občine Logatec, 17. junij 2004,Te ^ Kako do nove čistilne? ^ Dom starejših vodi Alenka Curk H Nekoliko oklešč prostorske želje Stanovanjska soseska namesto barak Varnejši pločnik na Kalce *Na Vrhu 110 let šole ^ Obilna pevska žetev V Vse uspešnejši namizni tenis w f^^m m--- t1 1 i* S« M sij |3 rCrjj Ja, vrag je s skrbmi in zadovoljstvi ^g^^ Diana Lcčnik in Simon j/J^^Sk Gomilšek, znana bolj kol Duo Platin, JM"**i*(/: 73 6/j C DO Pločnik na Kalce bo vendarle prenovljen Ob cesti skozi Kalce se že kak mesec ureja pločnik - O njem smo se pogovarjali s Francem Rudolfom, predsednikom KS Tabor Končno, bi lahko rekli, se je le premaknilo? Rekonstrukcija pločnika je bila načrtovana že ob preplastitvi cestišča pred nekaj leti. Zaradi preplastitve je namreč pločnik izgubil svojo varovalno funkcijo, saj je bil komaj še kaj nad nivojem cestišča, ponekod pa je bil celo pod njim. Pa seje, seveda, zataknilo pri denarju. Ne bi za to preureditev pločnika morala poskrbeti Družba za državne ceste, ki je »izničenje« pločnika povzročila ob sicer prepotrebni ureditvi vozišča? Za ureditev pločnika mora po zakonu poskrbeti lokalna skupnost. Prejšnji pločnik je bil zato zgrajen s krajevnim samoprispevkom KS Tabor. Zaradi tega so se vaščani upravičeno jezili nad izničenjem truda in denarja, ki je bil porabljen za prvotno ureditev in bil zaradi preplastitve skorajda brez pomena, če ne v še večjo nevarnost, kot če bi ga sploh ne bilo. Kljub temu daje šlo za stari dolg države, še lani ni kazalo, da se bo sploh kaj naredilo. Je šlo tako dolgo odlašanje s prenovo samo na račun pomanjkanja denarja Denarja res ni bilo. So pa zaradi odloga zdaj hkrati urejene še druge komunalne naprave za vse Kalčane. Pod pločnik je vgrajen novi vodovod, ki omogoča tudi normalno protipožarno varnost, pa kanalizacija za padavinske vode, cestna razsvetljava, kabelsko TV omrežje. Edinole plinske napeljave ni, ker ni bilo zanjo dovolj interesentov. Potlej bo varnejša pešpot na Kalce. Foto: J. Turk Pločnik je enostranski. Ni bil predviden z obeh strani ceste? Bil naj bi ob obeh straneh. Žal, sprva za to ni bilo mogoče dobiti soglasja vseh mejašev in lastnikov zemljišč ob cesti. Je pač tako, da lahko cn sam lastnik onemogoči izpeljavo celotnega projekta. Še za preureditev enostranskega pločnika je bila dobrodošla sprememba zakonodaje, ki ni terjala več soglasja vseh posestnikov vzdolž trase, kot gaje terjala poprej. Kako težko je bilo pridobiti takšna soglasja - in še teže kak meter zemljišč je primer iz Gorenje vasi, kjer pločnika tudi po rekonstrukciji ceste ni. - Enostranski pločnik bo zgrajen zdaj od odcepa Pokopališke s Tržaško do glavnega križišča na Kalcah. Urejeni bosta tudi obe avtobusni postajališči. Koga bodo torej bremenili stroški preureditve? Pričakuje se nekako polovična porazdelitev stroškov med občino in državo. Se pa razmerje lahko spremeni občini v škodo zaradi dodatnih, a prepotrebnih del. J. Gostiša m Pa so jo odmerili -cesto k odlagališču odpadkov Odlagališče komunalnih odpadkov na Ostrem vrhu, s katerim upravlja komunalno podjetje Logatec, obstaja že prek 30 let, vendar dovolj urejeno podobo dobiva šele v nekaj zadnjih letih. Geometra ni zmotilo niti deževje. Foto: F. Brus Prav v teh dneh so zemljemcrci Orala, d.o.o. z Vrhnike opravili dokončno odmero za javno cesto. Tako bo lahko občina z lastniki parcel, po katerih se vije »komunalna« cesta, uredila lastništvo in poravnala lastnikom dolgoletni dolg. France Brus Vesela svoje sem mladosti Enaintridesetčlanski ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor Logatec je 5. junija v povsem polni avli gornjelogaške šole odpel šesti koncert v svoji sedemletni zgodovini - Gostili so vokalno skupino Lodža iz Grožnjana - Program sta z izbrano in uglajeno besedo pa tudi s kančkom hudomušnosti vodila Barbara Novljan-Mišič in Jože Gostiša Za sklep sedme sezone je ženski zbor Tabor privoščil poslušalcem koncert, ki ga poslušalci - v dobrem smislu, seveda - ne bomo pozabili. Enajstero pesmi, ki jih je zboru oddirigiral Zdravko Novak, je zvenelo ubrano, natančno, in kar je praviloma slabše, tu pa je bilo ravno nasprotno, zelo učinkovito v višjih dinamičnih stopnjah. Le če bi hoteli dlakocepiti bi dejali, da pri tišjem petju zbor učinkuje dekliško; to se sicer kar sklada s podobo, ne zveni pa glasovno tako, kakor gre ženskim zborom. Kot solistke so nastopile Saša Fefer, Darja Seliškar, Karmen Kune, Silva Treven, Urška Nagode, posebej prepričljivi pa sta bili Špela Kavčič in Katja Nagode, obe z izdatnejšim pevskim deležem, Katja z najbolj obširnim, pa tudi najboljšim; izjemno lepo zveneči glas in intonančna natančnost sta njeni posebni odliki. S tolkalnimi inštrumenti so zadnjo od pesmi spremljale Marinka in Vesna Istcnič ter Špela in Ana Kavčič, nekaj večji delež pa je pri tem imel Boštjan Tršar z bongosi, še večjega pri skladbi, ki so jo pevke navdušenemu poslušalstvu podarile za dodatek. Med skladbami so bile najbolj prepričljivo odpete ljudske Šla bom na goro visoko, Vora bije, kakor jo je priredil Radovan Gobec, in Šopek narodnih v harmonizaciji Matije Tomca z božajočim solom Katje Nagode. Kot posebnost naj omenim še uvodno prihajanje pevk na sceno: vsaka od njih je poslušalce pozdravljala s svojo pesmijo, vse pesmi pa so se po razpostavitvi pevk na oder prelile v rezijansko Nana ščeričica. Na videz morda preprosto, a raje verjamem, kot poskusim! Za to smelost si zbor zasluži posebno pohvalo. Z gosti, vokalno skupino Lodža, so se pevke spoznale na mednarodnih pevskih srečanjih v Marezigah, kjer so sodelovale že štirikrat. Skupina deluje dve leti, za seboj pa že ima mnoge nastope na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji. Sestavljajo deset pevcev iz Hrvaške in Slovenske Istre. V napovedi je bilo rečeno, da skupina ni klapa, da pa poleg pevskega izročila Istre, Dalmacije in nekaterih okolij severne Italije neguje tudi klapsko pevsko izročilo. Njen umetniški vodja jc prof. Davor Kovačević. Lodža jc v koncertnem delu odpela devet skladb. Verjetno sta bila dva člana zadržana, zatojih jc nastopilo osem - v značilni klapski zasedbi z enim prvim tenorjem in okrepljeno baritonsko-basovsko linijo ter z dvojnim vodstvom (tenor in bas). Med skladbami so prevladovale uspešnice z omiškega festivala dalmatinskih klap in skladbe ta čas popularnega pevca Gibonnija. Prijazni publiki so pevci dodali pesem za povrh, ob koncu pa so z gostiteljicami šc družno zapeli Cara mamma. Jan Turk Gostujoči v Starem trgu o Na koru v Starem trgu. Foto: M. Petkovšek Pevsko društvo Logatec (tudi s sopevci z Vrhnike) jc 16. maja gostovalo s koncertom v cerkvi sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu. Ob orgelski spremljavi Eda Popita je zbor pri deseti maši pel znamenito mašo Joscpha Havdna Missa brevis St Joanni de Dco - s solistko Elviro Hasanagić. Program je zbor dopolnil še z nekaterimi koncertnimi skladbami. Mašujoči kaplan se jc pevcem zahvalil za lepo petje in obogatitev bogoslužja ter povabil zbor v župnišče k sladkemu prigrizku. M. Petkovšek Še naprej se utrjuje pevska kakovost Dvaindvajseto srečanje pevskih zborov, ki delujejo pod okriljen obrtnih zbornic Letos je obrtniške zbore Slovenije gostila šmarska zbornica. V dvorani kulturnega centra v Rogaški Slatini je zapelo vseh dvanajst zborov, od tega trije mešani in cn nonet, ostali pa moški. Razveseljivo je, da (tudi ta) srečanja spodbujajo kakovostno pevsko rast, da število zborov ne upada, slišati je celo, da se v Trebnjem ustanavlja še eden. Pač pa se tudi pri teh zborih kaže, da sc starostna sestava pevcev nekoliko viša. Tudi letošnja revija jc bila zgledno pripravljena, organizacijsko jc tekla brezhibno. Zbori so ob koncu posamičnih nastopov družno zapeli Tam v Štajerski deželi ter Ipavčcvo Lahko noč; mislim, da tokrat prvič tako, da jc bil na odru samo zborovodja domačega zbora Franci Plohi, vsi pevci pa na balkonu dvorane. »Notranjska« se je na reviji tudi letos predstavila z zanimivim programom in je po tej plati bila med najboljšimi, pa tudi izvedbeno je bila prepričljiva (pesmi Pleši, črni kos. In če sem samo vetru brat). Zares dobro organizacijo pa smo pevci »Notranjske« čutili tudi ob "Notranjska "pred Rogaško Slatino. ogledu nekaterih zanimivosti: biser baročnih cerkva - cerkev na Sladki gori, dvorec Strmol in muzej na prostem v Rogatcu. Za vzor - vredno posnemanja. Jan Turk Mm Film Aleluja - Andrej Žigon Zdaj tudi na videokaseti Film je dokumentarno-biografski prikaz dela in življenja pesnika, fotografa, igralca, popotnika in dobrotnika Andreja Žigona. Govori o razpetosti umetnika med umetnostjo in življenjem, med pomočjo drugim in sebi -med življenjem, ki bi ga lahko poimenovali tudi »Vse za druge, zase nič«. Andreja Žigona sem s kamero spremljal celih deset let (1993-2003 in ob obilnem gradivu posnel film, posvečen njemu, njegovemu ustvarjanju in življenju za druge. Tako ostaja trajen spomin na Andreja tudi na filmu. Andreja sem skušal predstaviti zgolj skozi njegovo pripovedovanje, njegove izjave, fotografije, misli in nastope, zato sem se izognil glasu pripovedovalca-bralca. Tako povezuje Andrej dogodke v filmu, obujajoč spomine na svoje življenje, sedeč v bolnišnici (na kardiovaskularncm oddeleku Kliničnega centra v Ljubljana), ki je bila tudi ena izmed njegovih zadnjih postaj v življenju. Rdeča nit filma jc torej daljši intervju, ki jc bil posnet kak mesec dni pred njegovo smrtjo; zanimivo pa jc, daje Andrej nastopil v mojem prvem prispevku, ki sem ga pripravil za oddajo Logaški utrinki na TV Lep Logatec, in prav moja kamera je posnela tudi njegov zadnji intervju. Andrej pripoveduje v izbranem, bogatem jeziku, z Aleluja - z neizpeto pesmijo. g Foto: P. Godina rl verzi opremi tudi čisto običajne povedi, kar daje njegovemu izrazu poseben čar. V filmu sem želel pokazati tudi Andrejevo izredno izrazno moč v doživetem podajanju pesmi; tako se film s pesmijo začne in z njo tudi konča. To je njegov nikoli dokončani Regratov venec. Kljub temu da c 3 M K/i a S) o — Kulturni razgledi je pesem dolga 10 minut, sem jo vključil v film, saj bi bila izredna škoda, če bi ta pesem ostala le v mojem arhivu. Ker je Andrej vseskozi fotografiral življenje okoli sebe, spremljamo del zgodbe tudi skozi njegove fotografije. Andrej je bil človek, ki je uspel preseči samega sebe. Življenje za druge mu je dajalo moč, saj je v pomoči drugim našel smisel življenja. Po Sloveniji je organiziral mnoge dobrodelne koncerte in razstave, nastopal je na radiu, TV in v filmih. Del svojega življenja in razmišljanja razkrije tudi ob srečanju s Francko, 80-letno ženico, ki živi sama v Logaških Žibršah, na kmetiji - odmaknjeni od ponorelega sveta; kuha še v črni kuhinji; zdi se, kot da se je tam čas ustavil. Pri njej se ustavi tudi Andrej, saj sta s Francko na neki način povezana; oba sta vaška posebneža, le da Andrej svojo posebnost plemeniti z dobroto in življenjem za druge. Premierna projekcija filma je bila na Andrejev rojstni dan, 9. januarja 2004, v Narodnem domu. Sodeč po odzivu gledalcev projekcije, delo ni bilo opravljeno zaman. Nastanek filma so podprli JSKD RS, KD Drevored, Občina Logatec, Društvo likovnikov Logatec in Naklo, d.o.o.. Zahvala za pomoč pri izdelavi filma gre mnogim, posebej pa Anteju Vladiču, Jocu Jovanoviču, Milanu Trobiču in Alenki Furlan. Vsi, ki ste zamudili premiero in bi si film radi ogledali, lahko naročite in kupite videokaseto v Turistični pisarni Logatec, Tržaška 17, 1370 Logatec, tel.: 7541-518. Cena videokasete 3.500 tolarjev (z vključenim DDV). Primož Godina, univ.dipl.ing. Smer sever-jug Likovna skupina S.K.U.P. je uspešno razstavljala v Srbiji in Črni Gori 'M Skupina S.K.U.P, katere člani Jur Samec, Žiga Rehar in Brane Sirca smo razstavljali v začetku aprila v Stekleni galeriji v Logatcu, smo razstavo selili v Novi Sad in v Subotico, v Srbijo in Črno Goro. Po zapletih s čezmejnim prevozom slik smo končno postavili razstavo v galeriji Podrum v Novem Sadu, ki se lahko primerja z marsikatero galerijo v Sloveniji. Prijetno sta nas presenetila tudi pozornost in prijaznost ljudi, ki so nas povabili, in tistih, ki so nam pomagali pri postavitvi razstave. V Novem Sadu smo dobili občutek, da je prav odnos ljudi do umetnosti na nivoju, s katerim kažejo, kako pomembna je kultura za predstavljivost in prepoznavnost naroda, kako pomembno je gojiti zdrav odnos do umetnosti in izobraževanja o njej- Vodstvo galerije se je tako v Novem Sadu kot v Subotici potrudilo tudi z objavami v medijih; radijske in televizijske hiše so nas spremljele z intervjuji. O naših delih in razstavi pa smo dobivali pohvale po internetu in preko mobilnih sporočil, kritiko pa je objavil novosadski dnevnik. Razstavo nam je z donacijo omogočila tudi občina Logatec, ki smo jo zastopali s svojimi deli. Ista donatorica je podprla tudi razstavo akademske slikarke Ksenije Kovačevič iz Subotice aprila in maja v Stekleni galeriji v Logatcu. Njena Razstavljali so v novosadskem Podrumu. razstava olj - Univerzalni jezik gest -je obsegala manifestacijo človeških gest, ki govorijo brez besed. Položaji rok in prstov, izrazi na obrazih, drža samega človeka odkrivajo več, kot pa bi si želel posameznik, čigar geste so vidne. Z gestami opazovalcu kažemo vidni znak, ki se lahko tiče česarkoli, kar se da z gesto pokazati in sporočiti. Obstaja mnogo gest, ki so si med seboj podobne in različne. Nekatere geste izhajajo iz potrebe, a cilj razstave je, da le-te ne bi bile pozabljene. Prav na osnovi naše medsebojne izmenjave - slikarko smo predstavili mimo Logatca še v KUD France Prešeren v Ljubljani ter v razstavnih prostorih Univerze v Ljubljani - je Kovačevićcva poskrbela za našo komunikacijo z galerijami Podrum in Likovni susret v Srbiji in Črni gori. Jur Spet gledališče na prostem To pot pripravljajo Vrhovci Divjega lovca v režiji Francija Jereba ŠKD Vrh pri pravna v prazničnem letu (letos praznujejo 110. obletnico rednega šolstva in 50. obletnico šolske stavbe) spet predstavo na prostem. Tokrat pripravljajo Finžgarjevo ljudsko igro Divji lovec, ki stajo za to priložnost priredila Lojze Stražar in Franci Jereb, ki igro tudi režijsko kleše. Pri obsežnem projektu sodeluje več kot 50 igralcev, 20 jih pomaga pri tehničnih delih in še sc bo našel kdo, ki bo ponudil svojo roko v pomoč. In kdaj bomo lahko ugledali igro? V soboto, 26. junija, bodo zaigrali premierno predstavo, nato pa si bodo sledile predstave šc v nedeljo, 27. junija, petek, 2., in soboto, 3. julija, v petek, 9., in soboto, 10. in 17. julija. Vse predstave bodo ob 21. uri. Za parkirna mesta vam ni treba skrbeti, za požirek rujnega po predstavi tudi ne. Le oblecite se toplo. Tako nastaja prizorišče za Divjega lovca. Pred predstavo si boste lahko v spodnjih prostorih podružnične šole ogledali še razstavo Zgodovina šolstva na Vrhu, ki sojo odprli v začetku junija. Razlogov, da pridete na Vrh, je dovolj. Le vzemite si čas in pridite. Veseli vas bomo. M. igv-- Mimo je tudi letošnja pevska bera Pet zborov je sredi maja pelo na letošnji - 36. občinski reviji odraslih pevskih zborov v logaškem Narodnem domu: po dva ženska in mešana ter en moški zbor- Zaradi preobsežne obolelosti pevk in pevcev se je nastopu odpovedala »Notranjska« - Za medobmočno revijo izbrana Pevsko društvo Logatec in Ženski pevski zbor Tabor Revijo je začel ženski zbor Pevskega društva invalidov in upokojencev pod vodstvom Karolinc Mcdvcščck. Med vsemi zbori je pokazal največji napredek od lanske revije, posebej še s Pirnikovo skladbo Jesen na besedilo Srečka Kosovela. S to skladbo je prestopil v drugačno zahtevnost, kot jo je obvladoval doslej. Sledil je edini moški zbor - iz Ženski pevski zhor Tabor. Foto: D. Mula vasic Hotedršice - pod vodstvom Matije Logarja. Kadar zbor zazveni, zveni lepo. Kazno je bilo, daje prva skladba Imel sem ljubi dve trd oreh za to skupino. Preostali pesmi sta zveneli solidno, na konceh pa vse zelo prepričljivo. Zatem je nastopil najštevilčnejši zbor - Pevsko društvo Logatec, ki ga vodi Lovro Grom. Nastop je bil suveren, videlo in slišalo se je, kaj zborovodja od pevcev pričakuje. Simpatično se je oglašala solistka Urška Batič. Z dobrim nastopom si je zbor odprl pot na medobmočno revijo na Vrhniki, kjer bo sodeloval tudi gornjelogaški ženski zbor, ki je nastopil ob koncu revije. Mešani zbor Adoramus se je na reviji po enoletnem premoru CM 3 a u) g — BKulturni razgledi Na rob letošnji reviji odraslih pevskih zborov Sredi maja je na 36. reviji prepevalo pet zborov. Raznoliki in ambiciozni program je strokovno spremljal Mitja Gobec, ki je odbral za medobmočno revijo ŽePZ Tabor in MePZ Pevskega društva Logatec; kateri od zborov bo v resnici uvrščen, pa bo odločala žirija. Župan Janez Nagode in Mitja Gobec sta se strinjala, da bo treba v prihodnje razmisliti o večji obiskanosti tovrstne prireditve, saj si 170 pevk in pevcev s tako pripravljenim programom zasluži večje število poslušalcev in poslušalk. - Morda bi bila prireditev dostopnejša in bolj odmevna na ploščadi pred Narodnim domom. Kir predstavil z novim dirigentom Tadejem Sadarjem, ki gradi nov zbor. Zbor je pel solidno, zvenel je mladostno, tudi uglajeno. Posebej velja pohvaliti solista Bena Možina. Čeravnoje ime, in z njim nekaj nosilcev nekdanjega tekmovalnega (komornega) dela Adoramusa ostalo, moramo za nekaj časa pozabiti na evropsko primerljivo raven zbora, ki smo je bili (raz)vajcni poslušati tudi na občinskih revijah. Vendar je zaloge dobrega petja še veliko, mladosti in podmladka tudi. Z vztrajnim delom in z nekaj fantovskih okrepitev bomo, trdno upamo, sčasoma spet lahko ponosni na tekmovalne uspehe Adoramusa. Na koncu se je predstavil Ženski pevski zbor KD Tabor Logatec, lavreat lanske revije z zborovodjem Zdravkom Novakom. Odpel je najtehtnejši program in edini med vsemi zbori - v temperamentni venezuelski skladbi - uporabil tudi tolkalno spremljavo, v kateri je izstopal Boštjan Tršar z bongosi. Tudi od tega zbora lahko pričakujemo kako tekmovalno merjenje moči z drugimi zbori, morda na Naši pesmi v Mariboru ali kje v tujini. Petje je spremljal in ocenil Mitja Gobec. Povedal je, da je bil izbrani program skladb kar zanimiv. O odsotnosti poslušalcev morda nas je bilo za polni dve vrsti - pa ni rekel nobene. Jaz tudi ne bom. Le še na kako prireditev več bom šel, vsaj sebi za zgled. Janez, (iostiša Četrta glasbena pomlad 1 Med 12. in 24. junijem gostijo v Logatcu, Rovtah in Hotedršici 21 odličnih koncertov v okviru letošnjega 4. pomladnega festivala Veris Glasbena šola Logatec tudi letos organizira pomladni glasbeni festival Veris. Njegovi začetki so bili skromni. Programski splet glasbenih dogodkov z gosti in v zadnjem času tudi z mednarodno udeležbno glasbenikov pa bodo letos poslušalce, predvsem jazzovske, navduševali z odličnimi solisti in skupinami, zlasti ob koncu festivala. Zato M. Albreht upa, da bo letos festival vendarle sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo, saj gre za zajeten finančni zalogaj, ki so ga do zdaj v Glasbeni šoli Logatec težko pokrivali. "Odgovora ministrstva sicer še nismo prejeli, upamo pa, da bo naš projekt tokrat deležen podpore, saj izpolnjujemo vse pogoje," pravi ravnatelj glasbene šole. Četrti Veris po vrsti spet polni ~~ z glasbo trge, cerkve in dvorane v rg Logatcu, Hotedršici in Rovtah. V okviru festivala, ki se 14. junija začenja ob 20. uri v dvorani GŠ s koncertom = solistov in komornih skupin GŠ, končal : pa se bo 24. junija z vokalistko Evo XA Hren &Triom Mozetič, se na koncertih jZ. predstavljajo: pihalni in simfonični Z lanskega festivala Veris. orkester GŠ, izvrstne komorne skupine: Kvartet flavt NAI, Logaški kvartet saksofonov, Primorski kvartet pozavn, Notranjski trobilni kvintet, kvarteta flavt in klarinetov GŠ, na absolventskih koncertih pa pevci in pevke, citrarke in kitaristi. Posebej zanimiv že zaradi nenavadne kombinacije instrumentov bo 23. junija koncert orlglavke Polone Gantar in saksofonistke Betkc Kotnik. Za najmlajše poslušalce so pripravili koncert in razstavo ilustracij, povezano s predstavitvijo CD Teka miška Mire Voglar. Na svoj račun, kot rečeno, pa bodo prišli ljubitelji jazza, ročka in ambicntalne glasbe. Na dveh koncertih se bo predstavila Misija nemogoče (učenci oddelka za jazz, ročk in popularno glasbo GŠ); 19. junija bodo nastopili Pudding Ficlds iz Kopra, 20. junija Carcna, 21. junija Jadranka Juras Jazz kvartet, 22. junija skupina Log-A-Rhvtcm, 24. junija pa Trio Mozctič&Eva Hren. Veris je torej festival s koncerti za različne okuse in starostne skupine. M. Albreht pravi: "Ni pomembno, kakšne zvrsti jc glasba na festivalu, pomembno je, da je dobra in da festival gosti dobre glasbenike in glasbenice." B. Novak Da capo al fine Koncert Otroškega in Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom Predzadnji majski petek so nam polepšali člani dveh pevskih zborov Osnovne šole Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka. Že večkrat smo omenili v Logaških, daje pevska tradicija v Logatcu dolga in bogata, zato smejo biti tudi pričakovanja visoka. Vse skupaj pa se, kajpak, pričenja ob osnovnošolski vzgoji in domačem petju. Se je pa zborovsko petje, otroško, mladinsko in »odraslo« precej spremenilo. In če nekoč za takoimenovano »zabavno glasbo« ali celo jazz, etno-glasbo, hip-hop in ročk v nastopih zborov ni bilo prostora, je danes preseženo okostenelo pojmovanje »resne glasbe« kot edine zveličavne za vzgojo in vrednote. Tudi pri snovalcih glasbenih programov zdalj bolj velja prepričanje, daje glasba le »dobra« ali »slaba«, nc pa »klasična« ali »zabavna«. Tega dne so poleg dveh zborov nastopili še pianisti, kitaristi, bobnarji, flavtisti in igralci na sintetizator. In nc nazadnje, naj omenim še jasno, razumljivo in jezikovno lepo oblikovano besedilo, s katerim je povezovala koncertno dogajanje Barbara Novljan Mišic. Najprej nam je zapel Otroški pevski zbor ob spremljavi pianistke Gabrijele Nagode; po začetni preplašenosti so otroci zapeli bolj odprto in tudi dvoglasno, posebej še, ko so se pridružile bobnarke in kitarista Jan Vihar in Žiga Petkovšek. Ljudska Papjev v priredbi Alda Kumarja je vnesla več živahnosti in sproščenosti in takoj je zbor zazvenel bolj odprto in prepričljivo. Vmes so sc predstavili ob sinteliz.atorju KlavdijaGantar,Janez Brenčič, Petra Rančov, Rok Govekar, Matej Arko in Andreja Sajovic, ki so s svojim nastopom povedali, da se pri glasbenem pouku in zborovskem petju ne ukvarjajo lc s petjem. Zborovodja pa zagotovo ve, da bo zvok pevcev še boljši, če bodo mladi pevci bolje muzicirali ob skupnih zaključkih in enakomerni dinamiki. V drugem delu je nastopil Mladinski pevski zbor z raznolikim Otroški zbor OŠ Tabor. sporedom od ljudske belokranjske Igraj kolo do ameriške tradicionalne Donna, Donna. Tokrat je zboru dajal dobro harmonsko podlago trio instrumentalistov Vinko Kralj (klavir in harmonika), Bojan Šen (kitara) in Vid Sark (bas kitara). Ker se je na odru zvrstilo prek 30 predvsem pevk, je bil zvok mogočnejši, čeprav bi si včasih želeli še bolj natančnega podajanja, ki se oblikuje ob poslušanju sopevcev in se naj bi ne zanašal na glasbeno spremljavo. Vendar to omenjamo zato, da se bo zbor lahko še bolj ponašal s svojo kakovostjo. Gotovo sta bili najbolje interpretirani pesmi Bobvja Dvlana Vetra tih šepet in Dobra vila, kjer so se pevci skupaj z zborovodjem »našli«. Vsekakor pa so se »našli« tudi ob imenitnem dodatku pesmi We are Foto: P. Sark the world, ki sojo skupaj zapeli pevci obeh zborov. Svečanost dogodka zaključnega koncerta so bila priznanja 6 pevkam, ki sodelujejo v šolskih zborih vseh 8 let šolanja. Taki zgledi vlečejo, so nekoč dejali naši starši, mi dodajamo, da mora biti takih zgledov še več. Videti je bilo, da je zahvala zborovodji Zdravku Novaku s strani pevcev bila nepričakovana in pristna. S podobnimi vtisi so tempelj učenosti zapuščali tudi navdušeni obiskovalci, ki so dodobra napolnili koncertni prostor v šolski avli. Na lastna ušesa sem slišal, da bi si želeli takih koncertov še več. [(Ital. Od začetka do konca; glasbena oznaka za izvajanje.) Kras KERAMIČNA DELAVNICA TER VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. S M >e/5 C3 Wj O Jubilej za resnično praznično vzdušje Ob 15-letnici Pevskega društva Ivan Cankar z Vrhnike se je steklo tudi desetletje sodelovanja s Pevskim društvom Logatec - V okviru »Cankarjevih dnevov« so 9. maja počastili jubilej skupaj še s Pevskim zborom KUD Ivan Cankar iz Ljubljane Gostje so pod vodstvom Jožeta Gačnika uvodoma zapeli Krekovo skladbo Nazaj v planinski raj nato še tri narodne v Tomčevi priredbi. Jubilant pa je pod vodstvom Lovra Groma zapel Foersterjev Večerni ave, Simonitijcvo Pod jasnim soncem, Ukmarjevo Skico na koncertu, dve koroški: Pojdam u rute v Tomčevi priredbi s solistko Urško Batič in Voda teče v Kemjakovi priredbi ter Dve belokranjski v uglasbitvi Albina VVeingerla; za konec pa še Nageletovo Ni je lepše noči. Med koncertom, ki gaje povezovala Barbara Mišic Novljan, so se še posebej spomnili Majde Smrekar, ki je vodila ŽePZ Sinja Gorica (predhodnik sedanjega zbora, Lovra Groma, ki vodi zbor vse od združitve z logaškim Pevskim društvom, petih prvcev, ki so prepevali še v MoPZ IUV, in vseh dosedanjih predsednikov zborov. Janez Smrtnik pa je ob plesu koreografinjc Rosanc Štrogelj pripovedoval Cankarjevi črtici To je bila prva pot in Tičnica. Prireditvi je še posebno praznično vzdušje dajalo navdušeno poslušalstvo, kije tako rekoč do zadnjega sedeža napolnilo veliko dvorano Cankarjevega doma. Marinka Petkovšek Hotenj ski plesalci na območnem srečanju Območnega srečanja folklornih skupin 8. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki se je udeležila tudi folklorna skupina iz Hotedršice V sodelovanju z JSKD - Območne izpostave postavitev je pripravil Matija Logar, vodja folklorne skupine. Logatec so se prijavili za nastop na območnem srečanju To je bil njihov prvi nastop pred strokovnim Folklornih skupin občin Vrhnika, Borovnica, Cerknica in ocenjevalcem, to pot pred prof. dr. Brunom Ravnikarjem. Logatec. Njegove pripombe in priporočila bodo plesalci upoštevali V programu so sodelovale štiri folklorne skupine: pri nadaljnjem delu in razvoju folklorne dejavnosti v svojem FS Ligojna-KUD Ligojna, FS Rakek-KD Rak, Mladinska društvu. FS Ligojna-KUD Ligojna ter FS Hotedršica, ki seje Po nastopu in pogostitvi v preddverju Cankarjevega predstavila s pari: Marta in Matija Logar, Jožica Nagode in doma na Vrhniki so se odpeljali na Ig, kjer so si v športni Albin Treven, Andreja Petkovšek in Boštjan Rupnik, F.rna dvorani ogledali podobno srečanje FS ljubljanske okolice. Pivk in Aleš Rupnik, Vesna Rupnik in Karol Brus, Mojca Pozorno so spremljali vse nastopajoče skupine in se iz Dolenc in Ivan Leskovec. Njihov nastop je spremljal njihovih nastopov tudi marsikaj naučili. Prevoz na obe glasbeni trio: Andrej Logar - kontrabas, Janez Petek kitara srečanji jim je omogočil župan občine Janez Nagode, in Silvo Rupnik - harmonika. Hotenjci so zaplesali splet plesov z naslovom »Sv. Anton, daj mi moža«. Odrsko Mojca Dolenc c 1Q Poziv C C za pridobitev vodne pravice za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo prosi za pomoč pri pozivanju gospodinjstev, pravnih in drugih oseb, ki si sami zagotavljajo oskrbo s pitno vodo. Gospodinjstva, pravne in druge osebe morajo do 10. avgusta 2004 posredovati vlogo na Agencijo RS za okolje, Vojkova c. lb, Ljubljana , na obrazcu, ki ga objavljamo v tej številki Logaških na straneh 17-18. Na podlagi Zakona o vodah (UL RS, št.67/02) morajo gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti dovoljenje. Dovoljenje za uporabo zajetja pridobi uporabnik vode iz zajetja najkasneje do 10.avgusta 2004. Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem je zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne uporablja ali če to omogoča izdatnost vodnega vira. Vodna pravica bo podeljena brezplačno. (ime in naslov prosilca) MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA RS ZA OKOLJE LJUBLJANA, Vojkova lb VLOGA ZA PRIDOBITEV VODNEGA DOVOLJENJA ZA RABO VODE ZA LASTNO OSKRBO S PITNO VODO (125. člen zakona o vodah) I. PODATKI O UPORABNIKU ZAJETJA ZA LASTNO OSKRBO S PITNO VODO: • ime in priimek fizične osebe:_______ • naziv pravne osebe:_ • zakoniti zastopnik pravne osebe:_ • naslov: telefon:_ e-mail:_ naslov* stavbe, ki je oskrbovana s pitno vodo iz zajetja: • število oseb, ki ima stalno prebivališče v stavbi iz prejšnje alinee:_ • opisi gospodarskih ali pomožnih objektov, ki jih na naslovu stavbe iz prejšnje alinee oskrbuje s pitno vodo isto zajetje: *Če stavbi ni dodeljena hišna številka, je treba namesto naslova navesti podatke o zemljišču, na katerem se nahaja stavba. Če ima uporabnik istega zajetja oskrbovanih s pitno vodo več stavb z različnimi naslovi, izpolni vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za vsako stavbo posebej. II. PODATKI O ZAJETJU: 1. (ustrezno označi in vpiši podatke)'. • izvir: _ • vodnjak vrtina [ globina vrtine, vodnjaka: • ime vodotoka: 2. poraba vode je občasna _] poraba vode je stalna __ poraba v mVdan: 3. leto izgradnje:_ 4. podatki o zemljišču, na katerem se nahaja zajetje: kraj:_, občina:_ k.o.:_, parcelna št.: ime lastnika zemljišča:_ naslov lastnika zemljišča: III. VLOGI PRILAGAM: 1. Kopijo katastrskega načrta z vrisom vseh objektov za odvzem vode in narisano povezavo s stavbami, ki se oskrbujejo s pitno vodo, Izjavljam, da bom naknadno na poziv pristojnega organa priložil še dodatne dokumente, če bo v postopku pridobitve vodnega dovoljenja zahtevano. Vlogi prilagam upravne kolke RS v znesku 4.250,00 sit. Prilepiti: (Kraj in datum) podpis: r o _ » i p C 3 d: t j Športni kalejdosop Srečanje planincev Notranjske Med dvanajstimi društvi so se 23. maja udeležili srečanja notranjskih planincev v akciji Planinske zveze Slovenije »Šport za vse« tudi logaški planinci; srečanje je organiziral Mcddruštvcni odbor Notranjske PD Cerknica. Med lepotami Rakovega Škocjana. Foto: M. Petkovšek Z gosti so sc zbrali pri hotelu Rakov Škocjan, od koder so sc odpravili v skupinah po krožni Naravoslovni učni poti, ki sc začne z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak iz Zelških jam. Mimo udornic vodi pot ob desnem bregu potoka, nasproti hotela pa ga prečka po brvi in nadaljuje po levi strani struge do Velikega naravnega mostu (oba naravna mosta sta ostanka nekdanjega obsežnega stropa podzemskega rova) in ponornega dela Tkalca jame. Pot, dolga tri kilometre, pelje nato prek Velikega mostu do ruševin cerkvice sv. Kancijana. Po dvournem sprehodu so se iz Rakovega Škocjana odpeljali mimo Malega mostu in 200 let stare smreke skozi Zclšc, Podskrajnik in Cerknico do Dolenje vasi. Tam so se zbrali pod obnovljenim kozolcem Turistične kmetije Kontrabantar iz Dolenje vasi, kjer so jih s kulturnim programom pozdravili predstavniki PD Cerknica ler predstavniki M DO PD Notranjske. Vsi pa so bili ob koncu povabljeni na golaž in ples ob harmoniki. Marinka Petkovšek Dve pisarni v najem V najem oddamo dve pisarni na Tržaški cesti 11 v Logatcu. Informacije po telefonu 050 651 538 Ravno opoldne na Trupejevo poldne Logaški planinci so se 30. maja namenili pod vodstvom Alenke Mrak na gorenjsko stran. Iz Martuljka so se zapeljali še do Srednjega Vrha. Tam se jim je pridružila še ena pohodnica in odpravili so se po 3 km dolgi gozdni poti do lovske koče (l 275 m). Po krajšem oddihu so pot nadaljevali po strmem brezpotju. Po dveh urah hoda prek studencev mimo redkega cvetja in po snegu so dospeli okrog poldneva na Trupejevo poldne (1932 m), ki velja za najvišji vrh Karavank - zahodno od Kepe. Vrh Trupejevega opoldne. Foto: M. Petkovšek Trupejevo poldne se dviguje v grebenu na meji z Avstrijo. V skupini vrhov na vzhodu sta najzanimivejša Maloško poldne in Krcsišče. Vrhovi so redkeje obiskovani, ker ni markacij, čeprav ne manjka uhojenih lovskih in graničarskih stezic. Vzpone tod pa bogato nagradijo razgledi na Julijske Alpe in Koroško sredi čudovite flore, odmaknjenosti in miru. Zaradi vsega tega tudi nismo bili ta dan edini obiskovalci vrha. Pot so planinci nadaljevali po grebenu med cvetočim črnim telohom in čez pol ure prispeli na travnik s »Hotelom« Blekova (1638), sc za nekaj časa ustavili in prek travnika nadaljevali pohod po krožni poti v dolino. Sredi popoldneva so se na Srednjem Vrhu ustavili pri kmetiji, kjer prodajajo domači sir in skuto. Na poti domov so se zaustavili še v Dovjem in preleteli vtise s čudovitega pohoda. M. P. vabijo k dopisovanju! C K/5 C3 L9 Športni kaleidoskop Pohod ob dnevu zmage V počastitev dneva zmage so se 9. maja logaški planinci udeležili pohoda na Blegoš, ki ga vsako leto organizira Planinsko društvo Gorenja vas. Iz Logatca so se odpeljali prek Rovt in Žirov skoz Poljansko dolino mimo Hotavelj do Leskovice (800 m). S planinsko opremo so se v rahlem rosenju vzpenjali po strmi poti do gozdarske koče, kjer so si nekoliko oddahnili in se okrepčali. Iz bujnega zelenila v dolini so dospeli do snega, ki ga je bilo proti vrhu vse več in več. Razgled je motila megla. Dospeli so do Koče Škofjeloškega odreda (1391 m), ki je bila polna pohodnikov, zato se je večina zadrževala kar okrog koče. Na vrh Blegoša (1562 m) pa zaradi megle in močnega vetra se niso povzpeli, pač pa so se v koči vpisali v spominsko knjigo in se odpočili ob malici. Na slovesnosti je vodja logaških planincev Nejc Rus prejel priznanje za 20. pohod. Med sneženjem se je dodobra shladilo; planinci so se tako v kaj neprijetnem vremenu vračali do Leskovice, kjer je bilo vreme prijaznejše. Po krajšem oddihu so si ogledali prenovljeno cerkev sv. Urha, zgrajene v letu 1517. Kljub nevšečnostim z vremenom so bili planinci Počitek v Leskovici. Foto: M. Petkovšek zadovoljni, zahvalili so se voditelju Rusu in si zaželeli snidenje na naslednjih pohodih. M. Petkovšek Uspeh za uspehom r o TO p n 3^ K» C 8 Na 1. Odprtem turnirju Slovenije za najmlajše kadete in kadetinje v Radljah ob Dravi so 5. junija pod vodstvom trenerja Darka Kojadinoviča nastopili trije igralci in dve igralki letnika 1993 in mlajši iz logaškega Namiznoteniškega kluba ter dosegli v državnem merilu izvrstne rezultate: med najmlajšimi kadetinjami 3. mesto Katja Gutnik in 5. - 8. mesto Nina Zupančič; med najmlajšimi kadeti pa 3. mesto MihaŽigon ter 5.-8. mesto Anže Vrabl. Istega dne je bilo v Ljubljani finale ekipnega prvenstva MRNTZ za kadet i je v Ljubljani. Logaška ekipa je pod vodstvom Darka Malica v sestavi Špruk, Verdinek, Novak, Smiljanič in Lazar osvojila 1. mesto, in sicer z rezultati: NTK - Logatec : ŽNTK -Partizan 4:1; NTK - Logatec : NTK - Vesna 4 : 0; NTK - Logatec : NTK -Ilirija 4 : 2. Na 6. preglednem turnirju MRNTZ za učenke in učence od 1. do 8. razreda je 6. junija v Ljubljani nastopilo 137 igralcev in igralk iz 17 klubov, med njimi 16 igralcev in igralk iz logaškega kluba in so dosegli naslednje rezultate: med učenkami 1.- 2. razreda 1. mesto Nina Zupančič; med učenci 3.-4. razreda 1. mesto Miha Žigon; med učenkami 3.-4. razreda I. mesto Katja Gutnik; med učenkami 5.-6. razreda 1. mesto Sanja Smiljanič; med učenkami 5.-6. razreda 2. mesto Ana Verdinek; med učenkami 7.-8. razreda 1. mesto Nina Špruk; med učenkami 7.-8. razreda 3. mesto Tamara Novak. V skupni razvrstitvi po šestih turnirjih, ki so se v sezoni 2003/04 odigrali - trije v Ljubljani in po eden v Preserju, Cerknici in Logatcu pa so naši igralci in igralke dosegli naslednje rezultate: 1. mesto NINA ZUPANČIČ - učenke 1.-2 . razreda; 1. mesto MIHA ŽIGON - učenci 3.- 4. razreda; 3. mesto KATJA GUTNIK - učenke 3.-4. razreda; 1. mesto SANJA SMILJANIČ-učenke 5. -6. razreda; 2. mesto ANA VERDINEK - učenke 5.-6. razreda; 2. mesto TAMARA NOVAK-učenke 7.-8. razreda; 3. mesto NINA ŠPRUK - učenke 7.-8. razreda. ./. Bončina Športni kalejdoskop Namizni tenis blizu vrha Mladi namiznotenisači z imenitnimi uspehi Na regijskem prvenstvu so se Logatčani 7. maja v Zalogu predstavili v ekipnem pollinalu kot favoriti. Tako se je NTK Logatec uvrstil na 1. mesto, na 2. mesto NTK Vesna, na 3. mesto NTK Mengeš in na 4. mesto NTK Vrhnika. V Cerknici pa je bil 8. maja 5. turnir medregijske namiznoteniške zveze za učenke in učenec od 1. do 8. razreda. Turnirja seje iz ,18 klubov udeležilo 151 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi 17 iz Logatca; dosegli pa so naslednje rezultate: med učenkami 1.-2. razreda 1. mesto Nina Zupančič; med učenci 3.-4. razreda 1. mesto Miha Žigon, 3. mesto Nejc Ciutnik; med učenkami 3.-4. razreda 3. mesto Katja Gutnik; med učenkami 5.-6. razreda 1. mesto Sanja Sanja Smiljanič -tretjeuvrščena na turnirju Alpe Adria Konec maja je domači Namiznoteniški klub organiziral v športni dvorani 4. mednarodni turnir Alpe Adria za posameznike v namiznem tenisu. Turnirja seje udeležilo 109 igralk in igralcev, in sicer iz Slovenije 15 klubov, iz Hrvaške 5 klubov in po en klub iz Avstrije in Italije. Iz logaškega NTK je nastopilo 9 tekmovalk in tekmovalcev; posebej uspešno so tekmovale kadetinje. Med kadetinjami U-15 so se uvrstile: 3.-4. mesto Sanja Smiljanič, 5-8. mesto Ana Vcrdinek in 9-16 mesto Nina Špruk, Tamara Novak. Med madeti U-15 je bil Blaž Bončina uvrščen na 16-24. mesto. V skupni razvrstitvi po štirih turnirjih Alpe Adria, ki so se odigrali v Čakovcu, na Dobovi, na Reki in v Logatcu je Sanja Smiljanič osvojila 3. mesto. Na veliki namiznoteniški preizkušnji Od 14. do 16. maja so izbrane Logatčankc nastopile za reprezentanco na največjem namiznoteniškem turnirju za kadete v Evropi ZAGIPING v Zagrebu. Naše kadetinje so se pomerile v družbi 946 kadetov in kadetinj iz desetih držav in dosegle lepe rezultate. Ekipno: 12. mesto ml. kadetinje MRNTZ Vcrdinck-Smiljanič, 15. mesto kadetinje Šprunk-Kumše. Posamezno: 18. mesto ml. kadetinje Ana Verdinck, 16. mesto kadetinje Nina Špruk. Janez Bončina Zmage se vrstijo. Smiljanič, 2. mesto Ana Verdinek; med učenkami 7.-8. razreda 3. mesto tamara Novak. Na 2. TOP Slovenije za kadetinje v Vrtojbi seje v 1. skupini uvrstila na 7. mesto Ana Verdinek, na 11. mesto pa Nina Špruk, v 2. skupini pa na 4. mesto tamara Novak in na 5. mesto Sanja Smiljanič. Janez Bončina Odličen dosežek Verdinkove in Smiljaničeve V nedeljo 23. maja je logaški Namiznoteniški klub organiziral v novo športni dvorani 1. TOP 12 Republike Slovenije za mlajše kadete in kadetinje. Tekmovanja se je udeležilo 48 najboljših slovenskih igralcev in igralk. Iz Logatca sta nastopili dve mlajši kadetinji in se odlično uvrstili: Ana Verdinek na 4. mesto in Sanja Smiljanič na 6. mesto. Janez Bolčina Olimpijski tek -kar se da množičen V nedeljo, 6. junija, se je v organizaciji TSK Valkarton zbralo na cilju prek 700 tekačev in tekačic, ki so se pomerili po logaških ulicah v Olimpijskem teku, s katerim »Slovenija teče za zdravje«. Na startu olimpijskega teka. Foto: J. Turk Na treh kilometrih jih je »tekmovalo« kakih 650; uvrstitev niso šteli, nagrade pa so izžrebali med prispelimi na cilj. Z zahtevnejšega starta je steklo 50 tekačev in tekačic. Na 10-kilometrski cilj je med moškimi prvi pritekel Jožko Petkovšek iz Logatca, med ženskami pa Zorka Bošnjak iz Hotedršice. Tudi med takmovalce na daljšo progo so razdelili nagrade z žrebom. gan. C3 O Razkošna paleta mladinskega petja Na medobmočni reviji mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije so 7. maja v Trbovljah zapeli kar trije naši zbori Na letošnji medobmočni reviji Trbovelj in Juvcntusa iz Zagorja, spremljala Majda I lauptman. so 7. maja v Trbovljah med 12 mladinskimi zbori peli kar trije iz loagaške občine: iz OŠ Rovte pod vodstvom Mihaele Gostiša, iz OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka in zbor KD Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Sicer so se na reviji predstavili še zbori iz Starega trga pri Ložu, Brezovice, Hrastnika, Šmartna pri Litiji, Zagorja, Kočevja, Trbovelj in iz Litije. Več kot dveurni program je predstavil bogato zvočno paleto mladinskega petja - od zborov, ki pestrijo kulturne programe po šolah in občinah, do MPZ Vesna iz Zagorja in skratka, do zborov, ki dosegajo mednarodne tekmovalne uspehe in sodijo v sam vrh slovenskega mladinskega zborovstva. Peti v taki družbi jc bilo za mlade logaške pevce in pevke zagotovo darilo in nagrada, ki si ju zaslužijo za potrpežljivo in natančno delo na vajah skozi vse leto. Logaški zbori so se s skoraj 120 pevci predstavili zelo prepričljivo, posebej jc treba omeniti zbora iz OŠ Rovte in Tabor, ki sta oba zelo dobro izvedla Ježevi skladbi, Adoramus pa je že s pravim dekliškim zvokom navdušil s priredbo ljudske skladbe. Medobmočno revijo je strokovno To, da smo Logatčani nastopli s kar tremi zbori, pa je zares velik dosežek, posebej še, če vemo, da na medobmočni reviji niso nastopili predstavniki nekaterih občin, kot denimo, z Vrhnike, iz Grosupljega, Ivančnc Gorice, Ribnice... Želimo si lahko le, da bodo odlični rezultati spodbudili tudi kako konkretno rešitev problema, o katerem so spregovorili tudi ravnatelji osnovnih šol po koncu revije; v devetlctki bo namreč v naslednjem šolskem letu zelo težko umestiti delo zbora v šolski urnik do odhoda avtobusov z vozači. B. Novak Pred spopadom s skrivnostno tančico življenja Pa smo tam. V rokah držim spričevalo osmega razreda. Osnovne šola je mimo... spomini ostajajo Iz prvih let šolanja se ne spominjam veliko. Bili smo v vrtcu, nato jc prišla mala šola; kar naenkrat smo postali »ta veliki«, hodili smo namreč že v pravo šolo! Spoznavali smo nove sošolce, učitelje pa tudi sebe. Vedno bolj smo se zavedali sveta okoli sebe, drugih ljudi... Videli smo, da ni vse samo črno-belo, daje vmes še veliko odtenkov ... Spoznavali smo drugačnost. Nismo imeli istih želja, istih prijateljev, istega značaja. Prestop v peti razred se mije zdel nekaj posebnega. Že prej so mi vsi govorili, da je na višji stopnji vse laže, lepše in bolje. In tudi meni seje na začetku tako zdelo. Vezi prijateljstva med nami so bile vsak dan bolj trdne, zaupali smo si. Šesti razred ... Vse bolj so nas upoštevali in sprejemali medse tudi starejši učenci. Pa tudi učitelji so nas določneje spoznavali. Sedmi in osmi razred sta bila pravzaprav le še nadgrajevanje in poslavljanje ... Poslavljanje od vseh lepih in manj lepih trenutkov, poslavljanje od učiteljev, prijateljev, šole. In tudi poslavljanje od delčka samega sebe. Tistega delčka, ki smo ga v teh letih pustili tu, ga razdelili med druge, a ga nikoli ne bomo pozabili. V razredu nas je štiriindvajset. Povezujejo nas leta lepih in in manj prijetnih trenutkov, ganjenost, prijateljstvo P( ... Kaj bo z nami? Bomo vsi uspešno zvozili svoje življenje JT in ga veseli pripeljali na cilj? Kdo ve. Čez leta, ko sc bomo spet srečali na kakšni obletnici valete, bomo verjetno kar 5 onemeli od začudenja, kaj daje življenje naredilo iz nas. Osnovne šole je konec. A učenja? Ne, tega nikoli S ne bomo imeli zadosti. Šolali se bomo naprej, prebirali knjige, našli si bomo nove prijatelje, morda stare pozabili... Kdo ve, morda bomo na koncu odkrivali nova vesolja in planete, rešili Zemljo pred katastrofo, gradili nebotičnike, pomagali starejšim, vodili banke ali pa bomo le pomagali otročičku, ki seje izgubil v nakupovalnem središču. A kar koli že bomo, bomo, in prav je tako. Življenje bo v enakomernem ritmu teklo dalje; samo zaradi neuslišane ljubezni, prepira s starši ali izgube prijatelja se ne bo ustavilo. Le sami lahko spremenimo življenje, samo se ne bo. Moramo nekako slediti svojim sanjam. Slovo od šole v Rovtah - za spomine in nova pričakovanja. Življenje, ovito v skrivnostno tančico, nas pričakuje; z njim sc moramo pogumno spopasti čvrsto, odločno, z nasmehom in z radovednim pričakovanjem. Špela Modrijan, 8. razred, OŠ Rovte Iz sveta mladih Šolskih dni -za 110 let O vsem je govorila prijetna slovesnot -Zgovorna pričevanja je pripravila Mihaela Gostiša na zanimivo pregledni razstavi Leta 1894je Janez Nemanjič - tedaj župnik na Vrhu Svetih Treh Kraljev od okrajnega šolskega sveta dobil dovoljenje za zasilno šolo. Šola seje začela 17. maja s sveto mašo (kot se za tisti čas spodobi) in nagovorom za starše in otroke. Vpisalo seje 60 otrok. Od tedaj otroci hodijo v šolo na Vrhu Svetih Treh Kraljev in tako letos praznujejo 110-letnico rednega šolstva; obenem slavijo 50 let nove šolske stavbe. Marsičesa so se otroci tod naučili, marsikatero ušpičili. Da je tod od začetkov do danes službovalo 38 učiteljev, daje šolsko poslopje pogorelo, da so nekdaj otroci za kazen morali učiteljicam drva nositi - vse to in še mnogo večje zapisano in na ogled postavljeno na razstavi, ki sojo s kulturnim programom slovesno odprli na Vrhu v soboto, 5. junija zvečer. Razstava - pritegnila pozornost. V šoli se je zbralo lepo število domačinov, povabljenih (med njimi trije učitelji, ki so tu poučevali) in drugih. Učenci so z učiteljicama pripravili prisrčen kulturni program (pelo seje in plesalo in igralo). Slovesen govor jc imel ravnatelj OŠ Rovte (kamor šola na Vrhu sodi kot podružnica). Zbrani so si po končanem programu ogledali razstavo. Kako simpatično jc bilo pogledati nasmejane, začudene, iskrive poglede ljudi, ki so se iskali na fotografijah in obujali spomine! Razstava, ki jo je idejno zasnovala in postavila učiteljica Mihaela Gostiša (pri tem soji pomagali sodelavci pripravljalnega odbora za proslavo obletnice), bo na ogled do sredine septembra, ko bodo tod z osrednjo prireditvijo proslavili še 50-lctnico šolske stavbe. Razstavo si lahko ogledate pred predstavami na prostem in po njih ali po nedeljski sveti maši (oh II. uri). p.d. Zgledno urejeno igrišče V Vzgojno varstvenem zavodu (po domače: v vrtcu) Kurirčck v Dolenjem Logatcu je v 12 skupinah 212 otrok, ki v letošnjem muhastem vremenu izkoristijo vsako sončno urico za razvedrilo na lepo urejenem igrišču, ki bi bilo lahko za zgled drugim vrtcem daleč naokoli. Zato vse priznanje vzdrževalcu, ki skrbi še za vrtec v Gorenjem Logatcu in v Rovtah. Veselo na vrtiljaku. Foto:F. Brus V dolenjclogaškem vrtcu je že šesto leto zaposlen vzgojitelj Mitja Ajdič (skrajno desni na sliki), kar je verjetno prava redkost, saj navadno srečujemo po vrtcih le vgojiteljice. In kot pravi, se med malčki lepo počuti. Frnace Brus Napovednik prireditev Sobota, 19. junija, ob 20. uri v Narodnem domu LETNI KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV IN UPOKOJENCEV LOGATEC Enoinpolurni program narodnih pesmi z gosti. Org. in info: Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, tel.: 01 7543 049 (Tončka Rudolf) Četrtek, 24. junija, ob 20. uri na Veharšah - Medvedje Brdo POD VEHARŠKO LIPO Sv. maša v čast Janeza Krstnika, kulturni program v počastitev dneva državnosti, kres. Org. in info: KŠD Trate, tel.: 01 7503 063 (Magda Kržišnik) Četrtek, 24. junija, ob 20.30 pod cerkvijo na Cevici 20. VEČER PRI VODNJAKU Org. in info: Pevsko društvo Logatec, tel.: 031 769 448 Sobota, 26. junija, ob 21. uri na prizorišču za POŠ Vrh Premiera ljudske igre F.S. Finžgarja DIVJI LOVEC, - na prostem Ponovitve predstave bodo predvidoma 27.6., 3.7., 4.7., 10.7. in 11.7. Org. in info: ŠKD Vrh, tel.: 041 429 105 (Franci Jereb) Nedelja, 27. junija, ob 15. uri v OŠ Hotedršica KRESNA NEDELJA - v kulturnem programu bodo prikazani nekdanji običaji ob poroki Org. in info: KTD Hotedršica, tel.: 01 7559 142 (Jožefa Nagode) V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala: Občina Logatec. Tržaška cesta 15. 1370 Logatec, tel: 01/ 7590 608. -t C =3 1> M !3 6JLi Bralci pišejo In za preživelimi se je izgubila sled Logaške, marec 2004 Te dni mi je prišel v roke izvod časopisa Nova zaveza, v kateri Tine Velikonja pod naslovom Leteča trdnjava nad Logatcem polemizira tudi z zapisom o strmoglavljeni leteči trdnjavi v Blekovskih gmajnah leta 1944, ki gaje ob spominski slovesnosti pripravil naš dopisnik France Brus po izpovedih očividcev dogodka pred 60 leti. V polemičnem članku se Marija Musec, roj. Urbas iz Martenkaf?) po nepotrebnem jezi. Navajam citat jezne Marije Musec: »Res me jezi, ko pisarijo zdaj te štorije o domobrancih, zlatih zobeh in streljanju na padalce. Jezi me tudi urednik Marcel Štefančič, ki se niti za to priliko ni potrudil, da bi prišel do natančnejše in resnične zgodbe. Saj nas pozna, stare Logatčane, pa bi koga vprašal, če sam ne ve. Pa nič.« Po nepotrebnem se jezite, spoštovana gospa Marija Musec, in še posebej se po nepotrebnem jezite na urednika Marcela Štefančiča. Ko bi natančneje prebrali članek In za preživelimi se je izgubila sled, bi lahko ugotovili, da uvodoma piše: »Ustno izročilo pozna kar nekaj različic tega dogodka; ta je ena takih«. Torej, marca je bila objavljena različica dogodka, kakor jo je brez zle misli po ustnem izročilu zapisal France Brus. V vsaki številki Logaških objavljamo tudi posebno vabilo bralcem: »Logaške vabijo k dopisovanju« Torej, če imate, spoštovana gospa Marija, svojo različico, nam jo mirne duše lahko zaupate v objavo in vaše nepotrebne jeze bo konec. In še gospodu Tinetu Velikonji: mimo različic, objavljenih v Logaških in Novi zavezi, jih kroži po Logatcu še nekaj. Ljudsko izročilo rojeva namreč nešteto izpeljank. Morda bi jih bilo za celo knjigo. Jaz je ne bom pisal. Urednik Marcel Štefančič In memoriam Čas vztrajno polzi mimo, gre svojo pot brez zavor, se ne ozira po nikomer, pritajeno ubira svojo smer, se ne meni za svetlobo dneva in ne za temo noči. Nima prijateljev ne sovražnikov. Ne pozna ljubezni ne sovraštva. Daleč od rahločutnosti, še dlje od navduševanja... Natančno pa odmerja življenje, v njem odmerja radost, odmerja žalost, odmerja veselje, odmerja bridkost, odmerja up, odmerja brezup, odmerja bližino in odmerja daljavo, odmerja srečo in odmerja nesrečo... Odmerja vse, kar je med rojstvom in Pavel Colja, nekdanji župan pobratene občine Rapentahor. Ob pogrebnem slovesu - poleg svojcev - množica prijateljev in znancev od blizu in daleč, tudi iz pobratenega Logatca. Foto: J. Turk smrtjo. In samo življenje sc zoperstavlja smrti, dokler življenje to zmore. Ko življenje obnemore, se zgrudi na pot neskončnosti, kije kot odrešenje tam daleč za obzornico komaj slutenega. Tja pojdemo vsi; vsakdo ob svojem času. Njegov čas se je stekel z majnikom. Njegov čas - čas Pavla Colja. Stekel se je čas dobrega človeka. Ne, ni bilo časa, še za na j neznatne j še slovo ne. Samo prijatelj mi jc oni dan sporočil: - Veš, umrl je Colja. Pavel Colja. - In presunilo meje. Globoko dno duše. Misel je blisknila v preteklost najinega znanstva. Od prvega trenutka, ko sem sc ga bil ovedel, župana repentaborskega - odteklo je od tedaj dvajset let in nekaj čez, je stopil vame z obiljem svoje človečnosti, z vso svojo skromnostjo, s profinjeno tenkočutnostjo, z vso svojo spoštljivostjo, z vso svojo pozornostjo, z vso svojo predanostjo in tudi z vso svojo eleganco. Njegova beseda, krepostno ukrojena, je božala duha brez kančka vzvišenosti. Zmogel je seči človeku v roko z vso iskrenostjo misli in občutenja. Njegove oči so vselej iskale oči sogovornika in zgovorno izpričevale umirjeno razsodnost in dobrohotno zvedavost. Kakor da bi hotel sebe in druge mehko opogumljati za dobro in lepo v življenju... In tako vse do ure slovesa. Tistega dne, ko je ob grobu vse težila bridka žalost, se je razjokalo tudi nebo. Requiescat in pacem, Pavel-Človek, ki mu pritiče velika začetnica! Tudi za veliki spomin. Marcel Štefančič V knjižnici je vedno kaj novega Strokovne knjige za odrasle AMORTI1, G.: Izganjaičeva pripoved; ANTIČNI mit in literatura; ARS magna : alkimija med mitom in znanostjo; BECKHAM, D.: Moja [zgodba; BENEDETIČ, A.: 1 Poti do univerze; BEZLAJ-Krevel, L.: Prvo leto delovanja Poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani; BJELOVUČIĆ, N.: Priročnik za voditelja čolna; BUČAR, B.: Navodila za pisanje : seminarske naloge in diplomska dela; CAMPBELL, D. G.: Mozart za otroke : prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe; DROL Novak, Ž.: Posredovanje pri nakupu ali prodaji nepremičnin; GLOBALIZACIJA in državna uprava GOLJUFIJE v zavarovalništvu; GOSTIČ, Š.: Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV); GRAY, J.: Koristni čudeži za moške in ženske; UABJAN, V.: Zimski vzponi v slovenskih gorah; HAMMERMAN, D.: Telebanov vodnik po reinkarnaciji; IIAYES, S.: Poslikava telesa; IVIĆ, A.: Vonji in okusi dalmatinske kuhinje; JERŠEK, M.: Energija videnja : odkrijte svojo jasnovidnost; KEBE, V: Prcsihajoče Cerkniško jezero; KLAVORA, F.: Amplctium, Vliz, Plez, Flitsch, Plczzo, Bele : kdo dal podobo je Bovškemu KOMEL, D.: Medpotja filozofije in kulture; KOŠIR, M. Surovi čas medijev; LAVRIČ, T: Diareja : 1988-2003 LOPUŠINA, M.: Na jzagonetnije jugoslovcnske ubice MIGRACIJE, globalizacija, Evropska unija; MOJA Evropa : priročnik za življenje in delo v Evropski uniji; NOVAK, J.: Delovni spori; O'NEILL, J. J.: Življenje Nikole Tesle; PATERSON, K.: Kako lahko poučujem; PEDAGOŠKO-andragoško usposabljanje; PERGAR, N.: Vidne in nevidne poti; POTOČNIK, V: Trženje; storitev s primeri iz prakse; POŽAR, J.: Hranoslovje - zdrava prehrana; REYNOLDS, R.: Vremenski vodnik; ROLLAND, R.: Michelangelo; RUTAR, B.: Iz primorske epopeje : Mirko Brovč in narodna vstaja organizacije TIGR v letih 1938-1941; SODOBNA država; SODOBNI pogledi na možganskožilne bolezni; SPIEGELMAN, A.: Maus : zgodba o preživetju; SUHADOLC, J.: Stoli 2; ŠULER, A.: Corel DR AW! 12; TORNIELLI, A.: Escriva, ustanovitelj Opus Dei; VZPON med evropske zvezde; ŽNIDARŠIČ, J.: Lipicanci Leposlovje za odrasle BERGER, A.: Zagatne zgodbe; BIRSA, N.: To pomlad sem odšel v neznano; ČERIN, B.: Prekletstvo dvoglavega klovna; DARKO, A.: Brez obraza; FYNN: Ana in črni skakač; ISPOVEST iz harema : istinita priča jedne Beograđanke; KING, S.: Buick 8; KOSSAK, Z.: Križarska vojska; KOUROUMA, A.: Alahu ni treba; LATINSKI reki in pregovori; CEWAN, L: Amsterdam; M1LOSZ, C: Prevzem oblasti; PETAN, Ž.: Smejte se previdno; PUZO, M.: Družina : nepozabni Borgijci; SENEGAČNIK, B.: Dvojni čas; WOOLF, V: Orlando Strokovne knjige za mladino BROWN, A.: Kaj verjamem; CLAYBOURNE, A.: Geni in DNK : genetika za šole; ERB, H. H.: Nasilje v šoli in kako se mu lahko zoperstaviš; GAFF, J.: Zakaj neki stalaktiti visijo s stropa in druga vprašanja o jamah; GIF FORD, C: Olimpijske igre; GREENVVOOD, R.: Zakaj neki vulkanom odnese vrh in druga vprašanja o naravnih nesrečah; VAHTAR, M.: Od kod priteče pitna voda? Leposlovje za mladino ALLENDE, L: Kraljestvo zlatega zmaja; ANŽIČ, R.: Ncjka in čarobne barvice; APPLEGATE, K.: Strah pred neresničnim; CATRAN, K.: Pogovori z Modrim; FRIEDRICH, J.: Ko učitelji obmolknejo; FUNKE, C: Kralj tatov; GENECHTEN, G.: Snežek in njegova skrivnost; IHIMAERA, W.: Legenda o jezdecu kitov; LAWRENCE, L: Razbitinarji; LENK, F.: Detektivske uganke; MARN Gerden, J.: Potovanje skozi čas : povest o ledenem možu Otziju iz Tirolske; RETTL, C: Skrinjica Grimmovih pravljic; SUHODOLČAN, P: Ti kanta požrešna; VOGRIČ, M.: Ko se zvezda utrne z neba Irena Makarovič ZAHVALA V življenju le deli) in ikri) it imel. sedaj ud vsega In/du si zaspal, odšel si l/a. kjer ni vee boleein. a nalc večno ho osla/ spomin. Zapustil nas je dragi sin in brat Leopold Rudolf Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter za številno spremstvo v prerani zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Srečku Turku za lep mašni obred, pevskemu zboru iz Hotedršicc za zapete pesmi, Matjažu Petrovčiču za poslovilne besede, trobentarju za žalne melodije ter podjetju Menard za pogrebne storitve. Žaluji oči - vsi njegovi c 9 Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3500 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si LI _■ . Ne nazadnje _ Vojaški poklic - zakaj pa ne? V slovenski vojski se je v letu 2003 zaposlilo okrog 950 novih poklicnih vojakov in vojakinj ter 317 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave III. Poklic vojak Pri predstavitvah poklica vojak Slovenske vojske predstavimo predstavniki skupine Ljubljana pogoje, ki jih ponuja Slovenska vojska. Naj jih nekaj naštejem: vodena karierna pot, šolanje doma in v tujini, sklenitev pogodbe za 5 let z možnostjo podaljševanja, 24-urno nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, dinamično delo in še veliko drugih ugodnosti, ne nazadnje tudi uniforma slovenskega vojaka. Kandidati in kandidatke za poklic vojaka pa morajo za zaposlitev izpolnjevati določene pogoje: biti morajo stari od 18. praviloma do 25. leta, morajo biti zdravi in sposobni telesno in tudi za vojaško službo, imeti morajo ustrezno izobrazbo (najmanj IV. stopnja), imeti morajo sposobnost za timsko delo ter željo za ta lepi in zanimivi poklic. Ko se kandidati in kandidatkinje odločijo, da bodo postali vojaki, morajo oddati vlogo za zaposlitev z vsemi prilogami, ki jim jih pomagajo izpolniti na Izpostavah za obrambo in v njenih pisarnah. Sestavni del postopka pa je tudi razgovor kandidata s predstavnikom skupine za pridobivanje kadra; predstavnik skupine pripravi mnenje o kandidatu. Ko je vloga popolna, se kandidat varnostno preveri, napoti se na zdravniški pregled in preverjanje gibalnih sposobnosti, predvsem glede koordinacije gibov. Celoten postopek traja kakih 60 dni, nakar se kandidat, ki je uspešno opravil celoten postopek, povabi na podpis pogodbe ter se takoj napoti v Center za usposabljanje v Vipavi, kjer se usposablja 13 tednov - gre za temeljno vojaško strokovno usposabljanje (TVSU); tisti ki so že odslužili vojaški rok, pa opravijo OVSU - osnovno vojaško strokovno usposabljanje, ki traja 5 tednov in je namenjeno obnovitvi znanja. Za vse pa je potrebno še šesttedensko osnovno vojaško strokovno usposabljanje za pridobitev VED (vojaška evidenčna dolžnost) 11101 - strelec. Po uspešno končanem usposabljanju je kandidat napoten v enoto, kjer bo opravljal svoj poklic. Celotno usposabljanje v CU Vipava traja 19 tednov. (Se nadaljuje.) Emil Krugelj, stotnik Pevsko srečanje ob vodnjaku Mešani zbor Pevskega društva Logatec (naslednik DMG) prireja 24. junija enaindvajsetič zapored Večer ob vodnjaku. Spored večera bo ubran predvsem pevsko. Poleg domačega zbora, ki ga vodi Lovre Grom, bodo nastopili še oktet Pa kol 'kor tol 'k pod vodstvom Franceta Pupisa, Dekliški nonet pod vodstvom Mihaele Gostiša in folklorni skupini - iz Miklavževega vrtca in iz osnovne šole »H talcev«. Tudi ob letošnjem srečanju velja zapisati željo, ki jo je zapisal Albin Čuk ob lanskem, dvajsetem Večeru in ki še vedno velja, da »je prav, da se bomo še naprej obletno zbirali ob čevčanskem vodnjaku, tudi zaradi spomina na kresni večer«. ogaške vabijo k dopisovanju! Ne le dirkališče - tudi Grajski park med svetovljanskimi okusi letališče Svojska zanimivost, ki se ji reče Zeppelin NT1, je imela začasno počivališče sredi ravnice v Zapolju Sredi maja jc na ravnici, kije spominjala na letališče, v industrisko obrtni coni Zapoljc počival, po logaškem obnebju pa poletaval elegantni zrakoplov Zeppelin NTl, ki gaje pri nemškem lastniku Zeppelin flug DE najel BMV za reklamo svojih vozil. Na dolgo plovilo meri natanko 74,7 m, v višino 17,6 m in v širino 19,9 m. Volumen zajema 8450 m3. Trup z volumnom Zeppelin je pristal kar v Zapolju. Foto:./. Turk 8450 m3, izdelan iz karbonske in aluminiaste konstrukcije, je napolnjen s helijem pod pritiskom 500 milipascalov, da lahko lebdi v zraku. Zeppelin poganjajo 3 motorji po 200 HP in z njimi doseže potovalno hitrost 80 km na uro, največjo hitrost pa 125 km na uro. Brez postanka lahko preleti krek 1000 km (v Logatec je priletel naravnost iz Bratislave). Plovilo so izdelali v Nemčiji; motorji pa so iz ZDA. Njegova proizvodna cena znaša 7 do 7,5 milijonov cvrov. V posebni kabini pod trupom jc prostora za 8 potnikov s tročlansko posadko. Za eno uro panoramskega poleta jc treba na Nemškem odšteti 350 €, pri nas pa nič, ker so se z njim lahko za nagrado brezplačno popeljali le lastniki prestižnih BMW. g.u. Veseli košarkarskih uspehov... ... manj pa pijančevanja! Na Vrhu jc zadnje tedne res živahno. Pomlad jc v polnem razcvetu (končno!) in take so tudi aktivnosti. V nedeljo, 30. maja, je ŠKD Vrh organiziral tradicionalni košarkarski turnir. Malo po deveti dopoldne so se zbrale štiri ekipe (ekipa Gorenje vasi, dve iz Žirov in ekipa ŠKD Vrh). Tokrat je vsaka ekipa igrala z vsako, tako so odigrali šest tekem. Ob petih popoldne je bila za zmagovalno razglašena ekipa ŠKD Vrh, druga jc bila ekipa Gorenje vasi, za njima pa obe ekipi iz Žirov. Veselo košarkarsko vzdušje se jc nadaljevalo do poznih (nočnih) ur. Medtem ko so košarkarji že odnesli pete, so domačini glasno slavili svojo zmago. Upam, da so za svoje zares tudi navijali in turnir ni bil le vzrok za pijansko veseljačenje. Drugo leto pa spet na zadnjo majniško nedeljo - na košarkarski turnir na Vrh, kajne? Morda pa le z nekoliko manj pijančevanja! Mig Sredi maja se je park ob gradu v Gorenjem Logatcu svojskorazživel. Mladi Petkov Primož, gostinsko-turistični tehnik, je z blagimi ročicami najkelnarc odprl okna in vrata v prijazno vabljiv lokal Klub Grajski park. * ti« #j ,1 'lin KI IN NAMIlTO I' " 'll«-' "I IMA S« I M VARNOST IA mUSTRAHOV r;OMA Of NAR ( tli Grajski klub pa kar vabi. Z logaškim grajskim Markom Smoletom se je samostojni podjetnik Primož najemno pogodil, da bi tako pomagal oživljati idejo grajske turistične ponudbe, ki bi naj ob športnih igriščih, ob bodočem kampu in morda celo ob golfu tudi prek izbornega grajskega gostišča vabila v svoje prijazno nedrje s kulturnimi programi in s svetovljansko kuhinjo, kakršne so bili za pokušino deležni tudi obiskovalci mikavne otvoritve. Točno tako; saj bi komaj lahko verjeli, da so bili otvoritvenega dne poleg domačih (sodobnih in srednjeveških) krožnikov na voljo tudi italijanski, mehiški, kitajski in srbsko-črnogorski krožniki. Vse objeto v popotniška Valvazorjcva besedila iz Slave. - Lepo. Naj tako tudi ostane! mAS Nagrobne zalivalke Logaško Komunalno podjetje je na dolenjclogaškem pokopališču postavilo lične nosilce s plastičnimi zalivalkami. Odslej prinašalcem cvetja ali zalivalcem rož na grobeh ne bo treba več prinašati s seboj raznih Pcrsilovih steklenic, kozarcev in zalivalk za vodo. Zalivalke zoper Persilovo plastiko. Foto: F. Brus Seveda, so zalivalke opremili s primernimi napisi o lastniku bržčas z željo, dajo vsak uporabnik vrne na mesto, kamor sodi. France Brus M Pred vhodom v knjižnico pozdravlja mimoidoče spak, kije še najbolj podoben avtorju. Foto: J. Turk Nedaleč od komunalnega odlagališča odpadkov Ostri vrhse rojeva "črno " smetišče. Torej? Foto: J. Turk