, voditelj japonskih na-prednjakov, agitira res na Japonskem, naj pridejo na pomoč Indijcem, da preženo Evropce.
Dnevne novice.
f V »Učiteljskem Tovarišu« se šc dalje litijska. »Zveza učiteljskih društev« se je postavila na dunajskem zborovanju v vrsto Hockovih hujskačev. To ji ostane pribito. V naduto-neumncin tonu se ponavljajo v vsaki številki napadi na »klerikalizem«. Zadnja številka priporoča Masarykov govor, a laže čez dr. Luegcrja po soc. demokraških virih. Hkrati pa slavi imenovanje Germcka kot nadučitelja v Komendi kot njegovo zmago. Dobro, da si to zapomnimo! S takimi učitelji nečetno ne mi, ne naši poslanci imeti nič skupnega. So v liberalni »Zvezi« tudi učitelji, ki sc radi sladkajo okoli naših mož, a mi sc bomo držali načela, da kdor jc član »Zveze«, jc očitno v nam nasprotnem taboru iu soodgovoren za vse, kar počne »Tovariš«. Bilo jc pred kratkim v Ljubljani, da so učitelji z dežele silno zabavljali čez ljubljanske svoje tovariše, ki so spravili učiteljstvo ob kredit s svojo politično gonjo. Njim v Ljubljani jc lahko, a liberalcc na deželi žc čuti, kaj sc pravi, nositi grehe voditeljev! »Učiteljski Tovariš« se jc izkušal znesti nad njimi, ker hoče potlačiti vsako kritiko nezmotljivih voditeljev. Pa s takim vodstvom in s takim glasilom ne more biti zadovoljno tudi liberalno učiteljstvo. Treba bo v deželnem zboru Ic prečitati nekaj impertinenc iz »Učiteljskega Tovariša«, pa boste videli, kako bodo poslanci navdušeni za zvišanje učiteljskih plač! Za bodoče volitve napoveduje »Učiteljski Tovariš«, da sc bo učiteljstvo borilo z vsemi silami proti
S. L. S. in bo nemške veleposestnike spravilo iz deželnega zbora. Bomo videli! Hkrati proglaša »Učiteljski Tovariš« učiteljsko hranilnico, tiskovno in šolsko društvo kot svoje strankarske ustanove. To si naj zapomnijo krajni šolski sveti, ki jim liberalni učitelji naročajo tiskovine v učiteljski tiskarni ,in uradi, ki jo podpirajo. Nismo voljni, da bi se pustili od liberalnih učiteljev pretepati in jim še plačevali po vrhu!
+ Nečuveno postopanje poslanca Hribarja s poštnimi uslužbenci. Pasivni odpor poštnih uslužbencev je končan. V včerajšnji številki »Slovenca« smo priobčili komunike posvetovanja pri trgovinskem ministrstvu zaradi izboljšanja razmer poštnih uslužbencev, na kateri podlagi se jc doseglo za sedaj sporazum-lienje. Poslanec Hribar jc pa pisal tukajšnjemu društvu oficiantov menda v nadeii, da pismo ne pride v javnost — da se je to po njegovem posredovanju doseglo, da se je to po njegovem posredovanju po skupnem pritisku vseli mestnih (!) poslanccv doseglo itd. To je navadna, nclepa farbarija, katero s smehljajočim obrazom vsega siti Hribar poštnim uslužbencem vrže pod noge. Pri trgovinskem ministrstvu je posredoval za poštne uslužbence dr. Šusteršič. Pri posvetovanjih v trgovinskem ministrstvu, katerih rezultat so bili dogovori, vsled katerih se jc pasivni odpor ustavil, sta »Slovenski klub« zastopala poslanca Pogačnik in Gostinčar, ki sta se udeleževala vseh sej. Hribarja pri teh sejah niti zraven ni bilo ln je zastopnik »Jugoslovanskega kluba« Rybar bil sploh samo pri eni seji! Sedaj lahko vsakdo sani ceni vrednost Hribarjevega pisma, ki ie lc navadno agitacijsko pismo brez stvarnega dela v ozadju in sploh brez podlage. Tako bodo tudi poštni uslužbenci vedeli po pravi vrednosti ceniti moža, ki sc upa pisariti jim tako čudno pismo. Kako sc je Hribar v dejanju zanimal za težnje poštnih uslužbencev, jc pokazal v svoji »Sloveniji«, kjer ima za poštne uslužbence samo 17 vrstic, a še teh 17 je samo suho opisalo položaj, ne da bi se Hribar niti z vrstico v svojem uradnem glasilu zavzel za opravičene zahteve poštnih uslužbencev. Isti številki »Slovenije« sc je — morda radi razmer v liberalnem taboru zdel bolj važen spis V. Levstika »Absint« (!), kateremu jc posvetila »Slovenija« tri dolge kolone, nego obupen boj poštnih uslužbencev. G. poštni uradniki, ki so z najrazličnejšimi sredstvi priporočali Ivana Hribarja poštnim uslužbencem, naj se sedaj primejo za nosi Radovedni smo, koliko je po takem preziranju v uradnem listu narodnonapredne stranke po naših poŠtah šc moštva, in čc imajo izvestni gospodje na pošti za svoje interese toliko poguma, da z ozirom na ta nečuveni pojav vrnejo »Slovenijo«! Kakor pa poznamo razmere, bi se nič nc čudMi, ako Hribar tudi za to svoje najnovejše nedelo dobi od nekaterih ljubljanskih poštnih uradnikov zahvalo in zaupnico. Siccr pa bomo Hribarjevo nedelo za poštne uslužbence ob priliki šc bolj osvetlili.
+ Kmečka zveza za ljubljansko okolico najodločneje protestira proti liberalni obstruk-ciji zoper volivno reformo, ki ima ost izključno le proti opravičeni nadvladi kmeta v deželi in pozivlje ves kmečki stan v deželi, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kakor en mož nastopi zoper ljudstvu sovražno in nazadnjaško liberalno stranko.
+ »Povoljen odgovor.« Nedavno so priobčili »Slov. Narod« in drugi listi vest, da sta poslanca Hribar in dr. RybaF bila v zadevi rabe slovenskega jezika v razpravah in razsodbah graškega nadsodišča pri justičnem ministru Kleinu, ki jima je dal povoljen odgovor. Zvedeli pa smo. da se je odbor odvetniške zbornice kranjske informiral in prepričal, da niso resnična tista časnikarska poročila, glasom katerih bi bil justični minister omenjenima članoma »Jugoslovanske zveze«
ko sta mu izročila tozadevno spomenico Zveze slovenskih odvetnikov — dal »zadovoljivo zagotovilo« glede rabe slovenskega jezika pri graškem nadsodišču in pri vrhovnem sodišču. Po informacijah odvetniške zbornice kranjske jc marveč odkazal justični minister na ministrskega predsednika, ta pa je dejal, da danes ni v stanu dajati političnih koncesij. Hribar ima besedo!
+ Občinski odbor občine Šmihel-Stopiče .ie soglasno sklenil v'svoji seji dnč 17. t. m., da izreče zahvalo in odkrito priznanje ministrskemu predsedniku baronu Bccku in železniškemu ministru dr. Derschatti za njiju trud za zgradbo belokranjske železnice. Hkrati izreka občinski odbor zaupnico državnima poslancema dr. Šusteršiču in Šukljetu in toplo zahvalo za njiju trud v tej zadevi.
+ Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Gospod dr. Alired Mahr daroval jc mesto venca na krsto pokojnega Ernesta Zu-panca vsoto 10 kron deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih.
—	Novo slovensko gospodarsko podjetje. Deželna vlada ic dovolila ustanovitev akcijske družbe »Delniška družba kranjskih parnih opekarn« s sedežem v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
Imenovan je za c. kr. gozdarskega inšpekcijskega komisarja g. Anton Šivic v Radovljici.
—	Nova cesta Sv. Križ—Čatež. Dolgo za-željcno cesto, za katero smo se potegovali domala dvajset let, imamo. Klanci pod Čatežotn so bili taki, da je groza; na 4—5 metrov so imeli I meter strmine. Kolikor več smo prej trpeli, toliko bolj veseli smo nove ceste. Od Sv. Križa na Čatež prideš sedaj skoro po ravnem. Letos je meseca maja podjetnik gosp. Lončarič poslal prve delavce sem iu novembra so cesto izročili javnemu prometu. Dasi jc bil svet deloma skrajno neugoden, jc vstrajnost
g. Lončariča premagala vse ovire iu 4300 m dolga cesta je gotova. Zalibog .so pri tem delu kmetje trpeli občutno škodo, deloma s tem, da se je svet zelo nizko cenil, deloma pa jim jc naredilo veliko škodo kamenje, katero se jc spuščalo po gozdih. Upamo, da sc bo tu postopalo pravično in se kmetom povrnila narejena škoda. Na okrajni cestni odbor v Litiji pa stavimo to-lc opravičeno prošnjo: Dasi je cesta prometu odprta, je vendar za. mnoge ljudi čisto nerabna, kajti v občini Moravče ležeči del jc posut s tako ostrini in debelim kamenjem, da je čisto nemogoče z govejo živino po tem delu voziti. Če bo cestni odbor pustil cesto v tem stanu, tedaj sc nc bo niti v enem letu utrla, kajti kamenje se pod kolesi vrti in cesti se šc nič ne pozna, da je v rabi. Okrajni cestni odbor naj torej ta del ceste posuje z drobnej-šim in mehkejšim materijalom. To ne bo le ljudem v korist in cesta jc gotovo zaradi ljudi, ampak tudi cesta sama na sebi bo bolj trpežna. Dobro jo je pogodil okrajni cestni odbor trebanjski. ki jc klance pod čateško cerkvijo preložil in cesto razširil.
—	Zopet roparski napad v Barkovfjaii. — 18-lctni zidar Albert Taučer stanuje v Barkov-Ijah, a dela v svobodni luki. Predsinočnjim je pa — kakor se to pripeti v svobodni Itiki večkrat - moral delati preko ure. Vračal se je z dela domov že po II. uri po noči. Ko je prišel
—	bila ie ura 11. in pol — do »zavinka« na takozvanem »Franklovem«, so hkratu stopili predeni trije lopovi iu ga - tebi nič, meni nič
—	podrli na tla. Dva njih sta ga, ležečega na tleh pretepala in nabijala s pestmi, a tretji mu je vzel iz žepa denar, katerega je bilo kakih 10 kron. Nato so ga pustili in pobegnili. Albert Taučer sc jc ves pobit komaj pobral in šel domov. Včeraj v jutro pa ui mogel vsled bolečin niti vsta*: • moral je ostati v postelji.
—	Doma bi bila rada kegljala. Dne 14. avgusta t. I. pila sta zidarja. Janez Šuedic in And. Orehar iz Zgornje Bele žganje v Ferjanovi krčmi na Savi. V veži je bilo shranjenih več k rogelj za kegljanje. Šuedic jc prigovarjal Oreharju, naj eno teh krogclj vzame, da bosta doma kegljala. Orehar je Sncdica ubogal, vzel krogljo in ž njo odšel, nekaj trenutkov pa tovariš za njim. Obdolženca dejanje priznavata. Orehar bo sedel en mesec, Šncdic pa tri tedne, oba v težki ječi.
Svoje tovariše okradel. France Dobaj. zidarski pomočnik, je delal pri zidarskem mojstru Karolu Majčeniču na Rakeku. Njegovi tovariši in sicer: Janez Deučman, Konrad Zifko, Rudolf Repolnik in Simon Gangel, so dobili od gospodarja svojo zasluženo mezdo. Ta denar so shranili v skupnem stanovanju na Rakeku. Dne 28. oktobra pa so skupno delali v Cerknici in tam prenočevali. Po noči pa jc Dobaj vstal, in šel ua Rakek. Tam jc pri stanovanju vtisnil šipo, odprl okno in zlezel v sobo, odtrgal ključavnice od zaklenjenih kovčekov svojih tovarišev ter Deučmanu vzel dva bankovca po 10 K in položil v knjižico 1 K- Iz Zifko-vega kovčega jc pa vzel 38 K, druga dva kov-čega je le odprl a ni ničesar vzel, nato sc je zopet podal v Čirknico. Dobaj v polnem obsegu priznava tatvino, in je skoro vso škodo poravnal. Za kazen sc mu je prisodilo štiri mesece težke ječe.
Puljske občinske volitve bodo potrjene? Ta vest sc širi med puljsko kamoro, češ, da bo to nagrada, ker so Italijani glasovali za nagodbo. Skoro neverojetno bi bilo to ob groznih nepravilnostih pri teh volitvah!
Eksplozija cigarete. V Zadru ic farmacevtu Vladimirju Simiču, ko je v kavarni kadil, eksplodirala cigareta »Mcmfis«. Prcgledajoč ostanke, našel jc, da so bili med tobakom — papirnati »kapselni«.
Amerika in Hrvaška. Hrvaška poljedelska banka naznanja, da jc lani prišlo iz Amerike na Hrvaško od hrvaških izseljencev 83 milijonov kron. Poljedelska banka poziva Hrvate k snovanju poljedelskih zadrug, ker sicer sc ves denar, ki prihaja iz Amerike za-pije ali pa porabi za ženska lepotičja.
—	Poneverll jc v Trstu 18-Ietni trgovski praktikant Liudovik Erhardt pri inkasovanju 1351 K in neznano kani pobegnil.
V katoliško cerkev je prestopil na Sv. Gori pri Gorici protestantovsko-puri-stanski pastor 1. A. Knaflitsch. Zapustil je svojo bogato službo in se iz hrepenenja po resnici oklenil katoliške cerkve. V času, ko suhe veje odpadajo od debla katoliške cerkve, poganjajo nove čvrste mladike s tem večjo močjo.
Mesto notarja .ie razpisano v Metliki. Prošnje sc vpošljejo kranjski notarski zbornici do dne (>. januvarja 1908.
Vlomila sta v barako tvrdke Aekcrman pri Velikem Otoku delavca Počkar, IS let star, doma iz Štjaka in Anton Turk, 19 let star, tudi iz Štjaka na Goriškem. Oba sta dela pri zgo-renji tvrdki most in cesto. Ponoči sta vlomila v barako in hotela odnesti, kar sta iskala. Slučajno so šli istočasno nekateri iz Velikega Otoka mimo in to čuli. Franceta Počkarja so prijeli, Anton Turk pa jc pobegnil
Občinske volitve v Zagrebu. Pri dopolnilnih volitvah v II. razredu jc bilo včeraj oddanih 723 glasov. Dobili so: Ljudovik Hagen-aucr (Starčevičuuec) 299, Janko Holjac 254, Milan Krekovic 170 glasov. Ožja volitev jc med Hagcnaucrjetn iu Holjacom.
—	Amerikansko brodovje v Trstu? Iz Londona brzojavljajo: Admiral Evans je izjavil. da sc bo vračalo ameriško vojno brodovje skozi Sucz in da bo ob tej priliki obiskalo tudi nekateri pristanišča Sredozemskega morja in da pride najbrže tudi v Trst. To poročilo jc žc preklicano. Napete razmere med Ameriko in Japonsko so provzroČile, da so odposlali Američani svoje atlantsko brodovje v Tiho iiiurjc. Seveda naznanili niso.
kam da brodovjc odplove, a javna tajnost je, da ostane pri Filipinskih otokih, ki zelo diše Japoncem. Amerika zgradi novo atlantsko brodovjc, ker sc nc vc, koliko časa da ostane ameriško brodovje pri Filipinih.
—	Za novo katedralo v Sarajevu. Kanonik vrhbosanskega kapitclja Ivan Koščak, ki je odpotoval pred letom dni v Ameriko, da nabira med ameriškimi Hrvati za zgradbo nove katedrale v Sarajevu, vrnil se je te dni v Sarajevo in prinesel seboj 40.000 K.
—	Železnica Postojna-Štanjel. Med Postojno in Razdrtim bo štacija Goriče. Pri Razdrtem, kjer bo seveda tudi štacija, bo približno 1400 metrov dolg predor proti Senožečam. Senožeče dobe v bližini farne cerkve stacijo. Iz Senožeč bo tekla proga proti Gaberku, kjer bo tudi manjši predor. Blizu cesarske hiše bo postajališče Dolenjavas. Potem bo tekla ^bodoča proga po senodolski gmajni proti Štanjelu.
—	Semenj v Kandiji se je dne 19. t. m.
navzlic velikemu semnju v Škocijanu. dobro obnesel. Posebno živahna je bila kupčija s prešiči, ki so jih zlasti mnogo prignali iz šent-jernejske strani. Posebno lepi so bili plemenski iu kmetje se niso kesali, da so jih prignali na katidi.iski semenj, ker je cena poskočila. Pitani, klavni prešiči so bili kilogram žive vage po 40 do 45 kr. Kupovali so jih posebno Kočevci in Dobrepoljci. Domači mesarji so nakupili tudi lepo število goveje živine, ki jc bila kilogram po 28 do 30 kr. — Naj bi se kmetje že spametovali in ne poslušali nekaterih mestnih hujskačev, ki gotovo ne delajo kmetu v korist. Prihodnji semenj v Kandiii bo v četrtek, dne 16. januarja 1908, na dan pred sv. Antonom.
Socialni demokratje v Trstu prično dne 3. januarja izdajati slovensko pisan socialistični tednik »Delavski List«, ki bo glasilo slovenskih socialnih demokratov na Primorskem.
—	Groza pred slovanskim naseljevanjem v Trstu in Gorici je Italijane, ki se boje za umetno italijanstvo teh mest. Italijani snujejo sedaj »Narodno ekonomsko zvezo«, ki bi ovirala invazijo Slovanov v italijanska avstrijska mesta s tem, da bi podpirala Italijane in bi prevzela tudi kolonizacijo italijanskega elementa v one kraie. v katere sedaj Slovani nevarno prodirajo.
—	Iz D. M. v Polju: Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. V tukajšnjem poštnem uradu ie poštarica F. Z. Ljudje so ogorčeni, da se ž njimi grobo postopa in rajši oddajajo na pošti v Ljubljani kakor doma. Poštni komisar g. Karol Al. tega ne opazi, ko je vendar večkrat na teden tu na reviziji. Poštno ravnateljstvo ie biio o vsem obveščeno, pa do danes še ni storilo nobenega koraka. Je-li reč prišla v prave roke? Prihodnjič več.
—	Maščevanje kuharice. Iz Istre poročajo: Župnijski oskrbnik Domenico Lucardich v Pordignanu jc odslovil nedavno svojo kuharico Lucijo Brosguar in namesto nje vzel za kuharico Katarino Frandich. Odstavljena kuharica ic zaprisegfa maščevanje. Ko ic predvčerajšnjim kuharica Katarina nesla župnijskemu oskrbniku kosilo, priplazila se je odstavljena kuharica skrivoma v kuhinjo in v jed, kateio je Katarina pripravila zase, natresla strupa. Nato je zbežala. Ko ie Katarina po-užila to jed, ie začutila strašne bolečine. Poklicani zdravnik ie konštatiral zastrupljenje, a ker .ie bil še pravočasno poklican, sc mu je posrečilo bolnico rešiti. Maščevalno kuharico Lucijo so zaprli.
Vlom. France Pušar, delavec na Strmci, je od sobote na nedeljo dne 2(1. oktobra t. I. prenočeval na hlevu tik Mohorčičeve hiše na Denci. Ko je gospodinja šla zjutraj k maši, vstal jc Pušar in se prepričal, da jc v hiši vse prazno. Zlezel je po lestvi na podstrešje in od tod v vežo. S cepinom ic odprl skrinjo in iz nje vzel 24 kron gotovine, nato zbežal v hosto. Od tega denarja ic po gostilnah zajedel in zapil 13 K. Pušar je vse odkrito priznal. Prisodilo sc mu ie dva meseca ječe.
38. državna loterija. Prvi glavni dobitek 200.000 K z enim pred in enim podobit-kom za 1000 K in dvema pred in podobit-koma 400 K .ie zadela štev. 190.657. Drugi glavni dobitek 40.000 K z enim pred in enim podobitkom za 500 K in dvema pred in podobitkoma za 200 K ic zadela številka 295.270. Tretji glavni dobitek 20.000 K z enim pred in enim podobitkom po 300 K in enim pred in podobitkom po 120 K ie zadela štev. 191.967. Četrti glavni dobitek 10.000 kron z enim pred in enim podobitkom za 200 K in enim pred in enim podobitkom za 120 K je zadela štev. 50.694. Peti dobitek 5000 K z eim pred in enim podobitkom za 100 K ie zadela štev. 84.997. Šesti dobitek 4000 K z enim pred in enim podobitkom za 100 K ie zadela številka 34.626. Sedmi dobitek 3000 K z enim pred in enim podobitkom za 100 K je zadela štev. 338.955. Osmi dobitek 2000 K ie zadela številka 321.608. — Deveti dobitek ib00 K ic zadela številka 381.842.
Nadalie so bili zadeti naslednji dobitki: deseti dobitek 1200 K zadela štev. 34.167. enajsti dobitek 1000 K štev. 89.891. Po 500 K dobe številke 19.171, 98.739, - 189.851 in 379.646. Po 400 K dobe številke 82.599. 248OP 286.089. 309.426 in 369.022. Po 300 K 'dobe številke 18.058, 23.079. 50.544. - 82.878. 95.916. 237.442. 283.533 in .393.500. Po 200 K so zadele številke 664, 75.249. 166.371. I «5.466,
187.488, 191.432, .315.686, - .326.270.
347.593 in 353.696. — Po 180 K ie zadelo 15 srečk, po 150 K 20 srečk, po 120 K .30 srečk, po 100 K 60 srečk.
Toča v decembru. V Kutu pri Brodu ob Savi jc 7. t. m. padala toča. Cela okolica je bila pokrita z več centimetri debelo ledeno skorjo.
Samoumor (?) v Zagrebu. Zavirač | Neumark v Zagrebu se je spri z železniškim , predstojnikom ter zapustil službo. Ko je istega dne njegova gospodinja pospravljala sobo. je našla na mizi kuverto ter jo utaknila za ogledalo. Ko sc pa Neumark tudi naslednjega dne ui vrnil, so odprli pismo. V njem jc stalo v mažarskein jeziku, da gre v smrt in naj o tem obvestijo njegovega očeta.
Iz Kranja. Nekaj dni sem so na »Novi pošti« kinematografične predstave. Po priporočilih, ki jih je imel posestnik Spindler in po ccni, ki jo .ie nastavil, smo pričakovali kaj boljšega. Seveda je nekaj kriva tudi nezanesljiva naša elektrika.
—	Nova oklopnica »Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan« nastopi svojo službo z novim letom. Imela bode 730 mornarjev. Nova oklopnica spada k težki diviziji, katera sestoji iz dveh oklopuic »Nadvojvode Karola« in »Nadvojvode Friderika«. Vsaka ima po 13.600 ton. Nove oklopnice s 14.600 tonami bodo dograjene do leta 1911.
—	»Zora«, 3. številka, izide vsled praznikov nekoliko pozneje.
—	Iz Kamnika. V cenilno komisijo za osebno dohodnino je izvoljen v III. razredu za člana s 102 glasovi gospod Josip Cegnar, župnik v Stranjah, namestnikom pa gospod Julij Wcibl, mizarski mojster v Kamniku. Nasprotniki ostali so v manjšini s 55 oz. 44 glasovi. Gospod župnik Cegnar, ki je služboval v moravški in sedaj v kamniški dekaniji, bode s svojim dalekosežnim obzorjem v komisiji mnogo koristil.
Rokodelski pomočniki v Idriji priredc običajno vsakoletno veselico v prid tukajšnje obrtniške bolniške blagajne dnč 26. prosinca 1908 pri g. Didiču. Ker jc ta prireditev v dobrodelen namen, se prosi društva, da ne prirejajo veselic na isti dan.
Električna luč. V Lovrani je vpeljana električna razsvetljava, ki sega 2 km daleč ob morju.
Iz Most se sliši med ondotnimi veteranci govorica, da je vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico na Ježici izključilo podnačelnika Jožefa Dirnplatza, vratarja kemične tovarne. Ker so gotovo vzroki, zato je želeti, da se izvoli za to mesto kak domačin. Opozarja se pa domače društvenike veterance, da naj nikar več ne poslušajo tega Dirnplatza, kakor so ga zadnjikrat, ko se jc peljal na Dunaj s krvavo zasluženim denarjem delavcev in drugih veteranccv, ter domov prišedši pravil okoli, koliko je naredil na Dunaju in da dobe veteranci iz Most 3000 K državne podpore. Tudi Dirnplatz nima pravice sklicati kakega društvenega shoda, ker spada oddelek na Ježico, oblastvenih pravil pa nima. Društvena blagajna, v katero so nosili razni sloji svoje trdozaslužene prihranke, da se v boleznih bolne društvenike podpira, naj se odda domačinom. Lep in koristen namen ima vsako veteransko društvo, še lepši pa ie, da se veteranci več občin združijo, ter se bratsko v slogi med seboj podpirajo, kakor ga ima ravno vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico na Ježici.
Kranjski kmetijski družbi je dalo poljedelsko ministrstvo 6000 kron za nagrade glede na izboljšanje hlevov.
Krščansko socialno gibanje v Istri.
Poroča se nam iz Rovinja: Pri zadnjih občinskih volitvah v Rovinju. rojstnem mestu liberalnega državnega poslanca Bartolija, so zmagali v tretjem razredu sijajno krščanski socialci nad liberalci. Okoli 950 glasov so dobili prvi, medtem, ko so dobili liberalci komaj 40! Tudi v Piranu, kjer se bližajo občinske volitve, so krščanski socialci postavili v 3. razredu svoje kandidate, ki bodo gotovo zmagali. Tako se giblje tudi v drugih mestih. To jc veselo znamenje, da se je v istrskih mestih, kjer ic sedaj neomejeno vladal italijanski iredentizem, začelo vendar enkrat svitati.
Promoviral je danes g. Mirko Triller na dunajskem vseučilišču za doktorja prava.
Za župana v Tržiču je zopet izvoljen tovarnar Mally.
— Kmetijski sfood priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob 3. uri popoldne, mlekarska zadruga v Dragomeljnu v šoli pri Sv. Jakobu ob Savi. Predavala bodeta gg. Legvart in Pu-šenjak o kmetijstvu in zadružništvu.
Pogreb umorjenega kočijaža. Iz Trsta se liani piše: V torek ob 3. uri popoldne se je imel vršiti pogreb umorjenega kočijaža Lovrenca Vidav iz Opčin. Mrlič je, kakor znano, ležal v mrtvašnici v Sežani. Zbrala se je ogromna množica ljudi, deloma iz radovednosti, deloma, da bi izkazali zadnjo čast nesrečni žrtvi. Iz Trsta jc prišlo mnogo gospode in tudi kakih 10 kočijažev s kočijami kot deputacija. Na pogrebnem vozu .ie bita več vencev, med temi venec tržaških izvoščekov, openskili kočijažev in uslužbencev električne zoboželeznice. Pred sežanskim pokopališčem se jc vse trlo ljudi in voz. Pri raztelesenju so našli v glavi dve kroglii, ki ste bile obe smrtni. Pogreb se jc vršil šele ob sedmih zvečer in sicer so prepeljali rajnika na Opčine. Sprcmljevalo je mrtvaški voz mnogo kočij in tudi navadnih voz. na katerih je bita polno ljudi. Neka.i čudnega ic bita videti pogreb ponoči, ob mesečnem svitu vmes pa se ic slišalo otožno zvonenje. Prav v isti noči ie nekdo trikrat ustrelil ua dva trgovca s prešiči, ki sta šla proti Sežani. Komaj sta utekla. Isto popoldne ic med večernicami nekdo ukradel pri neki družini v Sežani popolnoma novo obleko, iu šc nekaj drugih stvari. Ali ni morebiti vse to delo istega človeka? Morilca skrbno zasledujejo, samo težko, da ga bodo našli. Nekateri trdijo, da ie to delo tržaških veletatov, samo da odvrnejo pozornost policije itd. na okolico in tako potem lažje kradejo po mestu, nc da bi jih zasledili. Mogoče!
—	C. kr. poštno-hranllnlčni urad na Dunaju je te dni razposlal okrožnico z računom za mesec november. Iz iste povzamemo sledeče podatke. V uradnem delu nahaja se odredba, glasom katere se v lonibardnem prometu zanaprej računi po 6'Is odstotkov pri državnih listinah in pri parcijalno-hipotekar rtih nakaznicah pa pri založnicah avstro-ogrske banke, pri drugih vrednostnih listinah 7, za eskontovanje efektov po 6 odstotkov. Neuradni del vsebuje poročita o prometu hranil-ničnem. Meseca novembra se ie po državi vložita 3,494.788-krat skupaj za 1.032,930.634 K 94 h, od tega po naših krajih pride na Štajersko 206.629 vlog za 24,887.881 K. na Koroško 41.617-krat za 8,093.728 K, na Kranjsko 44.312-krat za 6.923.288 K, na Primorje (Istra-Trst-Gorica-Gradiška) 42.661-krat za 13 milijonov 648.524 K , a 35.683 vlog za 5,146.141 kron za Dalmacijo. Vrnili so pa 924.502-krat v skupnem znesku za 1.024,967.513 K. od tega po Štajerskem 11,596.205 K, po Koroškem 2,584.571 K, po Kranjskem 3,548.308 K, po Primorskem 7,035.649 K in 1,100.535 K po Dalmaciji. Rentnih knjižic se med ljudstvom nahaja 24.439 komadov, vredne so 170,126.527 kron. Med povračila spada 197,946.349 K, za kar ie urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostne papirje. Ob svojo knjižico s tudi slovenskim besedilom, je prišel po en vložnik pri Sv. Andražu v Stav. Goricah (3 K), v Dekanih (8 K), dva pa v Ljubljani (140 K in 260 K); nove knjige-vložnice dobijo te dni. Novo pošto z nabiralnico je dobil Sv. Kancijan na Koroškem in pa Studenec pri Mariboru. Pošto iz Slavine preložili so v Prestranek. V neuradnem delu okrožnica poroča o poštni hranilnici na Ogrskem, v Belgiji, v Italiii, Nizozemskem, Švedskem, Angleškem.
—	Izobraževalno društvo v Šmartnu pri Kranju je priredilo zadnjo nedeljo predavanje. Dr. Globočnik iz Kranja je v krasnem govoru episal zgodovino in razširjevanje raznih nalezljivih boleznij in boj zoper nje. Hvaležni so bili poslušalci za poljudni govor. Upamo, da nam kmalu |X)da še kak podoben poučen govor.
—	V Naklem v prostorih »Bralnega društva« ie imel preteklo nedeljo predavanje g. nadučitelj Fr. Petrič. V poljudnem, nad več, kot dve uri trajajočem govoru razložil je, opiraje se na šestdnevno stvarstvo, za splošno izobrazbo najpotrebnejše stvari iz matematičnega, fizičnega in deloma tudi političnega ze-mljepisja. S tem se je otvorila zimska sezona za predavanja.
—	Frančiškani v Dalmaciji. Pred kratkim smo poročali, kako je nastopil o. Talija iz Dubrovnika na socialističnem shodu. Te dni je pa govoril na kontradiktorni konferenci v splitskem gledišču frančiškan o. Gajtan iz Benetk o socializmu in veri. Socialnodemokraški voditelj Dorbič s svojo četo ga je motil. Govoril je za njim, ko se je pa o. Gajtan zopet oglasil k besedi, so socialisti začeli tuliti, ker niso vedeli odgovarjati več s stvarnimi razlogi. Od jeze so na ulici zapalili eno številko »Dana». Vti.sk vsega je bil, da je bila pamet in izobrazba na strani krščanskega govornika.
Štajerske noulce.
š »Domovina« in slovenska šola na Muti.
»Domovina« napada čč. šolske sestre, ker so bile primorane odpovedati šolski pouk na Muti. Zopet kaže »Domovina« svoje pošteno mišljenje. Vedno se sklicuje na narodnost in očita vsem drugim, ki ne gredo z njo skozi dru in strn, brezdoniovinstvo, toda sama škoduje namerotiia slovenski stvari. Ker so se morale č. sestre umakniti iz Mute, oziroma so same prostovoljno odpovedale vsled raznih napadov radikalnega dijaštva in nehonetnega postopanja odbora družbenega, jim sedaj »Domovina« očita, da so krive slabili uspehov na tej šoli. Tako obrekovanje mora obsojati vsakdo, ki le pozna šolstvo č. seste;\ Za danes opozorimo, da jc šolski nadzornik občudoval spretnost učiteljic iu nad vse pohvalil šolstvo na slovenski šoli v Muti. To je dejstvo, ki je znano; utajiti ga ne more »Domovina« nikdar. Torci je pisanje zlobno obrekovanje, ki obsoja tem bolj »Domovino«, ki se vedno širokousti s svojo narodnostjo. Taki napadi so naravnost podli; vsi dobro vemo, koliko zaslug so si pridobile č. sestre s požrtvovalnostjo, s katero so delale na tej šoli. One same, kot ženske, so začele orati na Muti ledino; one, ženske, so bile izpostavljene vsem natolcevanjem in vsem neprilikam od strani mogočnih nasprotnikov. Mirno so vse prenašale, ker so vedele, da se žrtvujejo za slovensko stvar. Hudo se je godita č. sestram na Muti. Toda delale so in imajo uspeli dokaz precej dobro stanje stav. življa v bližnjem okraju, dasi sc za njega ni nikdar pobrigal nobeden radikalec. Sedaj pa nastopijo gospodje kavalirii v Celju, napadajo in obrekujejo —■ ženske, ki se ue morejo braniti. To so vitezi, ki poznajo čast slovenstva!
0	tej šoli bodemo šc sploh več zanimivega pisali. Do natankih izpovedb nas silita »Domovina« iu »Narodni List« z obrekovanjem.
š Celjska nemščina. Nek častivredni čev-liarski mojster v Celju, kateri se šteje seveda k Nemcem, dasi se končuje ime na -ič, ali v Celju na -itscli, ie napravil nasledim račun: »rehnung fur P. I Par D. Toplar und obsetz
1	gl 30 kr, I par usgepesart 20 kr.« Ime zamolčimo, da moža, ki bi veliko boljše storil, ako bi račun napravil slovenski, ne osmešimo pred celim svetom.
š Graščino Blagovno pri Št. Juriju ob Juž. železnici, last umrlega državnega poslanca viteza Berksa, so kupili trapisti za 174.000 K.
š Tajna volivna pravica v občinah se upe-lje, kakor smo poročali, na Štajerskem. Glasovalo se bo z listki, ne pa kakor doslej, osebno. To bo povzročilo marsikatero izpremembo zlasti oo ncmškiitarskih občinah.
š Ponesrečil se je zadnji torek v Celju posestnik Dobrajc od Sv. Rozalije pri Št. Juriju ob južni železnici. Ko ie šel iz pisarne odvetnika dr. Hrašovca v Celju, se mu je na zadnji stopnici spodrsnilo in je tako nesrečno zadel, da mu jc počila črepinia v glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
š Slovenski napisi v Celju so dovoljeni. Tako jc določilo upravno sodišče.
š Nov hotel v Slovenski Bistrici. Posojilnica v Slovenski Bistrici je prezidala svojo dosedanjo staro gostilno v moderni hotel, kateri se bo otvoril prihodnje leto. Ker se bo gradila spomladi normalnotirna lokalna železnica, ki bo vezala mesto s slovenjebistriško postajo južne železnice, ter bo Slovenska Bistrica, kakor se zatrjuje, ob enem dobila električno razsvetljavo, sc sme pričakovati, da bo sloven.ie-bistriška dolina, ki leži ob vznožju želenega Pohorja in ima toliko dosedaj še malo poznatih naravnih krasot, tudi živahnejše obiskana od tujcev in posebno letoviščarjev. Slednji so že dosedaj radi semkaj prihajali, vendar pa ne v izdatnem številu, ker je primanjkovalo primernih stanovanj. Temu občutljivemu nedo-statku se bo odpomoglo z novim hotelom, so-sebno, čc bo razumel gostilničar si pridobiti goste z dobro postrežbo iu z ruino vinsko kapljico, katero mu bode nudil daleč čez štajerske meje sloveči »Brandner«. Opozarjamo obenem na dotični inserat v našem današnjem listu.
š V mariborsko bogotlovnico so vstopili sledeči gg.: Brvar Ignacij iz Št. Lamberta pri Liti.ii na Kranjskem, Goleč Ivan iz .Polja, Holi-njec Franc iz Št. Petra pod Sv. gorami, Koiti-polšek Franc iz Št. Jurija ob južni železnici, Kranjc Marko iz Št. Petra pod Mariborom, Medvešek Alojzij iz Celja, Ostcrc Franc od Sv. Križa pri Ljutomeru, Pavlic Franc iz Št. Petra pri Radgoni, Slana Franc iz Št. Jurija ob Ščavnici, llmek Mihael iz Pišec, Veranič Anton iz Cirkovc. Verzeiak Martin iz Gorenje Ponikve. Zivortnik Pavel iz Starega trga pri Slovenjemgradcu.
š V Vojniku so ob veliki udeležbi pokopali 721etnega Jerneja Ribiscla.
š Nemško šolo so otvorili v Velenju. Seveda so k otvorjenju prihiteli tudi germančki iz Celja.
š Mestni proračun v Ptuju izkazuje izdatkov 1,264.082 K. 47 v. dohodkov pa 1,201.078 K 2 v, pokriti morajo torej z dokladami 63.004 K 45 vinarjev.
š Umrla .ie Ptuju Marija Bachmann, mati poštnega uradnika, v 67. letu svoje starosti. Zadela .io je srčna kap.
š Škrlatica. Zdravstvena oblast je zaprla deželno gimnazijo v Ptuju radi več slučajev škrlaticc v nemškem »Studenteiiheimu«. Pouk se začne zopet 3. januarja 1908.
š Kmetovalec kot trgovec s strupom. Okr. sodišče v Ljutomeru je obsodilo meseca septembra Jožefa Kranjca radi prestopka zoper varnost življenja. Prodal je namreč mcscca julija več strankam arzenik. Tega je dobil od posestnika Mihaela Laha, ki jc bil radi tega žc enkrat kaznovan. Lah ;c bil obsojen v dvomesečno ječo.
š Svojo ženo je hotel zažgati. Alojzij Str r-gar je živel v zadnjem času s svo.io ženo v vednem prepiru. Zgubil je namreč službo ter se nato udal pijači. Svoji ženi ie grozil večkrat s puško in nožem. Radi tega mu ie žena mnogokrat ušla ter sc skrila pri sosedih. Tudi 23. oktobra .ie zagrabil puško in nameril na svojo ženo. hoteč jo ustreliti. Ušla mu je potem v Maribor. On pa misleč, da se jc zopet pri sosedu skrila, je iz jeze na svojo ženo za-žgal sosedovo hišo, ki je pogorela. Sosed Vrabl jc imel 1068 K škode. Alojzija Stergarja so obsodili v petletno težko ječo.
š Najdeno zlato uhano. Pri okrožnem sodišču v Celju shranjeno je zlato, navadno uhano z brilantom. Najdeno ic bilo baje po nekem nasantu pred dvema letoma v celjski okolici. Lastnik naj se oglasi pri okrožnem sodišču v Celju.
š Železnica Purklja, Št. Lenart, Ptuj in Brežice. V seji dne 19. decembra so vložili poslanci Roškar, Korošec in Benkovič predlog za zidavo železnice Purklja, Št. Lenart, Ptuj in Brežice.
Koroške noulce.
k Č. g. Matija Randl, prošt v Dobrlivasi, .ic toliko okreval v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, da se more vrniti v kratkem domov.
k Gospodarski shod v Veiikovcu. Diicc 18. t. m. se jc vršil pri nas v »Narodnem domu« zeta dobro obiskan gospodarski shod. Velika dvorana je bila natlačeno polna; mnogi so morali stati zunaj. Sklicatelj, kanonik J. Dobrove otvori zborovanje. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. dr. J. Brejc. Po pozdravu odda besedo strokovnemu učitelju g. Legvartu iz Ljubljane. V svojem govoru se dotika gospodarstva in zadružništva na splošno poudarjajoč, da je podlaga gospodarskega napredka izobrazba, združevanje in samopomoč. Splošno omenja potrebo kmetijskih šol, umno živinorejo, zavarovanje živine in zboljšanje travnikov. Drugi govornik g. V. Pušenjak razpravlja o gospodarski organizaciji. K.ier jc potreba, tam sc naj ustanovijo kraju primerne zadruge. Nato omenja raznovrstne zadruge, njih pomen in nalogo. Konečno obljubi pomoč kranjske »Zadružne zveze« in tudi sam je pripravljen iti nam v vsakem oziru na roko. Oba temeljito sestavljena govora so poslušalci poslušali z največjo pozornostjo in pritrjevali z živahnim ploskanjem. Ko je še g. Šega poudarjal. da nam jc treba tudi narodnega trgov-stva, ic predsednik opominjal navzoče, da ne sme ostati samo pri trenotnein navdušenju, ampak naj kmetje preudarjajo in v štirinajstih dneh se naj odločijo, kakšne zadruge bo treba ustanoviti. Nato se ie shod zaključil. S tem shodom jc torej storjen začetek, oziroma na-
d&ljcvanje bolj intenzivnega delovanja na gospodarskem polju. Upati je najboljših uspehov, ker so kmetje sami polni navdušenja za gospodarsko organizacijo iu so si jo že dalj časa tudi želeli.
k Nova postajališča na državni železnici.
V nedeljo, dne 15. t. m., so otvorili na Koroškem med postajama Vetrinj in Žihpolje novo postajališče Kotmaravas, med postajama Svetnavas in Bistrica v Rožu pa postajališče Št. Janž v Rožu.
Znanost In umetnost.
* Odobrena šolska knjiga. »Verordnungs-blatt« naučnega ministrstva naznanja v 22. štev. t. 1., da je knjiga »Liturgika«. Nauk o bogačastnih obredih sv. katoliške cerkve. Spisal Alojzij Stroj. Založila »Katoliška Bukvama« odobrena za nižje razrede srednjih šol, za ljudske, meščanske, nadaljevalne in višje dekliške šole.
Ljubljanske nouice.
lj Slovenski misijon v stolnici. Danes v soboto bo ob pol 8. zvečer stanovski govor za moštvo. (P. Umnik.) Jutri v nedeljo je prvi govor ob 5. zjutraj: Moli in delaj! drugi ob
4.	popoldne: Hud sovražnik tvoje sreče, in tretji ob pol 8. zvečer: Presvcto Rešnjc Telo
skrivnost vere in ljubezni. V ponedeljek ob 5. zjutraj: Jedro vseh postav; ob pol pol 4. uri popoldne »Glej, tvoja mati!« in ob pol 8. zvfečer: En Kristus ona cerkev.
Ij Javna predavanja »Slov. krščansko-socialne zveze«. Javno predavanje prihodnji torek (sv. večer) odpade, istotako odpade predavanje v torek, 31. t. m. (Silvestrov večer). Prihodnje javno predavanje bo v torek, dne 7. januarja.
Ij Velik kabaretni večer priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 5. januvarja v veliki dvorani »Uniona«. Sodelovala bo tudi vojaška godba. Spored bo izbran, res origi-nelen. Pevsko društvo »Ljubljana« z vsako svojo prireditvijo pokaže, da sc nc straši ne truda ne stroškov, da občinstvu poda nekaj posebnega. Nekaj izrednega, velezabavnega bo tudi ta kabaretni večer, za katerega si jc društvo pridobilo žc sodelovanje nekaterih odličnih gostov. Vstopnice bodo prirejene tako, da bodo za ono občinstvo, ki kupi vstopnice v predprodaji, zasigurane prednje mize. Bogati spored priobčimo, za danes le omenjamo, da sc predprodaja vstopnic prične prihodnji torek zvečer v »Unionovi« trafiki iu v trafiki gosp. Šoukala pred škofijo. Vstopnina I K za osebo.
Ij Seja ljubljanskega občinskega sveta. Občinski svet ima izredno sejo v ponedeljek, dne 23. decembra, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila: o ponudbi Marjete Klemenčeve v Bohoričevih ulicah št. 31 za odkup njenega hleva v regulačne svr-he; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje tiskarskih del za prihodnjo dobo treh let; o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1906; o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1908; o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1906; o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1908; o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1906; o proračunu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1908; o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada za I. 1908; o prošnji Ernesta Hammerschmidta za prispevek k stroškom za zgradbo kanala pri novozgrajeni hiši v Knaflovili ulicah; o prošnji Marjete Klemenčevc za razdelitev njene posesti na šentpeterskem predmestju na štiri stavbišča; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje mestne vožnje za leto 1908, od-nosno 1909 in 1910; o dopisu mestnega magistrata glede ustanovitve osrednje razvid-nicc pri mestnem policijskem uradu; o računih za zdravila za mestne uboge tekom leta 1906; o prošnji več konjskih trgovccv za pomnožitev števila konjskih sejmov; o prošnji južne železnice, da bi mestna občina prevzela snažen je in razsvetljavo mo-stiča čez železniški tir na Dunajski cesti; o proračunu mestne klavnicc za leto 1908; o prošnji Edvarda Konštancije in Juliane Prernk za odpis večje porabe vode: o proračunu mestnega vodovoda za leto 1908; o računskem sklepu mestne elektrarne za leto 1906; o proračunu mestne elektrarne za leto 1908.
lj Konert »Pevske zveze moravskih učiteljev« bo v nedeljo, dne 29. decembra 1907. popoldne ob 5. uri, v veliki dvorani hotela »Union«, pod vodstvom gospoda prof. Ferd. Vach-a. (Nastopi 50 pevcev.) Vzpored: 1. B. Smetana: Pisen na mori. (Pesem na morju.)
2. V. Novak: Vanočni ukolčbavka. (Božična uspavanka.) 3. Jos. Klička: Naš zpev. (Naša pesem.) 4. P. Križkovskv: Utonula. (Utopljenka.) — 5. F. Grieg: a) Marna laska. (Brezuspešna ljubezen.) b) Marianska. (Marijina pesem.) 6. Iv. pl. ZaJc: Večer na Savi. 7. P. Križkovskv: Dar za lasku. (Dar za ljubezen.) 8. L. Janaček: Klckanica. (Čarovnica.) 9. a) H. Palla: Cibulička. (Cebuljica.) b) J. Malat: Ty klaštcrsky zvon v. (Ti samostanski zvonovi.)	10. B. Hcgar: Tabor mrtvych. (Tabor mrtvih.) Začetek točno ob
5.	uri popoldne. Cene prostorom: Sedeži po
6.	5, 4. 3 in 2 K. stojišča po I K 40 h, dijaške vstopnice po 60 h sc dobivajo v trafiki gospe Cešarkovc v Šelenburgovih ulicah iu na večer koncerta pri blagaini. Češko besedilo s slovenskim prevodom in z razlago istotam brezplačno.
li Prememba posestva, (i. M. Cerne. mesarica v Ribjih ulicah, je kupila hišo gosp. dr. Aloizija pl. Valentc ua Francovem nabrežju št. 7 za 32.400 kron.
li Pomnožili bodo prihodnjo spomlad mestno iavtio razsvetljavo. Poleg električne luči
svetilo bo tudi 700 Aurovih svetilk (na kande-labrih) po ulicah in cestah.
Ij Društvo v varstvo živali je oskrbelo več novih hišic za tičjo hrano in iih dalo razpostaviti na primernih mestih.
Ij Grof Oto Buttlar, ki sc jc ustrelil na pokopališču pri sv. Krištofu, jc bil omračenega uma, kakor se je dognalo od sorodnikov in zdravnika.
lj Ljubljanska razsvetljava. V zadnjem času se od raznih strani pojavljajo klici >x> boljši razsvetljavi v notranjem mestu, kakor tudi v raznih še nezadostno, ali do sedaj sploh šc nerazsvetljenih cestah na Periferiji ljubljanskega mesta. Prejeli smo v tej zadevi od mastne elektrarne sledeča pojasnila glede ljubljanske razsvetljave: Kakor že znano, sklenila je mestna občina ljubljanska s tukajšnjo plinarno jako ugodno pogodbo, v koji se plinarna zavezuje tekom treh let brezplačno postaviti v Ljubljani 700 plinovih avrovih svetilk za javno mestno razsvetljavo. Te bodo liadomestovale sedanje električne žarnice, medtem, ko električne obločnicc ostanejo. Letos sc ta nova razsvetljava še ni mogla izvršiti, ker so bile naprave v plinarni sami nezadostne za toliko pomnožitev razsvetljave. Plinarna si jc morala torej v prvi vrsti nabaviti nove peči, večje aparate in plino-lirarne, kar sc ie izvršilo tekom letošnjega leta. Prihodnje leto se bodo dela nadaljevala v mestu. Razširili in okrepili se bodo razni plinovodi po mestu, ker so cevi postale tekom časa preozke za vedno naraščajoči konzum. Omeniti je namreč, da sc tekom zadnjih 10 let plinarniško omrežje sploh ni nič okrepilo kljub temu, da jc Ljubljana ravno v tem času najbolj napredovala. Vsled tega je plinova razsvetljava v nekaterih delih mesta v času največjega konzuina faktično pomanjkljiva, ker vsled pretesnih cevij ni mogoče na dotične kraje dovajati zadostne množine plina. Cestna razsvetljava po notranjih delili mesta se bode temeljito zboljšala. ker sc mesto sedanjih 16 svečnih električnih žarnic postavijo 60—80 svečne avrove plinovc svetilke, poleg tega sc tudi obstoječe zastarele obločnicc zamenjajo z novimi električnimi obločnicami, ki bodo z avrovimi svetilkami vred ljubljanske ulice sijajno razsvetljevale. Ker sc. kakor gori omenjeno vse te naprave letos niso mogle izvršiti, naj cenj. občinstvo potrpi do prihodnje jeseni, ko bode javna mestna razsvetljava po sklenjenem programu vsai v veliki meri že dovršena. Pri tej priliki, ko sc bodo električne luči v srednjem delu mesta nadomeščale s plinovimi svetilkami, se bode s preostalimi električnimi svetilkami razsvetljava na mestni periferiji izdatno pomnožila. Neekonomično bi bilo postopanje mestne občine, ko bi ravno to leto kupovala nova draga električna svetila za razne ceste v predmestjih, medtem, ko bode prihodnje leto, ko sc vpelje plinova razsvetljava, električnih svetilk preostaialo.
lj Ogenj na Sv. Petra cesti. Danes popoldne je v hiši pekovskega mojstra g. Pirca na sv. Petra cesti št. 13 pričel goreti neki tram. Došla požarna bramba ic ogeni lokalizirala.
Ij Tenorist gospod Jastrebski, član slovenskega gledališča, gostuje jutri na zagrebškem gledališču v opereti »Punčka«.
lj Promovir.il ic danes na dunajskem vseučilišču za doktorja prt.va konceptni prakti-kant deželne vlade Adalbert pl. Kclcr. s Ij Brezskrbna mati. Dne 17. t. m. je po Črni vasi s tremi otroci beračila neka Cimper-manova. Ker ic bila ona sama, kakor tudi otroci, polna uši, so se je ljudje povsod branili vzeti pod streho. Za nameček, da so uboge sirote zaradi materine lenobe morale pasti uši, jih ic še neusmiljeno pretepala, potem pa popustila Sletno hčerko iu 5letnega sinčka, sama pa z enim otrokom neznano kam pobegnila. Mater oblastva sedaj zasledujejo, otroka je pa vzela v^oskrbo posestnica Apoionija Vidmar-ieva v Črni vasi št. 27.
lj Tatvina. Danes po noči ie bil v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah posestniku Štefanu Peloci iz Velike Umne na Hrvaškem ukraden nov suknjič iu telovnik, vreden 20 K, in srebrna ura z verižico, vredna 20 K. Tat, ki je znan, je z oškodovancem spal v skupni sobi, ga okradel in odšel na kolodvor.
Ij Pes popadel je včeraj v Kapiteljskih ulicah 61etnega Ivana Vidmarja, ter ga na obrazu lahko telesno poškodoval. Lastnik psa jc znan.
Ij Rabijaten pevec. Jož. Finker, koncertni pevec v Oradežu, jc nastopal meseca junija t. I. z neko pevsko družbo v koncertih v tukajšnjem hotelu »Stadt \Vien«. Po predstavi se je popivalo. Prišel ie potem pred Slonovo kavarno, ki je pa bila žc zaprta, ter zahteval, da se mu odpre. Kuhar Janez Marolt mu jc rekel, naj miruje, a Finker ga ie začel psovati z »windischcr liund«, nakar ga je Marolt od sebe sunil. V tem trenutku prizadejal je Finker kuharju tri vbodline z žepnim nožem. Marolt jc zbežal v čuvalntco, kjer se ic s stolom obranil nadal.inih napadov. Finker sc zagovarja s pijanostjo in silobranom. Sedel bo tri mesece v težki ječi.
I i Kako se praznijo mošnjički. Lovro Jenko iz Vrha ic bil v četrtek obsojen pred okrajnim sodiščem na 40 K globe oziroma 4 dni zapora, ker je dejal posestniku Antonu Ančniku. du »vse ukrade, kar vidi«. Očital mu jc tudi druge lepe stvari. — Včeraj pa jc bil obsojen Anton Ančnik pred okrajnim sodiščem na 40 K globe ozir. 4 dni zapora, ker ie psoval Jenka z dolgo vrsto lepili imen. Ančnik je vse psovke pripoznal.
lj Zaradi krave, ki ni bila crknjena. Mesarica Marija lanež in njen sin sta se večkrat prepirala z mesarjem Bitencem. Očitala sta mu tudi, da je zaklal crknjeno kravo in pod streho naredil iz ii jc klobase. Marija Janež je bila obsojena danes pred okrajnim sodiščem na 50 K globe oz. 4 dni zapora, njen sin Janez Janež pa na I teden zapora.
lj Neubogljiv vajenec. Jožef Spitzer, dimnikarski mojster, je bil tožen, da je svojega vajenca tako pretepel, ker se je okoli potepal, da se mu jc poznalo 17 udarcev. Jožef Spitzer je bil oproščen, ker ui bilo zadostnih dokazov.
lj Umrli so: Katarina Uršič, soproga železniškega sprevodnika, Martin Olaser, dclavcc, Terezija Stranz, zasebnica. V bolnici so umrli: Janez Lcben, postrešček, Marka Cibernik, kolar.
Ij V Cinematographu Theatre FrancaLs
nekaj časa ne bo predstave, ker so v tiru pogajanja z drugo firmo zaradi dobave slik, osobito da sc pride v okom nerazumljivim madžarskim napisom. Kdor ima še kakšno plačano abonentno vstopnico, naj jo pošlje k fotografu D. Rovšku, kjer se mu povrne denar. Podjetje se cvcntuelno tudi proda ali da v zakup. Kdaj sc podjetje zopet otvori, se naznani pravočasno.
Razne stvari.
Gledališče uničila eksplozija. Iz Draždan poročajo: Plinova eksplozija je med skušnjo za opereto »Vesela vdova« popolnoma razrušila mestno gledališče v Oossenhainu. Kapelnik in nekaj godcev je smrtnonevarno ranjenih.
Samoumor radi tatinskega otroka. V Sa-batki na Ogrskem se je že dvakrat od cesarja odlikovani krznar Vencel Eregin obesil, ker je bila njegova devetletna hčerka radi tatvine 50 kron izključena iz šole
Pogovori z Marsom. Slavni elektrotehnik Tesla hoče napraviti iz električne sile Nil\ve napravo, po kateri bi bilo mogoče potom električnih žarkov govoriti s prebivalci Marsa. Tesla se pridružuje onim, kateri so mnenja, da so na Marsu jako razumna živa bitja.
Poljsko maščevanje za Poznanjsko. Iz Varšave poročajo: V prostore tukajšnjega »Jacht« kluba so udrli trije neznani moški, ki so bili oboroženi z Bro\viiing-revolverji. Zgrabili so kipe cesarja Friderika in cesarja Viljema II. ter jih vrgli skozi okno, kier so se razbili na drobne kosce. Vlomilci so ušli. To je bilo I oljsko maščevanje za dogodke v prusko-polj-skili pokrajinah.
Grofica doktorica filozofije. Včeraj ie na dunajskem vseučilišču protnovirala za doktorico filozofije grofica Albertina Friderika Mar-schall.
V Palermu po dinamitu ubitih 91 oseb. — V
Pittsburgu zasutih nad 250 rudarjev.
Orožna nesreča se je pripetila 19. t. m. ob 5. popoldne v Palermu. V Azellovi prodajalni orožja v Via Lattarani se je unel di-namit in smodnik. Hiša se jc podrla. Pok jc bil tako grozen, da se je streslo celo mesto. Podrla in vžgala se ie tudi nasproti ležeča tvornica, v kateri se izdeljujejo rakete. Popolnoma podrti so štirje hoteli in opustošene sosedne trgovine. Pri eksploziji je bilo ubitih 91 oseb. nevarno rajnene pa 104 osebe. V hotelih je bilo mnogo oseb, ki so se vrnile iz Amerike. Gledališki igralec Passi je zblaznel, ker ie izgubil vso rodbino. Strašno jc razmesarjen Azcllo, ki je tudi mrtev. Manjka mu rok in nog, truplo je tako razmesarjeno, da se vidi d rob.
V Darc Mine pri Pittsburgu so se vneli 19. dec. dopoldne plini. Bil je močan pok. Iz jame se vale gosti dimovi oblaki. V jami divja požar. Baje ic podsutih 500 delavcev, med njimi 300 Ogrov po prvih poročilih. Zadnja poročila slovejo: Do 250 delavccv je zadela eksplozija. Sreča v nesreči je, da zaradi praznikov niso delali ruski pravoslavni delavci. Na milje daleč se je čul pok. Očividci pripovedujejo, da so videli, da ie bilo vrženih po zračnem pritisku mnogo delavcev visoko v zrak, izmed katerih se jih ie nekaj rešilo.
Telefonska ln brzolauna poročila.
NOČNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 21. dec. Včerajšnja nočna seja državnega zbora ic trajala do danes 1. ure a»u-traj. Po govoru poslanca dr. Žitnika sta bila izvoljena generalna govornika, nakar jc bila seja ob polu 1. uri zjutraj zaključena. Koncem seje sc je odgovarjal ministrski predsednik dr. Beck na interpelacijo poslanca Klofača glede draginje živil in premoga. Ministrski predsednik je priznal potrebo, da se organizirajo kon-zumenti ter je obljubil podporo. Naznanil je skorajšnje znižanje sladkornega davka iu jc glede draginje živil priporočal, naj lokalne oblasti in politične oblasti vzajemno delujejo, da sc regulira cena mesa. Obljubil ic odredbe proti draginji premoga in posebno organizacijo premogarskega trga. Zagotovil je, da vlada proučuje vprašanje karteiov in da bo njena polna pozornost posvečena tej zadevi. Ministrski predsednik ic naznanil tudi reformo znižanja hišnega davka, vsled česar upa vlada, da sc bodo potem cene stanovanj znižale. Seja je trajala 14 ur.
DANAŠNJA SEJA DEŽ. ZBORA.
Dunaj, 21. dec. V današnji seji drž. zbora jc bil proračunski provizorij sprejet v drugem in tretjem branju. Nato je prišla na vrsto predloga o znižanju sladkornega davka. Poročevalec Drc\cl jc povdarjal, da je zbornica zadnji dan sedanjega zasedanja prišla do normalnega dnevnega reda.
Dunaj, 21. decembra. V današnji seji drž. zbora je poslanec Jedek predlagal, naj vlada zniža šolsko dolžnost na deželi od 8 na 7 let, v osmem letu naj pa da priliko, da sc učenci izobrazijo v poljedeljskih nadaljevalnih šolah.
Dunaj, 21. dcc. Proračunski odsek, kateremu je danes državna zbornica nakazala proračun za I. 1908, je sklenil, da 21. januarja 1908 takoj prične s specialno debato o državnem proračunu.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA SODIŠČA UMRL.
Dunaj, 21. dec. Danes jc umrl predsednik upravnega sodišča grof Schonborn. Bil ic samo par dni bolan.
CESARJEVA VOŽNJA K SPREJEMU DELEGATOV.
Dunaj, 21. decembra. Danes zjutraj se je ozdraveli cesar peljal prvikrat po svoji bolezni iz Schonbrunna v svoi cesarski dvor. Vožnja je bila pravcati triunifiralni sprevod. Na tisoče ljudstva je pozdravljalo cesarja, ki je ves čas s salutiranjem se zahvaljeval za ogromne ovacijc. Vse hiše so bile v zastavah. Manifestacija šolskih otrok ic na cesarjevo željo vsled mrzlega vremena izostala, pač pa so stala v špalirju veteranska, meščanska in druga društva s svojimi zastavami in godbami. Pri takozvanem »iiusserem Burgtor« jc pozdravil cesarja župan dr. Lueger na čelu dunajskega obč. sveta in okrajnih zastopov.
SPREJEM DELEGACIJ.
Dunaj, 21. decembra. Sprejem ogrske delegacije sc je vršil ob 11. uri, avstrijske delegacije ob pol 12. uri. V obeh delegacijah je cesar imel sličen prestolni nagovor. Pre-stolni nagovor se zahvaljuje ^a izraze uda-nosti, povdarja, da so ostali odnošaji z zunanjimi državami ugodni, nekatera nasprot-stva v mednarodnem položaju so postala milejša, vse vlasti se trudijo vzdržati mir. Njegova vlada bo pospeševala tudi dalje politiko miru, iz katerega sc razvija blagostanje.
Dunaj, 21. dec. Cesar je v nadaljnem svojem govoru povdarjal, da vojna uprava zahteva od delegacij večjih izdatkov, a jc svoje zahteve skrčila na najpotrebnejše. Bosna in Hercegovina bodeta tudi v prihodnjem letu svoje potrebe pokrile iz svojih dohodkov.
Dunaj, 21. dcc. Pri sprejemu ogrske delegacije ie predsednik ogrske delegacije Ba-rabas izražal cesarju čutila udanosti.
Dunaj, 21. dec. Ko je stopil cesar v dvorano, so ga avstrijski delegati pozdravili z viharnimi »Hocli« in »Slava« klici, ki so se ponavljali, ko jc v svojem nagovoru na cesarja povdarjal predsednik Fuclis veselje nad zo-petnini cesarjevim zdravjem. Predscd. Fuclis je povdarjal, da ves civiliziran svet v cesarju gleda varovalca svetovnega miru ter mu je iskreno častital k 60-letncmu cesarskemu jubileju.
Dunaj, 21. dec. Cesar jc povdarjal napram dr. Fuclisu veselje, da je vodstvo delegacije zopet v teli izkušenih rokah ter je izrekel posebno zadovoljnost nad ono točko Fuchsovega govora, ki jc omenjala zvišanje častniških plač. Cesar je v toplih besedah obžaloval smrt grofa Schonborna, nato .ic cesar govoril s podpredsednikom delegacije Madejskim.
Dunaj, 21. dcc. Ogrska delegacija jc sprejela predloženo pokritje skupnega proračuna za prvo četrtletje 1. 1908.
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA V GOSPOSKI ZBORNICI.
Dunaj. 21. decembra. Gosposka zbornica jc danes sprejela vse predloge, ki so bili v zvezi z nagodbo, tudi Belokranjsko dalmatin-tinsko železnico.
DVE VAŽNI PREDLOGI.
Dunaj, 21. decembra. Vlada je danes gosposki zbornici predložila predlogo o spremembi meščanskega zakonika in predlogo o novih določbah glede zavarovalnin.
MORILCA SARAFOVA OBKOLJENA.
Sofija, 21. decembra. Sem je došlo poročilo, da je v gorovju Rilo obkoljena vsta-ška četa, pri kateri sta oba Sarafova morilca. Vrši se vroč boj. Upati jc, da morilca padeta v roke pravici.
UMOR RADI 60 MARK.
Berolin. 21. dec. V Kopniku je umoril 20-letni Albin Brotsack svojo 721et staro teto, ker mu ni hotela izročiti zadnjih svojih prihrankov v znesku 60 mark.
EKSPLOZIJE V ITALIJI.
Palermo, 21. dcc. Škoda vsled grozne eksplozije v Palermu jc ogromna. Izpod razvalin so potegnili žc 43 mrličev in 64 ranjencev. Vzrok eksploziji jc ta, da jc blizu smod-nišnice bila zaloga bomb. Ena bomba se je vnela in vžgala hišo, vsled česar ie nastala strašna eksplozija. Med razvalinami se najdejo bombe, kroglje, orožje, mošnje z denarjem, amerikanski denar, ki so ga izseljenci, vrnivši sc ravnokar domov, prinesli.
Neapoij. 21. dcc. Neki Gennaro Marino je delal dinamitne bombe za Božič. Ena mu jc eksplodirala, pretresla celo hišo, okna in vrata vrgla vini. Marino je ves ožgan in izgubi vid.
RAZMERE V PERZIJI.
Teheran, 21. dec. Vesti, da bi bil šali pahnjen s prestola, niso resnične. Šah si prizadeva, da se sporazume parlament in konservativci. Parlament je pripravljen poravnati konflikt in na uporne elemente vplivati, da se raz-ideio.
HARDEN-MOLTKE.
Berolin, 21. decembra. Kompromisna pogajanja v novi obravnavi Harden-Moltke so se razbila.
Kašljajnčc osehe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. i. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Dostikrat se naleti, da jc za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi iu lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnicc B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi ic za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod.
ŽITNE CENE. Budimpešta 19. decembra.
Pšenica za april.......13"16
Pšenica za oktober......1108
Rž za april.........12-11
Koruza za maj........7 31
Oves za april........8 45
Efektiv: neizpr.
2916
Poslano.
Ogromna izguba na steklenicah napotila je ljubljanske sodavičarje, da so se zedinili in ukrenili potrebne korake v varstvo svojega inventarja.
ln, to je že skrajni čas, kajti sodavičarska obrt kljub velikemu razpečavanju izdelka vidno propada.
Vzroka, da sodavičarska obrt propada, ni iskati v ceni — katera je seveda tudi nizka — pač pa v izgubi steklenic.
Ljubljanski sodavičarji izdajo vsako leto od 15 do 20.000 kron za sifone in pokalice, vendar jih pa vedno primanjkuje.
Kam izginjajo steklenice ?
Steklenice nosijo ime izdelovalca t. j. lastnika, vendar se pa najde mnogo ljudi, ki ne uvažujejo in tudi nočejo priznavati steklenic kot tuje lastnine.
Nasledek tega je, da razni trgovci, obrtniki itd., kateri se bavijo s kupovanjem stekla in raznih kovin, kupujejo našo last od dvomljivih oseb, pri katerih se vidi, da niso poštenim potom prišle do sifonskih steklenic.
Pri nekem obrtniku se je našlo za eden vagon stekla, katero obstoji večinoma iz razbitih sifonk.
Istotako so se našle v dveh krajih sifonske glavice.
Kdo razbija sifone in prodaja ? Gostilničarji gotovo ne, ker so za vsako steklenico odgovorni v znesku dveh kron, dočim izplača kupec za glavico in steklo jedva 5 do 6 nov-čičev.
Pri tem nepoštenem delu so razni zli-kovci, posebno pa zadnje štiri tedne zelo močno na delu. Izguba na sifonih, katera se je v tem času zgodila v gostilnah na Dunajski, Marija Terez. cesti, v Šiški, je za vsakega sodavičarja naravnost ogromna.
Ostanki razbitih steklenic v omenjenih krajih pričajo dovolj jasno, da neka družba sistematično krade in razbija sifone in prodaja.
Storili se bodo potrebni koraki pri mestni policiji in orožniških postajah, da se bodo zlikovci eksemplarično kaznovali, vendar pa ima današnja objava sledeči namen:
Vsi cenjeni odjemalci sodavice naj pazijo na to, da se sifonske steklenice ne bodo pri njih kradle, kajti odgovornost za steklenice tudi v slučaju tatvine ne odpade.
Nadalje svetujemo, naj vsak gostilničar zahteva malo položnino za čez ulico prodani sifon.
Opozarjamo pa tudi vse obrtnike, trgovce itd., kateri se bavijo z enakim nakupovanjem, da opustč vsako kupčijo s sifoni bodisi celimi ali razbitimi, kajti vsak prijavljen slučaj more kupcu donesti neljubih sitnosti.
Prosimo pa, in apelujemo na kulatnost vsakega obrtnika in trgovca, da vsakega posameznega prodajalca naše lastnine nemudoma naznani policiji ali pa kateremu podpisanih sodavičarjev.
Pomisliti se mora, da je tukaj več soda-vičarjev-obrtnikov, ki se bore s težavo za svoj obstanek, in to največ radi ogromne izgube steklenic;
torej tudi z ozirom na človekoljubnost upamo, da ni ta oklic zaman.
Ljubljana, dne 21. grudna 1907.
Gašp. Bolte,
načel, dežel, zadruge sodavičarjev na Kranjskem;
Mor6 Ivan,
sodavičar:
Kunčič Marija,
izdelovateljica sodavice;
Tosti Ivan,
načel, tovarne sodavice v Ljubljani;
Zalar Matevž,
sodavičar;
Jerič Fran,
sodavičar;
Tausch Anton
sodavičar.
FRANC JOŽEFOV*
grenka* »oda.
mtauiuimuiiumaiiiiiiimžižmmižž
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2il f
Harmonij
Forte za bas in diskant, Orandjen, Sourdine, Harpe eoliene, Basson, Cor anglalse, Expres>ion, Flute, Harpeeoliene, V6x celestis, Tremblaut, skupaj 12 registrov - je na or^daj. Kupna cena 580 K, sedaj 380 K. — Harmonij je pripraven za kapelo ali za izobraževalna društva. — Ponudbe na naslov: Župnišče na Vrhpolju pri Moravčah.
2s>05 3 1
Panorama Kosmorama
s premikajočo klav i jatu ro, 3 >/2 igre, s sledečo dispozicijo:
v Ljubljani 1 Dvorni trg štev. I
5 iud „Narod»« kavarne'
Električna razsvetljava.
Razstavljeno od 22. dec. do vštev. 30. dec.:
Od Prage
skozi češko - saško Švico v Draždane.
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
»International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklanica 6 K.
Razpošilja po povzetju lenarn * pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-rencz-ter 20. — Dobiva se v vseh lekarnah.
2729 10-2
Pozor! Citaj! Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, - osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vsoeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanujsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Učenca
-za krojaštvo-
sprejme takoj Fran Sitar, Kolodvor-ske ulice 35 Ljubljana. 2b85 2-2
Išče službo
mlad oskrbnik
absolvent kmetijske šole, vajen v vseh strokah kmetijstva, za malo mesečno plačo.
Ponudbe na upravništvo Slovenca pod I. A. št. 50.	2912 2-1
Išče se
DEKLE
poštenih starišev, za učenje v fraf ki in lote* iji, zahteva se zmožnost v računstvu in pisanju. Poizve se Rimska cesta it. 24.	2915 2 -1
|jMF* Kupim "m
dva konja
približno 1.40 m. visoka, rujave ali črne barve, le bele ne. Kedo, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	2909 l -1
Panorama international
2906
Pod Trančo 2.
i i
Razstavljeno od nedelje 22. dec. do vštev. sobote 28. decembra:
Rojstvo m življenje
Jezusovo.
IVAN PENGOV
poduhor. Izdelovalen oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre« vzel znano	2795 52—3
podoMo d?lounico
umrlega g. And. Rovseka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spr. tnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Dobro idoča
2832 1 — 1
pekarija
se vzame v najem. Ponudbe pod šifro M. « na upravništvo lista.
Uršič & Lipej, trgovina z ma-nufakturnim in mešanim blagom v Brežicah ob Savi, sprejme
Leposlovni mesečnik
„Dom
in
Svet"
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Osebni brodit ra
uradnike , * častnike , učitelje itd Samostojni konzorciji r.a hranilnice in predujeme uradni.-k društva dajejo po tn-i zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačam posojila na osebni kredit. Potovalci izključni w Naslovi konzorcijev se povedo ^rezpl pri o*red-n|em*vodstvu u Hdn. društva, Dunaj, Wiup lingerstrasse 25. 2-t38 I
AflttoM&grtocc«
ik	te ftflfijT'^
Vsako ponarejanje kazniv.
Edino pristen je
Thl errvJev balzam
t zeleno znamko nred vmea*. Cena 1J5 majhnih ali fl dvojnatih stok lenic ali 1 velika Specijalna steklenic b patent, zama^kom K ft'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazil«
proti VKtfni Ae tako starim ranam, vnet jem. ranitvam, abscesom in oteklinan vseh vrst. Cena: 9 lončka K 8'6C se počlje le proti povzetja ali dena naprej. — Obe domari sredstvi sti povsod znani in slovita kot najboljfli Narečilr se naslavljujo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad pri Rogaški Slatini.
BroAura s tisoči originalnih pisem gra tis in franko. V zalogi v skoro »se? večjih lekarnah in medicinalnih drogeriinh. 86 5S—
aeeneei ^
s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe se naj pošljejo lastnoročno pisane.	2841 2—i
Sfinfui/U -t- t./Lmcfi/co
JVa/frt if/i/o dvt/ru. p<j oeni in \*xrsnt*sijun? potovali nit/se obrnejo
< >S»/V i <Ft<T'./{}n etetx<i
v Jfj/tMJtjni Ijfttlodvotvske ulico20. "išakourstru t l/iyn vriilu »UjJo . v l>rtryUu&ic,
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Pozor!
—	Dobro jutro, gospod stotnik!
—	Imam čast, gospod doktor, kam ste se napotili ?
—	V Šelenburgove ulice grem k ALOJZIJU KOR-SIKA, cvetličarju. Naročil bom nekaj za svojo soprogo kot božično darilo.
—	Aha, tudi Vi kupujete take stvari pri tej tvrdki, gotovo zato, ker je ondi največja zaloga mnogovrstnih cvetic, svežih in suhih šopkov ter vence« s trakovi, prepariranih palm ter veliko drugih predmetov za božično in novoletno darilo in druge prilike.
—	Toda čuli smo, da je precej drag.
—	O. ravno nasprotno je resnica : cene, kakor povsod drugod. O tem smo se že prepričali, in bom to tvrdko vsakomur najtopleje priporočal. Na zdravje!
—	Se priporočam ! Moj poklon !	2908 2—1
Prodaja hiše v Ljubljani.
V ponedeljek, dne 30. decembra, se vrši ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 6, prodaja v kon-kurzno maso Boi;darj* Frohlicha suadajočega posestva vložna štev. 353 katastralne občine Šentpetersko predmestje I. del, obstoječega iz hiše štev. 27 v Slomšk o * ih ulicah v Ljubljani, z leden co, hlevom za konje, kegljiščem in gospodarskim poslopjem ter vrtom, kakor tudi 2 njivama v meri 579 m2 v Slomškovih ulicah v Ljubljani, ki sta primerni za s ta vb išče.
Cenilna vrednost obeh parcel (ni i v) znaša K 3774*—. Hišno posestvo z vrtom meri 1128 m2 in je cenjeno na K 46.230*—.
Pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase odvetnik dr. Edvin Ambrositsch v Ljubljani.
Ljubljana, dne 16. decembra 1907.
2883 2-1
2831 3-1
Nc 11. 552/07.
Oraibcni ol^lie.
Vsled prošnje c. kr. finančna prokurature kranjske v Ljubljani se bode v smislu sklepa c. kr okrajnega sodišča v Kranju 29. nov. 1907 vršila
v ponedeljek decembra 190£ ob 10. tiri predpoldne
v notarski pisarni podpisanega prostovoljna prodala brezdolžnega zemljišča »Travnov® tožba« pod vlož. štev. 456 katastr. občine Vojvodni boršt (Herzogs-forst) obstoječega iz p>rc. štev. 303/2 goxda v izmeri 1262 in2 in čistim doneskom 38 vin. in pare. štev. 304/2 travnika v izmeri 1 ha 1175 m2 in čistim doneskom 22 K 34 vin. za vsklicno ceno 1000 K, pod katero ceno se ne bode prodalo.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot varščino znesek 100 K v gotovini, v domačih dtžavnih papirjih, oziroma drugih domačih papirjih v kurznem listu zaznamovanih in sposoonih za vlaganje denarjev nedo-letnih, oziroma v hranil knjižicah domačih hranilnic
Popod tiki so takoj vezani s svojo ponudbo, prodajalka pa šele po odobrenju od strani naduslavne oblasti.
Natnn'ne|i dražbeni pogoji in druga pojasnila se izvedo v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Kranj, dne 17. decembra 1907.
pntco £lamberger,
c. kr. notar kot sodni komisar.
lokal
za trgovino
v sredini mesta. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca".	«826 2-2
b	2727 10—5
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65 (Slavonija^. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
,Mleko'
Kdo bi lahko pošiljal vsaki dan 200—300 litrov mleka?
R. IVI. ZORE
Jesenice—Fužine.
2882 3-2
tnMnnnltn brezplačno dopošil atev mojega ilust lUIIlCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika Va na v. velikosti.	611 3B
St 366
^^ srebrna dam-^^ ska remont, gl 3-50
Št. 322
srebrna moška remont. 3*50
St. 337.
srebrna s sidro SMg 16 kamnov 5*— dvojni plašč 6*50
Št S 41, srebrna s sidro dvojni plašč 16 kam-■f nov, posebno
močna 7—9-50
Anten Kiffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L5., atajerako.
Kovaške in sedlarske
pomočnike kakor tudi ucence
sprejme v svojo novo ustanovljeno tovarno z vozovi v Kamniku
2843 3-2
Franc Stare.
Išče se prodajalka
gospodična iz boljše rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Imeti mora trgovski tečaj. Vpraša naj se v tovarni pohištva Joh. Mathian c. in kr. dvorni založnik — tu.	2789 3-8
Gostilno
v najem ali na račun, eventuvelno tudi v nakup i6£e mlad slovenski par. Obširnejše ponudbe se prosijo na naslov: Kantina premogokopa Pi-tomača, Hrvatsko.	2838 3-3
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem.
— Ponudbe pod »Dolenjsko 100« na upravništvo „Slovenca". -J822 10-3
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2864 8
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska al.4, (Slavon.)
M KREMI
|pasar in izdelovateij cerkvenega! orodja in posode
IED CCMBf ■d cosbs i
st priporoča velečast. cerkvenim predstojniltvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odtlej na
Ellzabefnl cesti
bllsu aamoatana 00. Jezuitov in naaproM Jožefinuma. »->» :<
ililliliiiii
!<lllllllimillllllll.........Illlllllllllllllllll...................................................................................................................
k«! ii
w!
hSi
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdravniško priporočana jn	38 13 II.
mm*??
BV1S
Ikali&na
katera se z vspeliom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebDO dobro obnese.
uvirek: Giesshubl Sauerbruim, itltz. pattaja, zdravi!«« ktpalliia pri Karlavlh varit Prospekti zastonj in franko.
dobiva v vseh lekarnah, vaijll ia trgovinah 1 jeitvinani ia
▼ Ljubljani se dol
Moarijiklh prodajalnicah 'laen.
Zaloga pri Mikati Kaataar-|a in Pate LaMtlk-s Utdllaal.	114 62-5
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. a. konsumentje, da se jim Giesshtiblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
Ravnokar je izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
2799 10-7
kmetovalca
1908
Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo
popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja,
naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in
šc mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80
Naroča se pri
Ivanu BonaCu u LJubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj
znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
■■■■■■■■■■■■■H
2735 3—3
i
TBQd W KLIJC
z 9. tečaji in 3- Stepami $e predasta za 30.000 K* Poledico c^tanc lal^c ul^njižena. ^aslcu pene apraua lista.
Bukvama
v Ljubljani.
V V
ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA
najprimernejše knjige leposlovne, umetniške in druge vsebine ima v zalogi „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Zaloga je tako izbrana in mnogovrstna, da bo ustreženo vsem potrebam; tudi za mladino je preskrbljeno v vsakem oziru.
Poleg knjig imamo veliko izbiro
umetniških slik z okvirjem In brez okolrjo;
slike so deloma razstavljene v velikem prodajalniškem in pisarniškem lokalu poleg stolne cerkve.
Ojleda si Jih lahko vsakdo brez vsake obveznosti;
na zahtevo se razkažejo tudi slike, hranjene v skladišču.
Istodobno priporočamo novosti domače zaloge:
Malo življenje. Povest. Spisal dr. Franc Detela. (Ljudska knjižnica IV. zvezek.) K 1 —, vez. K 1 90. — Reči smemo, da ni kmalu kaka slovenska povest vzbudila toliko zanimanja kakor ravno ta; izobraženec jo bo čital z istim zanimanjem kakor priprosto ijudstvo. — Opozarjamo samo na ocene slovenskega časopisja.
Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Cena lično vezani knjigi K 3'20. Knjiga obsega vse potrebne vzorce in tabele, ter odgovarja popolnoma današnjim zahtevam 1. del je tudi sam zase celota in se deli v št'ri pododdelke: „Knjigovodstvo za društva", knjigovodstvo za »Čebelice", „knjigovodstvo za mladeniče" in „knjigovodstvo za gospodarje". Za društva, trgovce, obrtnike, sploh za vse tiste, ki imajo samostojno gospodarstvo, dslje za one, ki se hočejo hitro in temeljito priučiti knjigovodstva, je knjiga neobhodno potrebna.
Kobzar. „Leposlovne knjižnice". V. zvezek. Izbrane pesmi Tarasa Sevčenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Prevel Jos. Abram. Cena vezane knjige K 3 60 Taras Sevčenko je največji maloruski pesnik. Ker je živel s svojim narodom, je tako spoznaval in spoznal njegovo dušo popolnoma. Zato pa veje skozi vse Sevčenkove pesmi pristni narodov duh, katerega je znal pisatelj spojiti mojstrski z umetnim pesnjevanjem. Ta knjiga — nekaka antologija Tarasa Sevčenka — je ena najboljših slov. knjig kar j'h je izšlo v zadnjem času v tem okviru in je želeti, da si jo omislijo najširši krogi slov. občinstva, kajti po njej bodo se približali našemu bratskemu maloruskemu, do sedaj večini še zelo maloznanemu narodu.
Društvenim In drugim zborom
za uporabo pri zabavnih večerih in drugih prilikah priporočamo dva nova venčka narodnih pesmi; kot prvega navajamo:
IMefiani in moški zbori I. zvezek. Uglasbil Jakob Aljaž. Cena 60 v. Gotovo bo ta zbirka našega najbolj priljubljenega ljudskega skladatelja vsem krogom in za vse prilike dobrodošla. Obsegala bo v celoti 9 moških in 9 mešanih zborov; škoda le, da moremo to leto izdati vsled preobilega dela v tiskarni samo šest zborov in sicer tri mešane in tri moške. Drugi zvezek te zbirke bomo izdali kakor hitro nam bo mogoče. Zbori so deloma na novo uglasbeni, deloma so pa drugi natis že več let razprodanih „14 zborov", ki so našli vsestransko pripoznanje.
Venček narodnih pesmi za mešan zbor. Uglasbil Alojzij Mihelčič. 11 zvezek. Cena 50 v. Založila ,,Katoliška Bukvama" v Ljubljani. — Tudi to zbirko bodo naši zbori s prav dobrim uspehom porabili. Skladatelj pozna pravi ljudski posluh in ima v tem pogledu veliko zaslugo ; upamo, da nam poda v svoji marljivosti še marsikaj porabnega. — Dobi se tudi še „Prvi venček" te zbirke za isto ceno 50 v.
Spillmanove povesti. XIII. zvezek. „Boj in zmaga". Kdor | ima kake prejšne zvezke te priljubljene pripovedne zbirke, bo rad | sprejel tudi to novo povest. Poleg Krištof Šmidovih spisov je to | najboljša mladinska pripovedna zb'rka v slovenskem jeziku. Cena | XIII. zvezku je 60 v, vez. 80 v.
Cerkvenim zborom priporočamo:
»Litanije presvetega sroa Jezusovega«. Za ljudsko	§
petje zlozil Anton Foester. Op. 73. Tretji po cerkvenem molitveniku	|
popravljeni natis. 40 v in pa: Lavretanske litanije Ma-	|
tere Božje. Za ljudsko petje zložil Anton Foester. Op. 17. Tretji	|
po cerkvenem molitveniku popravljeni natis 40 v. Oba zvezka sta	I
porabna za mešane, kakor tudi samo za ženske in samo za moške	|
zbore. Rodila jih je živa potreba, ker nimamo Slovenci še nobenih	|
litanij zloženih po novem cerkvenem besedilu. Poje jih lahko vsak	|
tudi manj izvežban zbor ; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostosti	|
pravi umotvor, nam jamči ime velezaslužnega gospoda skladatelja.	|
Znani slovenski skladatelj i. g. Klmovec piše: NI ml treba zgubljati	|
besedi o vrednosti teh — sicer preprostih, pa umetniško zamišljenih	§
skladeb. — Le na lepo gradacijo v harmoniji in napevu pa tudi v besedilu	| naj opozorim.
Katoliška Bukvama v^Ljubljani.	(
Yi4L ..................................................................................................................................................................
Božič 1907.
New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ler |e veliki lovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svo|o zalogo zgolj proti ma|hnemu plu-čilu delavnih muči Pooblaščen sem Izvrilti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se ml povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najlinejšlh namiznih nožev s pristno
angleško klimo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic Iz enega komada 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 k< m. amer pat. srebrnih kavnih ilic; t kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnlca za mleko; 6 kom ang Viktorla čašic za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svetnikov;
1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin slpalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'90._
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni
S Id. 6 40. Amerlčansko pat. srebro je znano, je ioz in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najbolišl dokaz da leta inserat ne temelji na nikakrinl slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno lc z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošitjatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr stotnik v 27. pešpolka. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu
. Kamilu B»bm, okrožni iu tovarniški zdravnik.
K;
r y> *
S poslanim namiznim orodjem setn zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn.
v Sarajevu.
uraJov dež. pri vladi Sarajevu, 22. oktobra 1904.
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih jalolk
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.
dUf Sedem novih
zajčjih hlc t o v
narejenih iz močnih desk, katerih vrata so gosto prepletena s pocinkano žico, se proda za dve tretjini pod nabavno ceno.
Tudi je na prodaj nad 3000 kg najboljše vrste modrega in belega
2fr krouipirjjsi.
Več se poizve v Spodnji Šiški
St. 117 v hiši gosp. Burgerja v pritličju na levo.	2743 3-3
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI, Pred šKof Jo ZO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Vinske sode
po 300, 400, 600, 700 in 1600 litrov do 4000 litrov, iz hrastovega lesa, prav dobro ohranjene, oddaja po prav nizkih cenah \	tvrdka	—-
M. Rosner in drug
zraven Koslerjeve pivovarne, Ljubljana. 2696
F.
podobar, pozlatar in sliksr za cerkveno umetnost
v Celju, Cerkveni trg 4,
se vljudno priporočam prečast. duhovnikom, cerkve .im predstojnutvom in s'av. občinstvu za i?.deiovan|e oltarjev, prižme, kri-ževih potov, 1.otjih grobov, vako-vist iin podob itd. po zu>ino pr.„v nizkih ceaaci. Muog_.l-tna praesa me popolno vspo-sablja za vsakovr-tno predelovanje in prenovljenje altarjev itd. piav solidno, ti.to in po niZKi c.ni, ter j^rovzamem popolno jamstvo za si lidno in trpižno delo.
Na razpolago imam najooljša »pričevala prečast gospodov duhovn.kov ia blagorod. gospoda arhit kta c kr. prof.sorja ia kon-servatorja Ivana Wista iz tehnične c. kr vis. Sols v Gradcu, kateri m ja dela že mnogo let kontrolira in vodi.
Za mnogobtojna naročila se priporoča
2806 3—3
P. Jagodic.
| Ugoden nakup
ostankov
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—3
V. J. Havliček
v Podčbradih, Češko. :

35$
Razpisuje se
2827 3—2
služba orjanista
na Trati.
Prednost ima tenorist, neoženjen, oziroma oženjen brez otrok.
Plača po dogovoru. Nastop o Sveč-nici I. 1908.
Župni urad na Trati, pošta Gorenja vas.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica za-ptta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: lutnenem papirju). ::
E3T Doslej nedosežen! !
W. MAAGEB-ja
s s jgurJI	s s
(vzakonito zajamčeni opravi)
rnmeno, steklenica K 2— belo, „ „ 3 —
pri 2348 12-6
Viljemu Maager=jn
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga ladi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
II-, Tersdiltissslreift' SEST Ponarejanja se
Glavna fzaloga in razpo-Sšiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Maager, Dunaj,
111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
SODE
v dobrem močnem stanju, velike, in majhne, stare in nove ima na prodaj
Ivan Buggenig.
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo
ieleznioo št. 5. 2702 3—2
V najem se odda
na Viru št. 3. pri Domžalah
hiša,
ki je pripravna za gostilniško obrt
in za trgovino. — Več se izve istotam ali pa pri FR. STUPICA, trgovcu v Ljubljani, Mar. Terezije costa I.
2464 9
r

primerna
božična
i«*
darila.
(V nedeljo, 22. dec., bo trgovina odprta.)
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In Tefiln h L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate
ftolti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh ekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 38
No kup te notv>nek ure
predno niste čltall moj cenik. — Dobltt: Nikel-Roskonf ure	. K V—
Srebrne Roško' |-ure .	„ 6- —
t dvoinitn manteljnom . ... ,, 8 — S .1 srebrnimi niantelinl	10—
Plošne leklene ure........ 7 —
"rava ,,Ornega"........17' —
Srehrne pancer-veriiice......2 —
Mkaratne zlate ure , ......9'—
1'karatne zlate ve-lžice ,...,, 20-
ikaratni zlati prstani....... 4*—
Ure na nihalo 70 cm.......7' —
S stolpnim zvonenjem....... '01—
, Z muzlko ...........IJ'—
- Ure-kukavice......... 5"—
0 Ure »a kuhinlo, 8 Hnl idoče . . ,, 6- -
o Budilnlce z i zvoncem.......1!*40
Tj Z dvojnim zvoncem....... J- —
S cfernlco, ki se sveti......J 20
Bud s stolp zvon in ,S hlagwerk* ,, 6'— 3 leta pismene garancije. - Denar nazaj, ako ne dopnde Pošlje po povzetlu zaloga ur in blaga iz zlata
Bohnel, Dunaj IV Mamrelonstr 27. lOunlj ko zapriseženi stro-on-njak n ooenenal, o Zahtevajte cenik s ">000 podobami zasloni In Franko.


a|»u»|eu o|.un?.j u| a)au;oijau af.iAZ| >t »[ua*a,a|ilA U| ■||ABJdO<| — »|J}»p >.A A Z OAZ | — J»| Q OA)|OiOa — *|||Ji>AV |Ujn| A ■UJaAOl «[J»A(«N
Dobro izvežbana
2826 2 Z
l^tiljarica
vajena tudi gospodinjstva in šivanja, želi vstopiti v kako službo v župnišču na Kranjskem ali Goriškem. — Ponudbe pod šifro »A. L. P.« na upravništvo »Slovenca"'
Jax-ov
šivalni stroj.
■s
s. p.
Vse to priporoča v najobilnejši izberi ob reelni postrežbi
trgovina za modno blago in klobuke
CJ.Hamcnn
I Ljubljana.
V	največji izberi od K 72-340 K.
V	enostavni in bogati izpeljavi pri
lunn Jnx-u & sin
Llubllanu, DunalsKa cesta 17.
Tovorno u Uncu, ustanovljeno 1.1867.
Svarimo pred nakupom manj vrednega blaga, naši šivalni stroji se poznajo po tej-le tovarniški znamki:

otafettMaitelei * •J"
in
tMtimEarai!!81\ '
Pouk v vezenju brezplačno, f

VODOVODI
Načrti in izvršitev le pri domači	_ _	_ . _
specialni tvrdki. (Tehniške ocene	14 O II I* R II Uj SI C* II II I H
-	.	in naČrti.*a8tradba)k° SC	I^jvitoljmia
kanalizacije, kopališča .......... fira d ....................Beethovnove ulice 4.	Brzojavi: Lacbnlk, LJubljano.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo eienc, rumove kompozicije, raznovrstnih čaje«, konjakov, malage, Lcerimae Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega oc^jemalca, ker razpošiljam vsako množino po ist> ceni, kakor tvidke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26- 8
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Ueni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
3S5JJ rŠSJ\\W raK&SS 8S K'
;l Sežigi1 KtJ 'S NI, zit 'ti
m
1 n
i
m
m
m m 1 Hi
ar
1 m
'«1
Zelo trpežno opeko
kokor strežno, zorezno ln naoodno, zo oboke In zidove Is priporoča u polubnl množini obooobobobo
== L H0B1, BOROVNICA.
Si® p

Pozor!
Pozor!
Ivan Savnik
8(3
I
»pri Besenčanu" v Kranju
== na Glavnem trgu. ==
Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornih jop (Uberjack) ter nepremočijivih pelerin za ženske in moške.
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto.	2506 8-7
Za gg. Šivilje in krojače posebni popust. H
TVa drobno Iml debelo!
Istotam se prodaja lz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko f	rudeče in belo vino od 56 L. naprej.	%
k Se*.
Razpis službe
Razpisuje se tem potom služba
2899 3—2
= pisarniškega uradnika =
v neki večii pisarni v Ljubljani.
Zahteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter knjigovodstva. — Oglašajo naj se le nad 25 let stari, trezni ter v pisarniški praksi izurjeni prosilci ter naj lastnoročno pisanim prošnjam prilože poleg drugih dokazil ludi sprfievala o dosedanjem službovanju. Oženjeni prosiici imajo prednost.
Ponudbo sprejema po šilro ,,Treznost" do 31. decembra letos uprava tega lista.
Najkrajša in najcenejša UOŽnjd«AltlCTlkO
z modernimi, velikimi brzoparnikf iz
Ljflbljanečez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland"! „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnosi, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ultoe odslej itev. 28. od juž
nega kolodvora na levo pred znano gostilno .Starem tišlerju*. 320 V>-
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih	pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
: Pisalne, potne in kadilne potrebščine. : ^^
C s
U
oi
Razstava.
Največja izbera za
2599 6
božična in novoletna darila
priporoča po najnižjih cenah
trgovina z galanterijskim, nirnberškim : blagom in igračami	:
Pred škofijo 2, F- IWI-SCHMITTPredškoiijo2.
2 i
2®
O«
3 3
n "O 3 2.
|8
sr ®
B «*
K"
o« o«
K 3
a
Mila, parfumi, glavniki, krtače, galoše, rokavioe, jf^ffi t:	:: plošče in valjoi za gramofone. :: :: :: :c
Poštpnemu načelu, da sv o j e
ČEVLJE
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja ........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......It
Isti za dame..........|f 1"
JI- 3*50 4*60 3-75 414 675 150 3-110
n
ti
•i
n
H
ll
Elegantna priložnost I Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!
910 10-8
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
A JU F" R TS I> FIllNK I A l£ o m. ti r
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....
1»
II
»
»
ti
II
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta jo že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi m kosti. Odstranjuje sle/, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »koro«»»«h lekarnah.
0JULIUS HERBABNV WIEN
p.
,S3
CD
B
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že ?3 let uvedeno in najbolle preizkušeno, boli iajša-j o č e mazilo. Lajša in odstrai^ja bolečine v udih in kitah, kakur tudi nervozne bolest'.
Cena steklenici 2 K, po pošti 4o vin. več za zavitek.	2649 b
Edino izdelovanje in glavna razposiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zur Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.ll,Kaiserstr. 73-75.
V za logi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Voliperku.
Itf
KA3LJUJ0ČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki /elo uspešno
THVMONEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. jo odvaja, ki blaži in potolantje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
i steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
> Izdelovanje In glavna zaloga .
lekarna B. FR&GNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalngatelja 24—1
■ Praga III., št. 203 — . Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
jrn Pozor na Ime sredstva, izdelovatelja In na varstveno znamko.
'8' 1

C. kr. oblastveno potrjeno 20 !<» 9» ucilišce za Krojno risanje
branja desiR
Ljubljana, Stari trs it. 28.
6 Dobi se tudi kroj po životni meri. a*
IfL JT 'Aov,tr,,M I
® ffl ffli za $ M M « C» ■ M J^jj
i Franceta sulseljna *

$ nn Bre^u, pošta Borovnica, Kronjiho,
t^jf	izdeluie	^
f o vsakovrstne stole o §
od preprostih do najfinejših po ~ ^ najnižjih cenah brez konkurence ®
Vi? Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj
'i 'fanko ZS 2 Z
Aloj:
Najbogatejšo zalogo in najrazno« , ^2005 62 2 vrotnojšo izbiro
klavirjev in harmonijev ima
jzij Kraczmer
izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje in popravljanja
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer na Dunaju, GebrUderStlngl na Dunaju, Avgust Fflrster V Ldbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mejii kupljen klavir docela jamSIm. — Najnižja^ 0» Izposojevalnlna. — Delna plačila.
\	aVieVfci^K^Vl m
lil Za božič !!!
Velika izbira
daril za božič

2678 5-6

m
SD u
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenle božičnih drevesc
finega domaiega in tvorniftkega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnoga peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezum tudi s finimi desertnimi vini in raz-==—..----- nimi likerji.	—
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medeno, orehove in rozinove potice, šartelj. pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rien [kruh.
V kava rni
č«$ čroa in fina bela l^aua ter izborcn čaj.
"ALAZITZSS
slaščičarna, kavarna in pekarija.
J*S =
Stari trg štev. 21.
Ivan Demšar
podkousRI kovočin izdelo-uatelj uozouu Ljubljani
:: Marije Terezije cesta Jt. 6::
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
SPreime se u pouk tudi več učencev.
§
ss
1	Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
| Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
_ se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim c| predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
2	vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
j umetnega steklarstva»slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela v*e v najmodernejšem slogu in po najnižjih cen»h.
2	Zaloga kakor velika izber steklenega io porce-
3	lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-H dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i7u n_u 55 Narisi in proračuni na xahtavo zastonj.
SpričeTtl« Hipi ItTrieoili del m m razpolago p. a. idjemalcen t oglel
j Ure-burtilnice scifernsco, ki sven*

Z i zvonccm nav K 2.40 L 2 zvoncema , 3 — S cifcrn , ki sveti . . » 20 Marka J. Prima . . 4 — Žcezniška budiln „ 5 — Budilnica 9 stolp
zvon (Schlngw ) n n -Budilnica z muziko . 10 — 1 leta pism garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetju
MAK BfiHNEL
Dunaj IV., Margaretensi. 27
Zahtevajte moj cenik z nad 5000 podobami zastonj in 2364 Iranko »0— l
F.:
ri tvorijo in krepijo
železnate krogljice s čokolado prevlečene,, atar v vratu in kašelj odpravijo siad-korčki Mentholovi in ribje olje, najboljše medicinalno, a K t'5u iz 2723 8—2
lekarne pri »zlatem orlu"
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg
:: :: nasproti čevljarskemu mostu. :i is
- Tudi po pošti se naroči. -
Ohranite« zdravega
lodca
tiči n ?j več v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadleit-ssfiga zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanjo pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravil«, ki ublaži in odstrani znano nasledke no-zmemosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gr,rečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče JO dr. JRose balzam sa ieiofiet) iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
j VARILO I ~~mt
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno zn am k o.
Glavna zaloga
leHorna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
== ,,pri črnem orlu" -......
Praga, MalA Strana, ogel Nerudoveul.203.
Po poitl razpošilja se vsak dan.
Cela steklenici 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpošiljntvi K 1-50 se pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 4 vel kc steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic pošlnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani
se dobivn pri g7. lekarjih : G. Mccoll, U. pl Trn-. k6czy, M Mnrdetschiager, J. Mayr. ' 1217a
i iiiimi i......m i m——umni««! —iim
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4 3|4
Drugo hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovan^ prekinilo.
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Kentul davek plačtt, hranilnica sama.
1949 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Nn jsigurnejša pr-iliUa ara tste<lenje!
Kanonik J. Sušmk 1. r., podpredsednik.
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
cesta nasproti kavarne „Europa". s s
Iw Danes v soboto nov spored.
2124
[- IB rujaul premog
novo otvorjenesa premogovnika Šemnlh
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost
na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 12 * .................
Najcenejša
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolj kakovosti slavnemu p. n. občinstvu te preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani == Pred Škofijo itev. 19. — Stari trg itev. i Prešernove ulice itev. H. w-m
mm Popravila točne ta oene. a. 2421 24—17
: Istrska =
vina
beli moškat, belo vino, nudeče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
Vožnj^traja" -
a*
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajemmi velil\ansHjmi parnimi
dni"® dni	Pr'>%a poW^n
w	J A ^^a^ordo sedaj veliKj parnimi 2 6*12,000
(tesnila dajezastopnil^. jr.CcUnig, Ijubijana ](£lodvorsKe-uliceštv.28
^Odhod iz jiubljanc vsaKj ponedelek,torek in četrteR^v tednu.
Otvoritveno naznanilo. :
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem ofVOrll S 1. nOV. f. I. svoje	S
strojno ključavničarstvo |
elefon št. 73. na tovarniški način. Telefon št. 73. »
*
Usak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i s žani ceni. i i
i
8£fJT Najcenejša vožnja v Ameriko. "i^r
I
(3
£
iu
L
E. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani kolodvorske ulice št. 41
71 52 -49 __
EB? OTOaHinBB.
SŽ£ST* Najcenejša vožnja v Ameriko.
3
n T
Ml
K
ta
Proda se staro šolsko poslopje z vrtom
v Radečah pri Zidanem mostu, cenjeno na 15.000 kron. — Kupci si poslopje lahko vsaki dan ogledajo in kupne cene pismenim potom podpisanemu županstvu nudijo. Občinski odbor bode v seji določil, kateremu ponudniku se poslopje proda.
Županstvo Radeče pri Zidanem mostu,
dne 8. grudna 1907.
2818 3—2
Telefon
Ker imam z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno, izvršujem vsakovrstna popravila od najfinejšega precizijskega, do najtežjega dela, kakor: bencin motorjev, automobilov, motornih koles, elektromotorjev, dinamo-strojev, parnih ojev, šivalnih in pisalnih strojev, kontrolnih blagajn i. t. d. Prevzamem tudi str delo celih električnih naprav. Za solidno delo in zmerne cene se jamči.
P. n. občinstvu v blagohotno uvaževanje se priporoča	2785 2 - 2 ^
D. S. Fakin, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 67. ^^^
* Lepa božična in| g novoletna darila $
ti^M^Mtf^MMtf iefMf MmHtKimt Vfcf SAMAfVtf S^fMfciSAf 'Af
Velika bogata zaloga!
®j{5|t Vsled velike konkurence prodajam po naj- jg^^Sj
nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti.
Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen obisk, ter beležim z velespoštovanjem	2715 6 o ■
= ■£ m FR. ČUDEN, "'•ar in trgovec Ljubljana § -jj
■* S Sit	WWfc.e-.ej nasproti fran&išk. samostana.
vi .a.	---9
(g g dK	3K jf -j
N Cenike s koledarjem zastonj in poštn. prosto. e
■VasVl i^^BI^J^Inf^*B^raK^^vm^niv^niWJfliv o. ^vV^^nir^^i^P..VTIJ'1-	J vs ■WaeVenVWvTisVBV
Podružnica 1 v Spljetu. s	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 ,, „ srečke reg. Donave k K 10'—, „ 2. jan., „ „ K 140.000 „ „ zem. kredit, srečke k K 5-50 „ 7. jan., „ „ K 100*000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4i/2°/o> vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5%.	Podružnica s v Celovcu, i
Oelniftke glavnioa 1 1 i K 2.000.000. 1 1		i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i ■
1504 27
SzantnerJcir8 črevlji tisi*
edini v kakovosti, lepi in fini izvršitvi K
Največja SGT" Zimskih črevljev
zaloga	Dokolenic (kamašen)
za gospode, gospe in otroke.......
za lovce in gozdarje. :
SfcSr Črevljev za dom LStnSlikah=po
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
Motu 6eviji od k s - naprej, ženski 6ewiji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
K 4-80 naprej. Ženski 6revlji, visoki, od K 850 naprej.	°	> —w -v
- Trgovci dobijo primeren popust. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju
Zaščitna znamka „Sidro"
UM.Hci com.
Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller
j« >pl<tBo pritnu. k.t Izvrstno bol bla£uJo6e in o4t*4bo masU« pri prehlajenju Itd ; »o. 80 t . K 1*40 in K I u d.bi.a ▼ T.eh lekarnah
Pn ntkup«.uuu tegi po..od priljubljenega dom.čcgi inUn, m juiljajo le .riglniln. .t.klenic« t ik.tlj.h i uit nMita. tR.ako ,,Bldre" potem .. je Kato.o prejel ' ' i>M«k.
Richterjeva lekarna
pri »zlatem l«»u" v Pragi Klisabethgasse itev. 5 nova
„5 sv Hitu r*ip*JUJ»J«. ^
221 («0-1)1__
Anton Preskeh
kroja A <r Ljubljani, Sv. Petra cesta it 14
•dlikevan « (lato kolajno v Parizu li "4

mi
•dlikevaa s
zlato kolajne la krito« Londonu 1904.
rffiSEZSSE* tfnfaovnfžhe oMeto
li trpaiaaga la aalldnaia klaga m alzklh oeaafc.
izgotovljene obleki.
poaabno aa kavalaka v največji is bari po naJniiJU? cenah,
MMftUi] DBlftrm mtrljikifi iraitva itituliktt uidoika
Pri Rakupsraojii
= suknenega = in manufakturnega = blaga
aa opozarja aa lerdks
HUGO IHL
v Ljubljani
fipitalak« mlio« it»v. 4
•11 N-H
Velik« laloga v. \ ■ sukntnlh ostankov. *

ItiTieu, uiti* ia kmtrik-lijiko kljačaraičantri.
flldrollfni vidri In sesalki
Josip Weibl
J. Sprtltzir-ji aasl. LJUBLJAlft, Slomiksvi ilin 4
priporoča aa atamama občlnstrm is pračutiti duhovšinl v Izdelovanje vseh v to atroka »padajočih predmetov: ftlAn* amretjo as atraj, obhajila« nisa, ograj* ss Mlrodvora •ksijai osureije, važna vrste, balkoni, verande, stolpa* krita, itadllmlka, strel*-
▼oda, telesna ekns, talasna atol* 1M. Specialiteta: valji Asi laatorl la aolndaa plahta po najnovej&ea alataaa a aaa*4vigalalal a 1M9 62—19	operami bras vijakov.
Naznanilo.
Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogoČuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik ter dotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, kije v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se
obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke. Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907,
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.




iipeigr
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo.	2467 52-6
Porna žaga Dejlienihl u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frlze.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice -m
v najnovejših taconah in v velikih Izberah
priporoča 112 62-28
Ivan Sokiič.
Pod trančo fit. 2. Postaji elek.ieletalce.
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in nogavice itd. se dobe
2237 6 najcenejše pri
A.UI1NMZECIČ
Ljubljana, Stari tri 21.
tMplfOV
te ptiktnu pleskarja.
v tabah as akadcai. aOkarja. ElekrMM obrat
Tomni In prodal* oljnatih barv, flmeia In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna tu fcompfalri Talafon 134. Palavitlcai
Miklošičeva cesta it. 6 , M Ijriike ulice it. 8
Uatariorljuno I. 1842.
Zaloga čoplčev sa pleskar)«, afl-karje In zidarje, fttadllnega mazila aa hrastova poda, karbollneja Itd.
Pri poročava m tudi >L občinstvu u m ▼ aajiao stroko spadajoče «kk> ▼ nesla ia aa deželi kot prizaaae reelao ia flae
pe najnižjih cenah.
76» 83-20
P'
I »
J
MEJ
1
OSREDNJA BflNKfl ČESKIH HRANILNIC'
▼	(UsAfednf banka 6eskyoh spoitelen)
Vloge aa knjiilee in raftua 4 % in 4'( %. Kapovanje In prodaja vredn. papirjev. Uprava la ftuvalna zaloga brezplačno.
HHMnHHHBHI
Posojila okrajem, mestom, obfiSnam in drugim javnim korporadjam proti amortizaciji na In '/«'/. npravne pristojbine. Finanelranjs Javnih podjetij. Emisija lastnih 4'/. ban-kovnih obllgaoij, katera uživajo pt*>ilarno sigurnost in se smejo rabiti u vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000*—
Tclcgr.nl: »Sporobaaka".
Deponiranje kavcij la
vadij raznih vrat. Eakont menjlc aam* denarnih zavodov. Bankovn* Informacij« in avetc brezplačno.