HACQUETIA 2/1 * 2003, 53-69 VEGETACIJA PRAGOZDA RAVNA GORA Lojze Marinček*, Aleksander Marinšek** Izvleček Na Goijancih, v jugovzhodni Sloveniji, smo fitocenološko in pedološko analizirali pragozdni ostanek Ravna gora ter ga skartirali v merilu 1 : 3500. Pragozd je velik 15,53 ha in je na nadmorski višini 860 do 950 metrov. V njem povsem prevladuje asociacija Cardamini savensi-Fagetum Z. Košir 1962, in sicer geografska varianta asociacije: Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 s tremi subasociacijami: - lunarietosum redivivae subass. nova, - corydalidetosum cavae subass. nova in - typicum Z. Košir 1962. V slednji smo izločili tudi tri variante, in sicer z vrstami: Glechoma hederaceavar. nova, Rubus hirtus var. nova in Helleborus niger var. nova. Abstract In research is presented virgin forest remnant Ravna gora in SE Slovenia. Forest's area is 15,53 ha and it is on altitude 860-950 m. Special attention is given to phytosociology and description of soils (soil quality). Vegetation map in scale 1 : 3500 was also made. After the phytosociological analysis according to standard Braun-Blanquet method, the syntaxon Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 were established: Within geographical variant Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla three subassociations were described: - lunarietosum redivivae subass. nova, - corydalidetosum cavae subass. nova and - typicum Z. Košir 1962. Within typical subassociation three variants were described; with species Glechoma hederacea var. nova, with Rubus hirtus var. nova and with Helleborus niger var. nova. Ključne besede: jugovzhodna Slovenija, fitocenologija, pragozd, Cardamini savensi-Fagetum, Gorjanci, Ravna gora, pedologija Key words: South-east Slovenia, phytosociology, virgin forest, Cardamini savensi-Fagetum, Gorjanci, Ravna gora, soil science 1. UVOD Po zaslugi gospodarske racionalnosti kneza Auer-sperga in uredbe gozdarske oblasti leta 1886, po kateri so morali vse veleposestniške gozdove izkoriščati po gozdnogospodarskih načrtih in s tem zagotavljati trajnost gospodaijenja, je dr. Leopold Hufnagl leta 1892 sestavil obsežen gospodarski načrt (Hufnagl 1892). Z njim je za visokokraškeje-lovo-bukove gozdove predpisal sonaravnejše, pre-biralno gospodarjenje - v nasprotju s tedanjimi v Evropi ekonomsko-strokovno utemeljenimi golo- sečnjami. Obenem je izločil večje površine gozdov pragozdnega tipa in dal pobudo, naj se zaščitijo kot pragozdovi. Relativno velike površine pragozdov so se postopoma zmanjševale; največje spremembe pa so nastale po drugi svetovni vojni v času »planskega« gospodarstva. Današnji pragozdni ostanki so zaradi svoje majhnosti zelo podvrženi robnim vplivom ter jih lahko le z zadržkom obravnavamo kot pragozdove. Kljub tem pomislekom so primerni kot naravni laboratoriji, v katerih se raziskuje zgradba gozda v različnih razvojnih fazah. Rezultati raziskav se s pri- *Dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., Pugljeva 27, 1000 Ljubljana **M. A., univ. dipl. inž. gozd., Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana 53 Hacquetia 2/1 » 2003 dom uporabljajo pri sonaravnem gojenju gozdov. Se pomembnejša je njihova vloga v smislu določevanja stopnje spremenjenosti, oziroma ohranjenosti gospodarskih gozdov na osnovi preučevanja bio-cenoz. V ta namen se preuči biocenotska zgradba določenega habitata pragozda in se primeija z bio-cenozo sorodnega habitata gospodarskega gozda. Projekt Biocenotska zgradba pragozdov v Sloveniji ima končni namen, da se na podlagi primeijave biocenoz podobnih habitatov pragozda in gospodarskega gozda ugotovi stopnja ohranjenosti oziroma spremenjenosti določenega gospodarskega gozda. V okviru projekta smo se najprej lotili raziskav vegetacije in izdelali fitocenološko karto; ugotovljene sintaksonomske enote so podlaga za nadaljnje biocenotske raziskave. Z raziskavami smo začeli leta 2000. Raziskave vegetacije so bile do tedaj opravljene v pragozdnem ostanku Rajhenav (Puncer, Wojterski & Zupančič 1974), Sumik (Marinček 1995), Krokar (Hočevar et al. 1985, 1995, Zupančič & Puncer 1995; Accetto 1995, 2002) in v Strmcu (Zupančič & Puncer 1995), delno tudi v Pečki (Campa 1975). Narejena in kasneje objavljena je bila tudi fitocenološka karta pragozda Krakovo (Accetto 1975), okvirno je bil skartiran tudi pragozd Strmec (Zaplotnik & Konečnik 2000). Eden od 14 pragozdov, ki smo jih vključili v raziskavo, je pragozdni ostanek Ravna gora (nadalje v besedilu pragozd Ravna gora). Preučevali, vendar ne fitocenološko, so ga že v preteklosti (Hočevar 1985, Lebez 1987). Začetno fitocenološko raziskavo in kartiranje je poleg raziskave razvojne dinamike pomlajevanja v vrzeli po vetrolomu v pragozdu Ravna gora opravil Marinšek (2002). Namen tega članka je predstavitev rezultatov raziskav: fitocenološka podoba pragozda in fitocenološka karta. Proučevani objekt na Ravni gori je bil zavarovan kot pragozdni ostanek leta 1973. V bistvu je majhen rezervat, vendar ostanek mogočnega bukovega pragozda. Leži v JV Sloveniji, nekako na sredini Goijancev, ki spadajo k preddinarskemu fitogeo-grafskemu območju (M. Wraber 1969). Nadmorska višina, kjer se nahaja pragozd, je 860 do 950 m. Njegova površina meri 15,53 ha. Prevladuje osojna lega, jugovzhodna stranica pragozda leži ob državni meji s Hrvaško. 2. METODIKA DELA Vegetacijo pragozda Ravna gora smo popisali po standardni srednjeevropski zuriško-montpellierski metodi (Braun-Blanquet 1964; WesthofF & van der Maarel 1973). Popise smo naredili zgodaj spomladi in v poletnih mesecih (junij, julij) leta 2000, večinoma v času, ko je vegetacija še dobro razvita. Tako so v popisih zajete vse rastlinske vrste, ki sicer dosežejo optimalni razvoj v različnih obdobjih vegetacijskega obdobja. Nomenklaturo rastlinskih vrst navajamo po Trpin & Vreš (1995), po Martinčič et al. (1999), sintaksonomsko nomenklaturo pa po Marinček et al. (1993). Nomenklaturni vir za mahove je Frey et al. (1995). V popisih smo ocenjevali le pokrovnost, lestvico družljivosti ali sociabilnosti pa smo, kot večina sodobnih avtoijev, opustili. Pri obdelavi in analizi fitocenoloških popisov smo si pomagali tudi z ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA) iz računalniškega paketa SYN-TAX 2000 (Podani 1994). Fitocenološke tipe smo prikazali na karti pragozda v merilu 1 : 3500 (slika 3), v skladu z načeli kartiranja vegetacije (Puncer 1984). Talne razmere smo preučili na podlagi reprezentančnih talnih profilov. Opis talnih profilov je opravil višji predavatelj mag. Tomaž Prus iz Centra za pedologijo in varstvo okolja (CPVO) Biotehniške fakultete v Ljubljani - Oddelek za agronomijo (Prus 2003). 3. REZULTATI RAZISKAV 3.1 Splošne ekološke razmere Matična podlaga pragozda je predvsem triadni dolomit. Na tej podlagi so se razvila sveža, srednje globoka, peščeno-ilovnata ijava tla, ki mestoma prehajajo v rendzino. Goijanci spadajo v zmernocelinski podnebni tip, ki je v Sloveniji tudi najobsežnejši. Z. Košir (1979) ga opredeljuje kot celinsko-humidno podnebje. Skupaj z zalednim submediteranskim podnebjem spada po Koppenovih merilih med Cfb-podnebja - zmernotopla vlažna podnebja s toplim poletjem (Ogrin 1996). Labilnost podnebja zaradi pogostega menjavanja različnih podnebnih vplivov je značilna predvsem v nižjih nadmorskih višinah. V gorskem svetu pa se zaradi obilnejših padavin in višje zračne vlage oblikuje bolj izenačena mezoklima z ugodnimi temperaturami v času vegetacijske dobe. Oktobrske temperature so višje od aprilskih (Ogrin 54 Lojze Marinček, Ai.eksander Marinšek: Vegetacija pragozda Ravna gora 1996). Povprečna temperatura, merjena od marca do septembra, na meteorološki postaji Trdinov vrh (969 m) je 13 °C (Mlinšek et al. 1980). Znotraj zmernocelinskega podnebnega tipa obstajajo glede na padavinski režim in višino padavin določene razlike. Po ugotovitvah Ogrina (1996) je za ta tip podnebja osrednje Slovenije značilen omiljen celinski padavinski režim z letno količino padavin med 1300 in 1000 mm. Zanj je značilno, daje največ padavin v poletnih mesecih in najmanj pozimi. Kot vpliv submediteranskega podnebja je opazen tudi sekundarni višek padavin v jeseni. Ce pogledamo še ožje, se pravi za predel Goijancev, znašajo povprečne letne padavine 1466 mm (Mlinšek et al. 1980). Podatki so bili izmerjeni na meteorološki postaji Trdinov vrh (969 m). Proti vzhodu se količine padavin zmanjšujejo, narašča pa vpliv panonsko-stepskega podnebja. 3.2 Floristična sestava Na območju pragozda Ravna gora prevladujejo zaradi ugodnih ekoloških razmer srednjeevropske rastlinske vrste, ki jih v sociološko-ekološkem smislu uvrščamo v red Fagetalia sylvaticae: Fagus sylvatica, Galium odoratum, Daphne mezereum, Sambucus nigra, Poly-gonatum multiflorum, Circaea luletiana, Dentaria bulbi-fera, Paris quadrifolia, Arum maculatum, Heracleum sphondylium, Mercurialis perennis, Mycelis muralis, Aetata spicata, Slellaria montana, Euphorbia amygdaloides, Lonicera alpigena, Prenanthes purpurea, Geranium rober-tianum, Phyllitis scolopendrium, Polystichum aculeatum, Acer pseudoplatanus, Ranunculus lanuginosus in še nekatere. Med njimi so v zgodnjih pomladanskih mesecih zelo pomembni geofiti, predvsem vrste Coryda-lis cava, Isopyrum thalietroides in I^eucojum vemum, ki dajejo nekaterim oblikam gozdnih združb poseben videz. Njihova pokrovnost, predvsem pa srednje zastiranje se med letom postopoma zmanjšujeta do popolnega izginotja v visokem poletju. Pomembna skupina so tako imenovane ilirske vrste, ki optimalno uspevajo v zahodnem delu gorskega sveta preddinarskega fitogeografskega območja: Dentaria enneaphyllos, D. polyphylla, D. trifolia, Cardamine trifolia in delno Lamium orvala. Ostale ilirske vrste se z izjemo vrste Cyclamen purpurascens pojavljajo le tu in tam. Omembe vredne so visoke steblike (Adenostyle-talias. lat.): Dryopterisfilix-mas, Athyriumfilix-femina, Anthriscus nitidus, Senecio fuchsii, Polygonatum verti-cillatum in druge, ki nakazujejo poudarjen mezofil-ni in delno gorski značaj združbe. Med ostalimi dosežejo večjo pokrovnost vrste Anemone nemorosa, Oxalis acetosella in Rubus hirtus. Mahovi se pojavljajo zelo redko, vezani so na organsko maso, v nekateri popisih sploh niso bili zabeleženi. V pragozdu smo našli sledeče mahove: Atrichum undulatum, Ctenidium molluscum, Dicranum scoparium, Dolichotheca seligeri, Fisidens taxifolius, Hypnum cupressiforme, Isothecium myurum, Mnium punctatum, M. undulatum, Neckera crispa, N. compla-nata, Plagiochila asplenioides, P. sylvaticum, Polytri-chum formosum, Thuidium tamariscinum. 3.3 Gozdne združbe Na območju pragozda Ravna gora povsem prevladujejo sestoji kijih uvrščamo v geografsko varianto asociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962. 3.3.1 Cardamini savensi-Fagetum Ž. Košir 1962 Asociacija Cardamini savensi-Fagetum je conalna gozdna združba preddinarskega fitogeografskega območja na nadmorskih višinah od okoli 800 do 1150 metrov. Na Gorjancih jo krajevno najdemo tudi do nadmorske višine 600 metrov. Porašča višje dele gorskih masivov preddinarskega območja: predvsem Gorjance, Bohor, Kum in Boč. Uspeva na apnencih z roženci, dolomitiziranih apnencih in dolomitih. Na apnencih z roženci prevladujejo globoka rjava pokarbonatna tla, rahlo do zmerno kisla, na dolomitiziranih apnencih slabše razvita rjava pokarbonatna tla, na dolomitih pa srednje globoke rendzine (Z. Košir 1979). Bukev je konkurenčno premočna nad ostalimi drevesnimi vrstami, redno pa ji je primešan beli javor {Acer pseudoplatanus). Krajevno, na mestih, kjer je zaznaven vpliv nekar-bonatne podlage, se pojavlja belajelka (Abies alba). Značilnice asociacije Dentaria trifolia (- Cardamine savensis = Cardamine waldsteinii), Verónica montana in Cardamine trifolia jo dobro uvrščajo v gorsko stopnjo ilirske florne province. Združbo sestavljajo predvsem vrste bukovih gozdov (Fagetalia sylvaticae). Relativno močni sta skupini vrst zveze Aremo-nio-Fagion in reda Adenostyletalia (Z. Košir 1979). Sestoje na območju pragozda Ravna gora uvrščamo v geografsko varianto z mnogolistno mlajo -Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962. Ekologija in floristična sestava geografske variante sta identični opisu sub-asociacije Cardamini savensi-Fagetum dentarietosum polyphyllae Ž. Košir 1962. 55 Hacquetia 2/1 » 2003 Ugotovili in kartirali smo naslednje sintaksone (tabela 4 in slika 3): Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Pawlowski in Pawlowski et al. 1982 Aremonio-Fagion (I. Horvat 1938) Borhidi in Torok et al. 1989 I.amio orualae-Fagenion Borhidi ex Marinček et al. 1993 Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum Z. Košir 1962 var. Glechoma hederacea var. nova, var. Rubus hirtus var. nova var. Helleborus niger var. nova, Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla corydalidetosum subass. nova, Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla lunarietosum subass. nova. 3.3.1.1 Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicumZ. Košir 1962 Subasociacija -typicum]e osrednja oblika združbe. Sestoji te združbe uspevajo na nadmorski višini od 880 do 950 metrov. Pojavljajo se v zgornjem delu pragozda, koder so zaobljeni grebeni, ki se zložno spuščajo v spodnji jarkasto razgiban teren. Prevladujejo osojne lege (S, SV). Morfološki opis tal s komentarjem (Prus 2003) Plato na nadmorski višini 900 m z okoli 5° (9 %) nagiba z vzhodno ekspozicijo. Matična podlaga je dolomit. Ol: 3-0 cm pretežno bukovo listje, vejice, redki ostanki zelišč. OhA: 0-6 cm, 5YR 2,5/2, temno rdečkastoijav skoraj organski horizont z mrvičasto in grudičasto strukturo, zelo gosto prekoreninjen, rahel, drobljiv. Prehod v A je nepravilen. A: 6-14 cm, 5YR 3/2, temno rdečkastoijava meljasta ilovica, grudičasta, rahla, drobljiva. Zelo gosto prekoreninjen. Difuzno prehaja v horizont AB. AB: 14-30 cm, 7,5YR 4/4, rjava do temno ijava meljasto glinasta ilovica, oreškasta, rahla, drobljiva; prehoden horizont, zelo gosto prekoreninjen. Difuzno prehaja v horizont Brz. Brz: 30-57 cm, 5YR 4/6, rumenkastoijava glina, gosta, vendar drobljiva, drobno poliedrične strukture. Robovi strukturnih agregatov so obdani z glinastimi prevlekami. Srednje gosto prekoreninjen. Jezičasto prehaja v horizont C. C: 57+, dolomitno kamenje (tabela 1). Razmeroma raven relief je vzrok za bolj pou-daijeno izpiranje bazičnih kationov, ki mu v veliki meri sledi še izpiranje koloidih glinenih mineralov. Vse to lepo ilustrirajo analitski podatki, predvsem pH, bazični kationi in njihovi deleži, ter tek-stura oziroma razmerje med deležem skupnega melja in glino. Raven relief omogoča tudi večje kopičenje organskih ostankov. Pod vplivom klimatskih dejavnikov pa seje v zgornjih horizontih izoblikovalo nekoliko manj ugodno razmeije C/N, značilno za prhninasto sprstenino (značilno tudi za ostala profila). Voda se v profilu ne zadržuje. Spodnji, čeprav glinast horizont, je drobljiv. Tip tal: ijava pokarbonatna tla, plitva, izprana. Osnovna združba preddinarskega visokogorskega bukovega gozda Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum uspeva v povpre- Tabela 1: Mehanska sestava in kemijske lastnosti tal (Prus 2003) Table 1: Mehanical structure and chemical properties of soil (Prus 2003) pH P205 K20 org. C CN N pesek melj melj melj glina tekst. AL AL snov skup. grobi fini skup. razred SEZNAM VZORCEV globina CaC12 ---mg/100g-- - % % raz. % % % % % % 01 RAVNA GORA OhA 0-6 cm 4,7 5,3 33,6 31, 8 18,4 18,6 0,99 01 RAVNA GORA A 6-14 cm 5,3 0,3 11,2 13,7 7,9 11,1 0,71 5,0 21, 6 47, 7 69,3 25, 7 MI 01 RAVNA GORA AB 14-30 cm 4,7 0,3 6,9 6,6 3,8 14,6 0,26 6,4 19, 7 44,5 64,2 29,4 MG I 01 RAVNA GORA Brz 30-57 cm 6,2 3,0 1,7 13,1 0, 13 2,7 8,1 25,8 33,9 63,4 G AMONACETATNA ekstrakci ja Ca Mg K Na H S T V Ca Mg K Na H SEZNAM VZORCEV globina eq mmol H/100g vzorca % % % % % % 01 RAVNA GORA OhA 0-6 cm 20, 91 6, 76 0,86 0,09 31,25 28,6 59, 9 47,7 34,9 11,3 1,4 0,2 52,2 01 RAVNA GORA A 6-14 cm 12,72 6,30 0,27 0,09 22,95 19,4 42,3 45,9 30,1 14, 9 0,6 0,2 54,3 01 RAVNA GORA AB 14-30 cm 5,76 3,90 0, 14 0,06 21,70 9,9 31,6 31,3 18,2 12,3 0,4 0,2 68,7 01 RAVNA GORA Brz 30-57 cm 12,59 8,41 0,34 0,08 14,15 21,4 35,6 60,2 S,4 23,6 1,0 0,2 39,7 56 Lojze Marinček, Ai.eksander Marinšek: Vegetacija pragozda Ravna gora čnih ekoloških razmerah in nima lastnih razlikovalni«:. Značilnici asociacije Dentaria trifolia in Veronica montana ter razlikovalnica geografske variante Dentaria polyphylla so dobro zastopane, vendar nimajo večje pokrovnosti. Vrsta Cardamine trifolia se pojavlja le redko. Z izjemo značilnic in geografske razlikovalnice asociacije se vrste zveze Aremonio-Fagion pojavljajo le kot slučajnice. Nekoliko večjo prisotnost dosegata vrsti Cyclamen purpurascens in Dentaria enneaphyl-los; zadnja ponekod z večjo pokrovnostjo. Večino rastlinske kombinacije sestavljajo mezo-filno-nevtrofilne vrste, razlikovalnice reda Fagetalia sylvaticae. Zaradi gorskega podnebja so značilnice razreda Querco-Fagetea redke. Izjema je vrsta Anemone nemorosa, katere ekološka podoba je zelo blizu mezofilnim fagetalnim vrstam. Večja prisotnost vrst reda Adenostyletalia: Dryopleris filix-mas, Senecio fuchsii, Anthriscus nitidus in Athyrium fdix-femina nakazuje svežost rastišča, predvsem zaradi za vodo težko propustne dolomitne podlage. V okviru osnovne oblike - typicum so bile opisane tri variante. Varianta Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var. Glechoma hederacea var. nova hoc loco se nahaja na mestu vetroloma iz leta 1983. V inicialni fazi so pridobile na pokrovnosti nekatere nitrofilno-mezofilne vrste, posebno grmovnica Sambucus nigra in Urtica dioica. Varianto negativno razlikuje odsotnost značilnic asociacije in večja skupina edafsko zahtevnejših nevtrofilno-mezofilnih vrst. Ima značilnosti razvojnega stadija. Vrste Geranium robertianum, Sambucus nigra in Cir-caea lutetiana, ki so imele pred vetrolomom manjši delež, nakazujejo vlažnost in nitrofilnost rastišča. Nomenklaturni tip variante Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var. Glechoma hederacea \ar. nova {holotypus) je popis številka 9, tabela 4 hoc loco. Varianto Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var. Rubus hirtus var. nova hoc loco razlikuje predvsem velika pokrovnost vrst iz rodu Rubus, posebno Rubus hirtus, ki v sin-taksonomskem pogledu spada med razlikovalnice razreda Vaccinio-Piceetea (Zupančič 1999). M. Wra-ber (1959) jo navaja kot razlikovalnico zmerno aci- dofilne asociacije Galio rotundifolii-Abietetum. Nakazuje posebne edafske razmere, predvsem zaradi večje prisotnosti prhninastega humusa. Določeno zakisanost tal nakazuje tudi popolna odsotnost nevtrofilno-bazofilnih vrst: Polygonatum multijlorum, Arum maculatum, Actaea spicata, Euphorbia amygda-loides, Lonicera alpigena in Prenanthes purpurea. V morebitnih ekoloških raziskavah bi bile zelo primerne kemijske analize tal. Nomenklaturni tip variante Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var. Rubus hirtus var. nova {holotypus) je popis številka 7, tabela 4 hoc loco. Varianta Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var Helleborus niger var. nova hoc loco je razšiijena v pragozdu Ravna gora na njegovem spodnjem delu. Na zgornji meji svojega areala meji na subasociacijo -corydalidetosum, nižje pa prehaja v subasociacijo -lunarietosum. Sestoji uspevajo na srednje strmih pobočjih. Na triadnih dolomitih je najbolj pogost talni tip rendzina, ki ponekod prehaja v ijavo rendzino. Morfološki opis tal s komentaijem (Prus 2003) Sredina pobočja, mikroreliefno razgibana. Severozahodna ekspozicija z 20° (36 %) nagiba, na 860 nm. v. Ol: 3-2 cm, bukovo lisye, vejice, žir Of: 2-0 cm, močno preperelo bukovo listje Ah: 0-6 cm, 5YR 2,5/1, črn zelo močno humozen horizont drobno grudičaste strukture, rahel, drobljiv in zelo gosto prekoreninjen. AC1: 6-30 cm, 5YR 3/3, temno rdečkastoijava ilovica, oreškaste strukture, gosto prekoreninjena. V horizontu je 40 - 50 % skeleta velikosti 10 cm in več. Difuzno prehaja v profil AC2. AC2: 30-40 cm, 7,5YR 4/4, ijava do temno ijava meljasta ilovica med kamenjem. Razmeije med skeletom in drobnimi talnimi delci je okoli 1 : 1 (50 % skeleta). Horizont je še humozen. Korenine so le posamezne. Difuzno prehaja v horizont CA._ CA: 40+ cm, tesno zloženo močno preperelo dolo-mitno kamenje z 90 % skeleta (tabela 2). Tabela 2: Mehanska sestava in kemijske lastnosti tal (Prus 2003) Table 2: Mehanical structure and chemical properties of soil (Prus 2003) pH P205 K20 org. C CN N pesek melj melj melj glina tekst. AL AL snov skup. grobi fini skup. razred SEZNAM VZORCEV globina CaC12 ---mg/100g-- % % raz. % t % % % % 02 RAVNA GORA Ah 0-6 cm 7,0 2,9 23,9 25,4 14,7 14,7 1,00 02 RAVNA GORA AC1 6-30 cm 7,3 0,3 6,7 6,1 3,5 10,3 0,34 44,0 22,9 20, 0 42, 9 13,1 I 57 Hacquetia 2/1 » 2003 Pobočna lega, relativno velik delež skeleta in s tem povezan visok pH so glavne značilnosti tega profila. Tla lahko označimo kot sprsteninasto in tipično rendzino na dolomitu. Zaradi prevladujoče dolomitne matične podlage, na kateri so slabše razvita tla in hladne gorske klime, je floristična sestava variante zelo osiromašena. Značilnice asociacije skoraj povsem manjkajo. Vrsto Dentaria polyphyllos, razlikovalnico geografske variante, smo zabeležili samo enkrat. Več pa je razlikovalnic asociacije Cardamini savensi-Fage-tum (Z. Košir 1962). Vrsti Oxalis acetosella in Polygo-nalum verticillatum nakazujeta zadržan razkroj organske mase in altimontanski značaj združbe v podnebnih razmerah preddinarskega fitogeograf-skega območja. Ostale vrste kot Veratrum album, Myosotis sylvatica, Scrophularia nodosa, Geranium phaeum, Isopyrum thalictroides, Impatiens noli-langere, Chrysosplenium alternifolium, Galanthus nivalis, Scilla bifolia, Stellaria montana idr, nakazujejo večjo vlažnost tal predvsem v začetku vegetacijske dobe (Z. Košir 1962). Sicer se od navedenih razlikovalnic pojavljajo v opisovani varianti predvsem vrste Veratrum album, Scrophularia nodosa, Impatiens noli-tange-re in Stellaria montana. Skupaj z vrstama Anthriscus nitidus in Aconitum vulparia jasno nakazujejo altimontanski značaj variante z vrsto Helleborus niger. Floristična osiromašenost je otežila opredelitev sintaksonomske pripadnosti fitocenoz opisane variante. Na slabše razvitih tleh, ki onemogočajo uspe-vanje značilnic in razlikovalnic asociacije Cardamini savensi-Fagetum, se razvije v altimontanskem pasu krajevno v edafsko ekstremnejših razmerah in na strmih dolomitnih pobočjih različica asociacije Arun-co-Fagetum var. (v smislu forme) Polygonal um verticillatum Marinček 1968 nom. prov. (Marinček 1968). Tudi pri sintaksonomskih zagatah pri preučevanju gozdnih združb na območju pragozda Ravna gora smo pomislili na to možnost. Tej rešitvi v prid govorijo rastlinske vrste Helleborus niger, Cyclamen pur-purascens, Polystichum aculeatum, Prenanthes purpurea, ter ponekod obilno pojavljanje vrste Mercurialis perennis, ki imajo v sestojih združbe Arunco-Fagetum visoko stopnjo pokrovnosti in stalnosti. Poleg že omenjenih razlikovalnic asociacije Cardamini savensi-Fagetum se v obravnavanih fitocenozah bolj ali manj stalno pojavljajo tudi vrste Lamium oruala, Sambucus nigra, Circaea lutetiana, Arum maculatum in še nekatere, ki govorijo v prid sintaksonomski uvrstitvi v asociacijo Cardamini savensi-Fagetum. Razlikovalnici variante sta vrsti Helleborus niger in Cyclamen purpurascens, ki sta tudi nakazovalki slabše razvitih tal in dolomitne matične podlage. Nomenklaturni tip variante Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla typicum var. Helleborus niger \ar. nova (holotypus) je popis številka 2, tabela 4 hoc loco. 3.3.1.2 Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla corydalidetosum subass. nova hoc loco Naseljuje vrhnje dele položnih grebenov v osrednjem delu pragozda, kjer prevladujejo plitva ijava pokar-bonatna da v mozaiku s tipičnimi rendzinami. Sestoji, ki smo jih uvrstili v subasociacijo -cory-dalidetosum, predstavljajo prehod med asociacijama Cardamini savensi-Fagetum in Isopyro-Fagetum. Da bi asociacijo celoviteje predstavili, smo v fitocenološki tabeli (tabela 4) združili tudi popise iz pragozdnih ostankov Kopa in Trdinov vrh (popisi a-h), kjer je subasociacija razšiijena na večjih površinah in je temu ustrezno jasneje izražena. Značilna kombinacija asociacije Cardamini sa-vensi-Fagetum je zelo osiromašena, ker se ne pojavljata vrsti Veronica montana in Cardamine trifolia. Stalno in ponekod obilno pa je prisotna značilnica asociacije Dentaria trifolia. Razlikovalnice subasociacije -corydalidetosum so: Corydalis cava, Isopyrum thalictroides ter I^eucojum ver-num, ki se ponekod pojavlja facialno. Vrsto Galanthus nivalis smo našli le na Trdinovem vrhu. V popisih na območju pragozda Ravna gora ni bila zabeležena. Delno je za subasociacijo razlikovalna vrsta Dentaria enneaphyllos; bolj zaradi pokrovnosti kot pa stalnosti. V ostalem je rastlinska sestava združbe zelo podobna subasociaciji -typicum. Razlikovalnice subasociacije jasno razlikujejo opisovano subasociacijo od ostalih oblik asociacije Cardamini savensi-Fagetum ter jo povezujejo s pogosto mejnimi sestoji asociacije Isopyro-Fagetum, ki pa se na območju pragozda Ravna gora ne pojavljajo. V primeijavi z asociacijo Isopyro-Fagetum skoraj povsem manjka beli javor (Acer pseudoplatanus). Prisoten je predvsem v grmovni plasti. Sestoji subasociacije -corydalidetosum se že po videzu jasno razlikujejo od sestojev asociacije Isopyro-Fagetum. V sestojih subasociacije -corydalidetosum bukev povsem prevladuje in dosega podobne dimenzije, kot so v ostalih oblikah asociacije Cardamini savensi-Fagetum - preko 30 metrov. V združbi bukve s polžarko pa je stalno in mestoma obilno primešan beli javor. Dre\je je zaradi vršnega položaja združbe slabše rasti, povprečno visoko od 20 do 25 metrov. Nomenklaturni tip subasociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla corydali- 58 Lojze Marinček, Ai.eksander Marinšek: Vegetacija pragozda Ravna gora detosum cavae (holotypus), je popis št. 17 fitocenolo-ške tabele 4 hoc loco. 3.3.1.3 Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Den-taria polyphylla lunarietosum redivivae subass. nova hoc loco Subasociacija -lunarietosum]^ na območju pragozda Ravna gora razšiijena na spodnjem delu, kjer se zmerno nagnjeni zaobljeni grebeni prevesijo v zelo razgiban jarkast teren s poudaijeno vlažnostjo. Na dolomitni matični podlagi prevladuje ijava prhni-nasto-sprsteninasta rendzina. V drevesni plasti prevladuje bukev, vendar ji je v primeijavi z ostalimi oblikami preddinarskega gorskega bukovega gozda ponekod v spodnji plasti primešan beli javor. Značilnice asociacije in razli-kovalnica geografske variante so relativno dobro zastopane. Razlikovalnice subasociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla lunarietosum redivivae so: Lunaria rediviva, Impatiens noli-tangere, Polystichum aculeatum in Phyllitis scolopendrium. Razlikovalno kombinacijo sestavljajo razlikovalnice zveze Tilio-Acerion oziroma podzveze Polysticho setife-ri-Acerenion. Delno razlikuje opisovano subasociaci-jo od ostalih oblik asociacije Cardamini savensi-Fa-getum stalna prisotnost vrst Urtica dioica, Stellaria montana in Impatiens noli-tangere, ki skupaj z razlikovalno kombinacijo nakazujejo poudarjeno vlažnost in s hranili bogata rastišča ter podobnost z gozdovi plemenitih listavcev. Morfološki opis tal s komentaijem (Prus 2003) Vznožje pobočja, mikroreliefno razgibano, zahodna ekspozicija, na 850 m nm. v. Ol: 3-0 cm, pretežno bukovo lisye, redki ostanki zelišč. A: 0-28 cm, 7,5YR 3/2, temno ijava meljsto glinasta ilovica, oreškaste strukture, zelo gosto prekore- ninjena, močno humozna, gosta, vendar droblji-va. Posamezni ostrorobi skelet do velikosti 5 cm. AC: 28-45 cm, 7,5YR 4/2, ijava do temno ijava, drobno poliedrična meljasta glina, zelo gosto prekoreninjena, gosta, vendar drobljiva; 40 % skeleta do velikosti 15 cm. Jezičast prehod v horizont ABC. ABC: 45-60 cm, 7,5YR 4/4 in 7,5YR 4/2, ijava do temno ijava glina poliedrične strukture. Goste, gnetljive in mazave konzistence. Horizont je gosto prekoreninjen in še humozen. Vsebuje 30 % skeleta do velikosti 15 cm. Mešan horizont. Jasen prehod v horizont C. C: 60+ cm, tesno zloženo in močno preperelo dolomitno kamenje (tabela 3). Vznožje pobočja pri dolomitni podlagi, ki je manj propusten kot apnenec, pomeni več vode na enoto površine kot na platoju. Zato je nižje ležeči ABC-horizont bolj vlažen ter ob glinasti teksturi mazav in gnetljiv (se ne drobi). Razpored in tip horizontov kažejo na pomemben vpliv koluvialnih procesov. Takoje že A-horizont razmeroma globok in manj humozen zaradi večjega deleža mineralnih delcev, od katerih je pomembno visok delež gline. Takšna »razredčitev« z mineralnim delom v A-ho-rizontu vpliva tudi na manjšo količino hranil na utežno enoto talnega vzorca. Tudi mešani ABC-ho-rizont je posledica pobočnega premeščanja in odlaganja tako finih (zemljatih) talnih delcev kakor tudi grušča oz. skeleta. Delež skeleta je v tem horizontu najnižji, kar je posledica njegovega odlaganja v zgornjem delu tal. Nomenklaturni tip subasociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla lunarietosum redivivae (holotypus) je popis številka 24, tabele 4 hoc loco. 4. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Na območju pragozda Ravna gora se pojavlja kli-matogena združba oziroma njena geografska varianta: Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Denta- Tabela 3: Mehanska sestava in kemijske lastnosti tal (Prus 2003) Table 3: Mehanical structure and chemical properties of soil (Prus 2003) PH P205 K20 org. C CN N pesek melj melj melj glina tekst. AL AL snov skup. grobi fini skup. razred SEZNAM VZORCEV globina CaC12 ---mg/100g-- - % % raz. * % % % % % 03 RAVNA GORA A 0-28 cm 6,1 0,2 16, 9 12, 0 6,9 15,7 0,44 5,4 16, 8 48,3 65,1 29,5 MG I 03 RAVNA GORA AC 28-45 cm 6,3 C, 2 15,4 5,6 3,2 12,8 0,25 2,1 11,7 36, 7 48,4 49,5 MG 03 RAVNA GORA ABC 45-60 cm 6,9 0,2 15,2 3,4 2,0 11,8 0,17 10,6 10,7 22,1 32,8 56, 6 G 59 Hacquetia 2/1 » 2003 ria polyphylla V okviru areala asociacije Cardamini savensi-Fagetum sta bili opisani dve novi subasocia-ciji: Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla lunarietosum redivivae in Cardamini saven-si-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla corydalideto-sum cavae. V okviru subsociacije -typicum pa tri nove variante: -var. Glechuma hederacea, -var. Rubus hir-tus in -var. Hellebcrrus niger. Pri ordinaciji vegetacijskih popisov iz analitske tabele (tabela 4) smo uporabili metodo glavnih koordinat (PCoA), kot mero različnosti pa koeficient podobnosti. Ordinacija pokaže združevanje v tri skupine. Na vodoravni osi je predstavljen gradient vlažnosti. Opazen je efekt konjske podkve, ker spremenljivke niso v linearnem odnosu (Podani 1994). Slika 1: Ordinacija popisov analitske tabele (tabela 4) Figure 1: Ordination diagramme of relevés of analytic table (Table 4) Floristični inventar asociacije, popisan na območju pragozda Ravna gora, je v primerjavi z opisom Z. Košiija (1979) zelo obubožan. Razlogov za to je več. Predvsem je bila asociacija Cardamini savensi-Fagetum opisana na celotnem območju gorskega sveta preddinarskega fitogeografskega teritorija. Površina pragozda Ravna gora je neprimerno manjša. Asociacija Cardamini savensi-Fagetum j e bila postavljena na osnovi več kot 60 popisov, v pragozdu Ravna gora je bila asociacija opisana s 24 popisi. Pomembno je, da uspevajo sestoji asociacije Cardamini savensi-Fagetum na območju pragozdnega ostanka Ravna gora v posebnih ekoloških razmerah; s tem misliva svežo gorsko klimo, pogojeno z izrazito osojno lego pragozda in dolomitno matično podlago, na kateri so slabše razvita tla. Skupno delovanje obeh dejavnikov daje združbi izrazito mezofilni značaj. Zaradi slabše razvitih tal manjkajo nekatere ekološko zahtevnejše rastlinske vrste. Poleg tega so floristične primerjave med gospodarskimi gozdovi in pragozdovi (Trinajstič 1972, Mari-nček, Puncer & Zupančič 1980, Marinček 1995, Bončina 2000) na splošno pokazale, daje v gospodarskih gozdovih večje število rastlinskih vrst. Predvsem zaradi stalnih posegov in gospodaijenja so gospodarski gozdovi bolj presvetljeni. Kljub tem zadržkom je narejena floristična primerjava med gospodarskimi gozdovi in pragozdom Ravna gora dala sledeče rezultate. V pragozdu Ravna gora smo na območju asociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla zabeležili 102 rastlinski vrsti praproti in se-menk (mahovi niso upoštevani). V gospodarskih gozdovih je Z. Košir (1979) na takih rastiščih ugotovil 113 vrst praproti in semenk. Če podrobneje pogledamo razlike, ugotovimo, da manjkata v drevesni plasti v pragozdu predvsem vrsti Picea abies in Abies alba. V zeliščni plasti je v gospodarskih gozdovih več zmerno do rahlo termofilnih vrst: Hordelymus euro-paeus, Cephalanthera rubra, Asarum europaeum, Hac-quetia epipactis ter ostalih vrst: Geranium phaeum, Stachys labiosa, Gentiana asclepiadea, Maianthemum bi-folium, Fupatorium cannabinum, Solidago virgaurea. Poleg tega v pragozdu Ravna gora, zaradi izrazito osojne lege, ni nekaterih geofitov, kot so vrste Ga-lanthus nivalis, Gagea lutea, Scilla bifolia in Allium ur-sinum. Pač pa sta v pragozdu prisotni izrazito mezofilni vrsti Lunaria rediviva in L^eucojum vernum, ki v gospodarskih gozdovih nista bili zabeleženi. Floristična primerjava med gospodarskimi gozdovi in pragozdom Ravna gora ne daje povsem objektivnega rezultata, ker se pri popisovanju gospodarskih gozdov izbirajo najbolj ohranjeni sestoji. Vendar se na dvorazsežnem ordinacijskem diagramu (slika 2) popisi gospodarskega gozda (Z. Košir 1979) in naši vegetacijski popisi ločeno združujejo v dve skupini. Tudi tu smo uporabili metodo glavnih koordinat (PCoA), kot mero različnosti pa komplement koeficienta podobnosti. Rezultati primerjave iste asociacije med naključno izbranimi popisnimi mesti v gospodarskih gozdovih in popisi v pragozdu bi gotovo podali še večje floristično razhajanje. 5. POVZETEK Na Gorjancih vjugovzhodni Sloveniji sta avtorja fi-tocenološko in pedološko preučila pragozdni ostanek Ravna gora in ga prikazala na karti v merilu 60 Lojze Marinček, Ai.eksander Marinšek: Vegetacija pragozda Ravna gora GOSPODARSKI GOZD 0,4- 035 ■ 0J- 0.25 ■ 1 □ \ 03- / □□/ 0.15' / ta o / Z 0.1. / D / \ D \ « < 0,05- /□ D / \ O 0- a / \ -0.05 ■ -0,1--0.15- / / (S / v □ / •0,2 ■ ■0.25 \p □ / ■03 ■03 ■0.1 0 0.1 0.2 03 0.4 Alis ! Slika 2: Ordinacija popisov sintaksona Cardamini savensi-Fagetum v ar. geogr. Dentaria polyphylla iz pragozda hoc loco in gospodarskega gozda (Košir 1979) Figure 2: Ordination of relevés of the syntaxon Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla between virgin forest and managed forest 1 : 3500. Površina pragozdnega ostanka je 15,53 ha, nahaja se na nadmorski višini od 860 do 950 metrov. Lega je izrazito osojna. Geološka matična podlaga so triasni dolomiti; prevladujoči talni tipi so: srednje globoka do plitva ijava pokarbonatna tla, ijava rendzina in tipična rendzina. Podnebje je zmerno celinsko s hladnimi zimami, toplimi poletji in zgodnjepoletnim padavinskim maksimumom. Popisi in njihova obdelava je bila opravljena po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blan-quet 1964; Westhoff & van der Maarel 1973). Talne razmere so bile proučene na podlagi reprezentančnih talnih profilov. Prevladujejo vrste reda Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928, zveze Aremonio-Fagion (I. Horvat 1938) Bor-hidi in Tórók, Podani et Borhidi 1989 ter reda Ade-nostyletalia. Na območju pragozda Ravna gora povsem prevladujejo sestoji asociacije Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 s tremi subasociacijami: Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Ž. Košir 1962 typicum Ž. Košir 1962, Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 lunarietosum redivi-vae subass. nova in Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 corydalideto-sum subass. nova. Subasociacija -typicum je bila razčlenjena na tri variante: Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Ž. Košir 1962 typicum Ž. Košir 1962 var. Glechoma hederacea var. nova, Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphyllaZ. Košir 1962 typicum Ž. Košir 1962 var. Rubus hirtus var. nova in Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Z. Košir 1962 typicum Z. Košir 1962 var. Helleborus niger var. nova. Razlikovalnice subasociacije -lunarietosum redivi-vae: Lunaria rediviva, Polystichum aculeatum in Phylit-tis scolopendrium, skupaj z vrstami Urtica dioica, Stel-laria montana in Impatiens noli-tangere nakazujejo poudaijeno vlažnost rastišča in sorodnost subasociacije z gozdovi plemenitih listavcev. Razlikovalnice subasociacije -corydalidetosum so vrste Corydalis cava, Isopyrum thalictroides in Leuco-jum vernum, ki povezujejo subasociacijo s pogosto mejno združbo Isopyro-Fagetum, ki pa se na območju pragozda Ravna gora ne pojavlja. Floristična primeijava med gospodarskimi gozdovi in pragozdom je pokazala, daje v gospodarskih gozdovih več zmerno do rahlo termofilnih vrst ter nekaterih geofitov. Floristična osiromašenost pragozda je delno posledica izrazite osojne lege pragozda in prevladujoče dolomitne matične podlage. 6. ZAHVALA Zahvaljujeva se dr. Igoiju Dakskobleiju, dr. Andražu čarniju in mag. Dušanu Robiču za koristne nasvete pri pisanju razprave. Hvaležna sva sodelavcem dr. Urbanu Silcu za tehnično in strokovno pomoč pri obdelavi podatkov, mag. Petri Košir za determinacijo mahov in univ. dipl. geogr. Maijanu Jarnjaku za tehnično pomoč pri izvedbi fitoceno-loške karte. Za fizikalne in kemične analize talnih vzorcev ter komentar k posameznim talnim profilom pa se najlepše zahvaljujeva mag. Tomažu Prusu. 7. LITERATURA Accetto, M. (2002): Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem. Gozdarski vestnik, 60, (št. 10): 419-444. Accetto, M. (1975): Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu Krakovo. Gozdarski vestnik, 33, (št. 2): 67-85. Bončina, A. (2000): Primeijava strukture gozdnih sestojev in sestava rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 153-181. Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. 61 Hacquetia 2/1 » 2003 Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Dunaj, Springer Verlag, 865 pp. Environmental Systems Research Institute. ARG VIEW 3. 2. 1996. (Računalniški program) Campa, L.( 1975): Kobile. Elaborat. Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. Frey, W., Frahm, J. P., Fischer, E. & Lobin, W. (1995): Kleine Kryptogamenflora. Bd. IV, Die Moos- und Farnpflanzen Europas. Gustav Fischer Verlag Stuttgart, Jena, New York, 426 pp. Hočevar, S. (1985): Preddinarski gorski pragozdovi: Trdinov vrh in Ravna gora na Gorjancih, Kopa v Kočevskem Rogu in Krokar na hrbtu po-goija Borovška gora - Planina nad Kolpo (mi-koflora, vegetacija in ekologija). Strokovna in znanstvena dela; 76, 267 pp. Hufnagl, L. (1892): Wirtschaftsplan für Betriebsklasse I, Göttenitzer Gebirge, Gottschee, 228 pp. Košir, Z. (1962): Ubersicht der Buchenwälder im Ubergangsgebiet zwischen Alpen und Dinari-den. üitteilungen der Ostalpin-dinarischen Gesellschaft für Vegetationskunde. Heft 2: 54—66. Košir, Z. (1979): Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Goijancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva: 17 (1): 1-242. Lebez,J. (1987): Pragozd Ravna gora. Strokovna in znanstvena dela 88. Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana, 80 pp. Marinček, L. (1968): Gozdne združbe Kamnik II. Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje, 132 pp. Marinček, L. (1980): Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 145 pp. Marinček, L. (1995): Urwald Sumik in Slowenien. Sauteria 6: 57-74. Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, I. & Accetto, M. (1993): No-menklatorische Revision der Illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagiori). Studia Geobotánica: 121-135. Marinček, L., Puncer, I. & Zupančič, M. (1980): Die floristischen und strukturellen Unterschiede zwischen dem Urwald und dem Wirtschaftswald der Gesellschaft Abieti-Fagetum dinaricum. Berichte der Internationalen Vereinigung für Vegetationskunde, Epharmonie (Rinteln, 9. 4.-11. 4. 1979), Cramer, Vaduz: 249-263. Marinšek, A. (2002): Razvoj inicialne faze na ve-trolomni površini v pragozdu Ravna gora. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Univerza v Ljubljani, 69 pp. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Türk, B. & Vreš, B. (1999): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 pp. Mlinšek, D., Accetto, M., Anko, B., Piskernik, M., Robič, D., Smolej, I. & Zupančič, M. (1980): Gozdni rezervati v Sloveniji. Ljubljana. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 414 pp. Ogrin, D. (1996): Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68: 39-56. Podani, J. (2001): SYN-TAX 2000. Computer pro-grams for data analysis in ecology and systemat-ics. User's manual, 53 pp. Prus, T. (2003): Opisi in analize tal v pragozdu Ravna gora. Biotehniška fakulteta. Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. (Tipkopis delnega poročila o projektu Ll-2437-0618-02) Puncer, I., Wojterski, T. & Zupančič, M. (1974): Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien). Krakow. Fragmenta floristica et geobotánica. 20 (1): 41-87. Puncer, I. (1984): Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 51 pp. Westhoff, V. & Maarel, E. van der (1973): The Braun-Blanquet approach. V: Whittaker, R. H. (ur.). Ordination and Classification of commu-nities. The Hague, Dr. W. Junk Publishers: 287-381. Trpin, D. & Vreš, B. (1995): Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 140 pp. Wraber, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetado 17: 176-199. Wraber, M. (1959): Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galio rotundifolii-Abietetum VJraber 1955). Prirodoslovno društvo v Ljubljani, posebne izdaje 1, 20 pp. Zaplotnik, V. & Konečnik, K. (2001): Pragozdni rezervat Strmec - raziskave zgradbe naravnega gozda in primerjava izbranih metod. Diplomsko delo. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 107 pp. Zupančič, M. & Puncer, I. (1995): Uber zwei weniger bekannte Urwälder Krokar und Strmec in Slowenien. Sauteria 6: 139-156. Zupančič, M. (1999): Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU 36, 222 pp. 62 O PRAGOZD RAVNA GORA 306,0. 881,0 Cardamini savensi-Fagetum var 2 J Cardamini savensi-Fagetum var 3 ] Cardamini savensi-Fagetum var H Cardamini savensi-Fagetum var Cardamini savensi-Fagetum var BB Cardamini savensi-Fagetum var . geogr • geogr geogr ■geogr ■ geogr • geogr . Dentaria polyphylla typicum . Dentaria polyphylla typicum var. Glechoma hederacea var. nova . Dentaria polyphylla typicum var. Rubus hirtus var. nova . Dentaria polyphylla typicum var. Helleborus niger var. nova . Dentaria polyphylla lunarietosum subass. nova . Dentaria polyphylla corydalidetosum subass. nova Slika 3: Filocenološkci karta pragozda Ravna gora Figure 3: Vegetalion map of virgin forest Ravna gora Hacquetia 2/1 » 2003 Tabela (Table) 4: Cardamini savensi-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Dentaria polyphylla (Košir 1962) var.geogr. nova in Lamió orvalae-Fagetum (I. Horvat 1983) Borhidi 1963 var. geogr. Dentaria polyphylla (Košir 1962) var. geogr. nova Številka popisa (Relevé number) 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Velikost ploskve (Relevé area) (m2) 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 Nadmorska višina (Altitude) (m) 905 875 890 895 925 870 890 905 1040 1060 1040 1100 Nebesna lega (Aspect) NW SSE NW NW NNE NNW NE SSW N NE NE N Nagib terena (Slope in degrees) (°) 17 25 25 25 15 19 13 12 5 5 10 25 Drevesna plast (Tree layer) (%) 80 90 80 90 90 90 70 80 90 90 90 90 Grmovna plast (Shrub layer) (%) 30 5 20 15 20 5 5 5 2 5 10 5 Zeliščna plast (Herb layer) (%) 60 40 60 40 50 90 100 100 80 80 i 80 70 Število vrst (Number of species) 36 35 40 32 40 36 23 17 21 21 36 24 Lamio orvalae- Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla forma Polygonatum verticillatum Znacilnica asoc. Iximio orvalae corydaletohim -Fagetum AF Lamium orvala C 111 + 1 1 + Znacilnice asoc. č Cardamini savensi-Fagetum AF Dentaria Irifolia C + + + 3 2 2 F Veronica montana AF Cardamine trifolio + Razlikovalnica geografskih variant AF Dentaria polyphylla C + . . . 2 2 1 2 1 2 3 Ra/Jikovalnice subas, in variant A Anthriscus nítidas C 1 + + + + + A Polygonatum verticillatum + + + + + A Aconitum vulparia + + F Corydalis cava 4 4 3 2 1 2 2 AF Isopyrum tlialictroides + 1 + 1 1 F Leucojum vernum + 4 + + + EC Galanthus nivalis + O Rubus hirtus + + + + + QF Glechoma hederacea F Sambucus nigra B + 1 + + + + + + + F Lunaria rediviva C + 1 + + O Urtica dioica + + + F Pliyllitis scolopendrium + + F Polystichum aculeatum + . + + + + + AF ARF.MONIO-FAGION Dentaria enneaphyllos C 2 2 1 1 2 1 1 Cyclamen purpurascens + + + + + + + Helleborus niger + + + . Scopolia carniolica + + Aremonia agrimonoides + Omplialodes verna + 64 Lojze Marinček, Ai.eksander Marinšek: Vegetacija pragozda Ravna gora Trdinov vrh 13 14 15 16 9 10 11 12 13 16 14 15 17 18 19 20 21 22 23 24 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 300 400 400 400 400 400 1120 1050 1070 1100 945 945 900 950 895 900 905 910 935 905 915 880 870 875 870 875 NE N NE SE N SE NE N NW N NE E NE NW NE N NNE N NNW N 20 10 5 10 5 7 5 5 18 15 3 5 12 17 15 15 10 18 20 21 100 90 90 100 100 80 100 90 80 70 90 100 90 80 90 70 85 95 90 80 10 20 30 10 5 5 10 20 10 10 5 5 20 30 20 20 10 5 10 5 100 90 80 100 70 75 30 60 40 90 40 50 60 60 100 90 50 60 50 85 25 21 28 30 35 21 33 45 37 32 31 29 25 26 25 35 30 29 37 24 Cardamini savensi-Fagetum var. geogr. Dentaria pulyphy!la ti) 00 „j E s. -u. V)