JULIJ 1 P, češč. P. Krvit _2 S Obisk. M. D. 3 N 4. pobink. 4 P Dan neodvis. (g 5 T Anton M. Z. 6 S Bogomila 1 t Ciril in Metod 8 P Elizabeta P. + 9 S Veronika 10 N 5. pobink. 11 P Pij I. 12 T Janez Gaul. © 13 S Anaklet 14 č Bonaventura 15 P Henrik + 16 S Karmelska M.B. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST ® AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do iimagei GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. v (Official Organ of four, Slovenian Organizations} štev. (NO.) 127. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. JULIJA — FRIDAY, JULY 1, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL Predsednik Roosevelt skuša najti način, s katerim bi se dobili dohodki za kritje stroškov javnih del. — Z zanimanjem študira sistem Švedske. — Svet doslej še ni našel prave rešitve za odpravo brezposelnosti. Hyde Park, N.Y. — Pri svoji konferenci s časnikarji, ki jo Je imel ta teden, se je predsednik Roosevelt izrazil, da njegova administracija išče načinov, kako bi vlada prišla do novih dohodkov, s pomočjo katerih bi se dali pokrivati yeliki vladni stroški za javna dela in drugo, ki so bili potrebni tekom zadnjih peterih let v svrho oskrbovanja brezposelnih. Pri tem je predsednik dejal, da s posebnim zanikanjem študira sistem, ki je uPeljan na Švedskem, kjer vlada tudi trosi za javna dela, t°da se ta sama sproti plačujejo ^iz svojih dcKodkov. Za način pa, kakor se brezposelnost pobija v raznih drugih državah, zlasti diktatorjih, se predsednik ne ogreva. Tamkaj so namreč ljudje zaposleni predvsem s pomočjo oboroževanja, toda to je le Začasna odpomoč, ki se ne mo-re stalno držati. Kljub temu Pa je na svetu danes brezposelnosti več kakor kdaj koli Prej v zgodovini, kar kaže, da svet doslej še ni našel prave iesitve za to vprašanje. Vsi vzroki, ki se od raznih strani Navajajo za sedanje razmere, 80 le špekulacija, je dejal Predsednik, in je torej troseče denarja za javna dela edi-na odpomoček, dokler se ne najde boljšega. Pripomnil pa da utegne do prihodnjega ^sedanja kongresa zadevo še Natančnejše preštudirati in sta- 1 nato kongresu tozadevne Predloge, zlasti glede virov za e dohodke. °b tej priliki se je predsed-• dotaknil tudi programa za k delovanje novih bojnih ladij, je odobril zadnji kon-es- Kritikom doma in v tuje-^mstvu, ki trdijo,, da je ta Progj. vori] am preogro'men, je odgo- • da se takšen le zdi. Ako j2(j c Primerjamo tozadevne izd drugih držav, bodo leni Amei'ike naravnost ma-nam°Stni" Nekatere države kov eČ .Porabi''° d0 50 odstot-Žev SV°'i'h dohodkov za oboro- rikiail'le' dočim bo šl° v Ame~ gto'v ta namen le 15 do 16 od-tkov njenih dohodkov. Nagla smrt rojaka je i ae°' I1L — Na*le smrti letu-?inul v sredo zjutraj 63 w 1 Anton Blazine, Sr., 1945 ^ermak Rd. Zadela ga je srč- kap, Uo" kjer^hilnU 2201 S0" Hal8ted' Henrv p Zaposlen- Njegov zet, pri J-. asco' ki je bil tisti čas vse Je šel po stopnjicah V^VČO-V.. - kjer j, fenrj jri nipm • - — ■ da vs poklical Pomoč, to- sPravir Jrizadevanje, da bi ga uspešno ViVljenju'je bi]o brez" Zobin °kojni je doma iz vasi PrišelG V Slovenij1'. °d koder je TUkai- V Ameriko pred 49 leti. nov in * soprogo, ptf si- plo leži 7Čera< Nje£ovo tru-nem V, /efranovem pogreb-šil po aV°Kdu' °d koder se bo vr-mašo t ,v soboto zjutra-i 8 sv-uri. °erkvi sv- Štefana ob 10. nec VELIKE IZGUBE JAPONCEV Neznatno pridobitev plačali Japonci z velikimi žrtvami. Sanghaj, Kitajska. — Japonska armada je podvzela silovit napad na kitajske linije v smeri proti začasni kitajski prestolici Hankovu. Točasno napadajo močno trdnjavo Ma-tang, ki je nekak ključ do omenjenega mesta. Kitajski voditelji izjavljajo, da so Japonci sicer neznatno napredovali, toda so to plačali z o-gromni izgubami na svojem moštvu,, kar potrjujejo tudi tu-jezemski opazovalci. Obenem Kitajci trdijo, da so njih nova ojačenja na potu, kar bo še bolj otežkočilo Japoncem njih napad. -o- FARMARJI PROTI DEL. UNIJAM Richland Center, Wis. — Pred tukajšnjo Richland zadružno mlekarno se je zadnji tcrek zbralo okrog 500 okoliških farmarjev, ki prodajajo podjetju mleko, in nastopilo z zahtevo, da se mora izključiti delavska unija, v katero so spadali delavci v mlekarni. Sedem unijskih delavcev so odpustili od dela, ostali pa so morali podpisati izjavo, da se ne bodo priključili nobeni delavski organizaciji. Delavska unija, ki je poslovala v teta podjetju, je bila odobrena od vladnega odbora za uravnavanje del. odnošajev in zato so se farmarji pregrešili s svojim činom proti zakonom Zed. držav samih. Kakor se je di-striktni direktor tega odbora izjavil, so za to podvrženi globi do $5000 ali pa zaporu do leta dni. Razumljivo pa je, da farmarji sami od sebe tega niso podvzeli, marveč so bili naščuvani bržkone od direktorjev podjetja in zato bodo oblasti tudi najbrž nastopile predvsem proti tem. -o- POSLUŽILI SE SKRAJNOSTI North Chicago, 111. — Piketi pred tukajšnjo Hardware Foundry tovarno so zadnji torek preprečili dovoz nekega železniškega tovornega voza v tovarno na ta skrajen način,da so se vsedli in vlegli na progo. Dolžili so družbo, da namerava v tem vozu odpeljati iz tovarne opremo in orodje, kar pa je družba zanikala. -o- PACIFIST ZMAGAL PRI PRIMARNIH Fargo, N. D. — Pri primarnih volitvah zadnji torek je na republikanski listi zmagal za senatorsko nominacijo dosedanji senator Nye nad svojim nasprotnikom, gov. Langer-jem. Nye je znan kot progre-sivec, zlasti pa še kot vnet zagovornik miru in nasprotnik oboroževanja. ŠIRITE AMER. SLOVENCA ZAHTEVA PO IZPREMEMBI Vodilna mesta v kongresu imajo biti na podlagi večine. Washington, D.C. — Iz raznih progresivnih krogov se že dalje časa oglašajo zahteve, da se mora sistem poslovanja v kongresu premeniti, da ne bodo mogli starokopitni konservativci ovirati dela. Pri tem gre predvsem za načelništvo v raznih kongresnih odborih. Po starih pravilih kongresa se zdaj to načelništvo ravna ne po tem, katera stranka ima večino v kongresu, marveč ga dobi tisti, ki služi najvišje število let. Na ta način se zgodi, da pridejo na to mesto odločni nasprotniki "novotarij", s čimer je napredek oviran, kar se je v zadnjem kongresu videlo zlasti pri predlogu glede ur in mezd. DRUŽBA SE TRESE ZA DOBIČEK Chicago, 111. — Na nedavni načrt mestnega odbora, po katerem bi morala družba cestnih železnic plačati mestu kot pristojbino tri odstotke od svojih letnih skupnih dohodkov, so se takoj oglasili zastopniki družbe, da bo to nemogoče. Pri sodnem zasliševanju zadnji torek so družbini advokati povdarjali, da se bo morala sedanja voznina sedem centov zvišati, ako bi prišel načrt v veljavo, češ, da bi drugače družba ne dobila zadosti visokih dohodkov za svojo lastnino. DALEKOSEŽNA PREISKAVA O ŠPIJONAŽI New York, N. Y. — Eden raziskovalcev o nedavno razkriti špijonaži proti Zed. državam se namerava odpeljati v kratkem v Anglijo in Francijo. Upa namreč, dobiti tamkaj nadaljne podatke v preiskavi. Z DENARJEM SI BO MAZALA SRCE Pariz, Francija. — Ruska princesinja Nadja Čerbatov ivma-ranjeno srce. Neki grof, po imenu Louis de Brantes, ji je namreč cela tri leta delal družbo, dokler se je ni končno naveličal. Dekle zdaj meni, da bi bil denar dobro nadomestilo za izgubljenega grofa in hladilno zdravilo za srčno rano, in tako je proti nezveste-žu vložila tožbo za odškodnino v znesku $27,000 in povrhu še $270 vsak mesec. Pravi, da je grof bogat in ona revna. KRIŽEMSVETA — Casablanca, Franc. Mo-rcko. — Semkaj je prispelo zadnji torek 18 mož posadke nekega danskega tovornega parnika, katerega so pred dobrim mesecem španski nacijo-nalisti ujeli in obdržali v svoji oblasti. — Moskva, Rusija. — Dva sovjetska letalca sta napravila trajen polet brez vmesnega postanka iz Moskve do mesta Vladivostoka. Napravila sta to razdaljo, ki znaša 4300 milj, v 24 urah. Ugotovila se je s tem trpežnost ruskih bojnih aeroplanov. — Mexico City, Mehika. — Močen potresni &u'r,sk se je občutil zadnji torek v tukaj-« šnjem mestu in daleč naokoli. Kakor domnevajo,, je utegnilo zadnje hudo deževje razrahljati zemeljske plasti in povzročiti potres. -o- ZAKON PROTI SPOLNIM ZLOČINCEM Springfield, 111. — Državna zakonodaja je zadnji torek o-dobrila in poslala governerju v podpis zakonski predlog, -ki ima namen, omejevati spolne napade na ženske s tem, da se spravijo na varno osebe, ki imajo v sebi nagon za take zločine. Po tem zakonu ima državni pravnik pravico, poslati vsakega moškega, kateri je bil aretiran vsled katerega koli zločinskega prestopka, na preiskavo pred dva zdravnika psihijatra, da ugotovita, ali je perverznež. Na podlagi njune izjave lahko nato porota pošlje takega v državni zavod za umobolne in šele, ko bo od tam odpuščen kot zdrav, se' bo proti njemu podvzela so- ] dna obravnava za zločin, zaradi katerega je bil aretiran. ZA ODPRAVO INOZEMCEV Štiri države bodo nosile stroške, da se odpravijo tuje- zemci iz Španije. London, Anglija. — Dva dogodka zadnjih dni vzbujata upanje, da utegne končno vendar priti do rešitve vprašanja španske vojne, v kolikor se tiče tujezemskih držav. Prvi tak dogodek je bil v Londonu,kjer so se štiri države, Anglija, Francija, Italija in Neftičija, zedinile na to, da si boste med seboj razdelile stroške za odpravljanje tujezemskih bojevnikov iz Španije. Drugo pa je, da je uradna Italija sama dala naročilo svojemu zavezniku, generalu Franku, naj bo zmeren pri bombardiranju tujezemskih ladij, zlasti angleških. Stroške za odpravo tujezem-cev iz Španije so o'menjene štiri države prevzele na se potem, ko je sovjetska Rusija povse cdkonila svoje sodelovanje pri tem. Izjavila se je, da je-pripravljena, deliti stroške za štetje tujezemcev in za njih splošno odpravo, toda le eno šestino; enak del, kakor druge države bi namreč morala nositi tudi Španija sama. Nasprotno pa bi moralo pasti na Španijo celotno breme za vzdrževanje teh bojevnikov v taboriščih, predno se odpošljejo ven, pri čemer bi morali na-cijonalisti skrbeti za svoje in vlada za svoje. Prevoz tuje-seVncev v domovino pa bi bila po mnenju Rusije zadeva tistih držav, pod katere bojevniki spadajo. ŽENSKA POSTALA MATI IN STARA MATI New Orleans, La. — V razdobju ene ure in pol je zadnji torek postala 35 letna Mrs. J. Rogers, živeča v nekem bližnjem mestu, mati in stara mati. Med tem, ko je bila ženska v bolnici pri svoji 18 letni hčeri, ko je ta povila deklico, je morala biti hipoma tudi sama odpeljana v porodno sobo, kjer je kmalu nato dala življenje svojemu desetemu otroku. SPOPAD MED PIKETI IN POLICIJO Iz Jugoslavije Železarska industrija v Sloveniji, katere početki segajo do tri tisoč let nazaj, prav dobro napreduje. — Težko prizadet posestnik Kralj v Vrhpolju pri Stični. — 0 Smrtna kosa. — Razne druge novice. * Prizor pred tovarno Eagle Pencil v New Yorku, kjer je nedavno prišlo do 20 minut trajajočega spopada med stavkarji in policijo. Slika kaže, ko policisti odrivajo stavkarje od nekega truka, kate-tega skušajo ti doseči. Napredek železarske industrije v Sloveniji Ljubljana, 12. junija. — Ni mnogo dežel v Evropi, ki bi se lahko ponašale s tako močno železarsko industrijo kakor je naša in katere početki segajo do 3000 let nazaj. Starodavna železarska obrt je pri nas zrasla v moderno in kvalitetno pravo metalurško industrijo, katere izdelki se lahko kosajo s kvaliteto najboljših železarskih izdelkov svetovnih industrij. Že pi-ed tisoč leti so po naši zemlji goreli primitivni kmetski plavži in je cvetela železarska obrt. Zapisano je, da je imela železarna v Bohinju že pred 300 leti nad 1000 delavcev, v fužini na Plavžu in v rudokopih pri Savskih jamah nad Jesenicami pa je bilo že pred 800 leti nad 250 delavcev. Najdenine, okraski, fibule in drugi komadi pričajo o tisočletnem železarstvu v naših krajih #n rimski zgodovinarji govore o gorenjskem železarstvu že za leto 800 pred Kristom. Gorenjske železarne so preteklo leto napravile važen korak za osamosvojitev od inozemstva. Po 50 letih so zopet prižgale lastni plavž za domačo rudo. Kljub temu, da se mora dovažati ruda iz oddaljenih krajev in kljub legi izven konzumnih središč nudi podjetje tudi ugodno socialno sliko glede delavskih mezd, ki so pri jeseniški industriji najvišje v vsej državi in na Balkanu. Na Jevsenicah znaša srednja delavska m e z d a (vštevši vajence in ženske) še vedno nad 60 dinarjev na 8 ur dela. Bati se je bilo, da zastarele jeseniške delavnice ne bodo kos modernim velepod-jetjem v inozemstvu, katerih proizvodnja na osebo je bila mnogo večja. Zato pa je jeseniška podjetnost storila svojo dolžnost in investirala leto za letom visoke vsote za modernizacijo in racionalizacijo obratov. Samo v zadnjih 4 mesecih je dobilo v železarnah dela 600 novih delavcev, pri tvrdkah, ki so gradile nove objekte pa poleg tega še na-daljnih 800 delavcev. To je veliko delo, brez katerega bi naša revna gorenjska zemlja propadla. Ako še pripomnimo, da deluje gorenjska železarska podjetnost ob meji velike domovine Jugoslavije, potem vidimo posebno važnost te delavnosti, saj je pri podjetu zaposlenih 4.200 sodelavcev,, med katerimi je navzlic potrebi strokovnjakov le 15 inozemcev. •s. » i \ & i. 'pritlična, toda zelo prostorna in krita s slatfho. Davi je bila družina pri zajtrku, hkrati pa je gospodinja pekla kruh. Najbrž je bila peč preveč naložena, tako da dim ni imel pravega izhoda, nakar se je vnela slamnata streha. Družina, ki je še sedela pri mizi, sprva niti slutila ni, da gori nad njo streha ter so jo šele ljudje s ceste opozorili na nevarnost. Prihiteli so gasilci iz Stične in Št. Vida, ki pa so imeli težavo z gašenjem, ker daleč naokoli ni nobene vode ter so morali ljudje dovažati vodo z vozovi. Vendar se je gasilcem posrečilo rešiti vsaj bližnje gospodarsko poslopje. Posestnik Kralj trpi občutno škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Velik požar pri Stični Št. Vid pri Stični, 11. junija. — V vasi Vrhpolje pri Stični je davi ob 6 izbruhnil nevaren požar. Goreti je namreč pričela hiša Jožefa Kralja, kmetskega posestnika. Hiša je "ISkisbudua" mladina I Štirinajstletni učenec Alfred Jesenko iz Maribora se je proslavil v policijskih spisih s posebnim dejanjem. Njegova mati je morala po ne-ke'm trgovskem poslu od doma. Ko se je čez dva dni vrnila nazaj, je našla stanovanje naravnost izpraznjeno,, fanta Pa nikjer. Pač pa je bil na mizi zastavljalni listek, na katerem je bilo napisano, da je vsa obleka, čevlji in perilo v zastavljalnici. Nadebudni sinko je namreč v materini odsotnosti vse kar je imelo kako vrednost znesel v zastavljalnico, z dobljenim denarjem pa pobegnil. -o- Smrtna kosa V mariborski bolnišnici je utnrla Julka Belej, stara 21 let. — V Ljubljani je umrla Marija Kožuh, rojena Schwei-ger, upokojenka tobačne tovarne.— V Mariboru je umrla Marija Renner, soproga slikarskega mojstra stara 46 let. -o- Dva "detektiva" Svojevrsten doživljaj je imel delavec Janez Peršolija iz Laškega. Pri Bohovi sta ga srečala dva moška, ki sta pristopila k njemu in mu dejala, da sta detektiva in da je bila v Mariboru izvršena velika tatvina, vsled česar imata vsakega ki ga na cesti srečata preiskati. Pri preiskavi sta našla pri njemu le 20 dinarjev in žepni nož. Naročila sta mu še1, da se naj prihodnji dan zglasi na hoški orožniški postaji, kjer bo dobil nazaj denar in žepni nož, nakar sta se odpeljala preti Hočam. Ko se je Peršolija drugi dan zglasil na orožniški postaji, je izvedel, da je nasedel triku goljufov, ki sta si na podoben način najbrže privoščila več lahkovernih žrtev. Oba "detektiva" sedaj iščejo. -o- Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. ran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. julija 1933 |Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovensil v listv Ameriki. Ditanovljea leta 1»91. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-(leljkov in daevov po praznikih. Izdaja in tiska! jEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina} _$5.00 „ 2.50 . 1.50 Za celo leto pol leta _ » četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Sta celo leto---46.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta____1.75 Posamezna številka_____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameri&k, Established 1S9L ^ Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -- For half a year - _$5.G0 . 2.50 . 1-50 For three months---- Chicago, Canada and Europe: For one year ---$6.00 For half a year - 3.00 For three months _— ,1.75 Single copy____-— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na nredniStvo (vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —, Rokopisov ored- j ništvo ne vrača. ramo ali ne, vseeno občudovanja je vredna taka skrb za njihove izseljence po svetu. Naročniki "Amerikanskega Slovenca" naj od časa do časa pogledajo tudi na svoj naslov na listu, na številke, ki kažejo, do kedaj je plačana naročnina na list. Vsak, ki le more, naj naročnino točno obnavlja. Zapomni si vsak, da kar je delavec brez plače, to je list brez naročnine. Vsem, ki je naročnina potekla kliče list: da zdaj je za naročnino plačila čas! Ne čakajte opominov in ne povzročajte upravi stroškov z opomini. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Pojavi (Konec) Poljska. Vladna politika je zagonetna. Tudi narodni značaj Poljakov ie zagoneten, edinosti nikoli niso poznali, in to je pouzročilo žalostno usodo v zgodovini. Ako bi zdaj krenili na napačno pot, lahko svojo usodo zapečatijo. Vidim izjavo amerikanskih Poljakov, da bi od sramote odložili svoja poljska imena, ako bi se vlada pustila vpreči pred Hitlerov voz, in prav v Poljski je izjavila skupina kmetov, da se bodo borili zoper nadutega Nemca. Rusija se zvija v notranjih borbah. Misticizem komunizma jih slepi, ali pa jih slepijo tujci brez misticizma. Morda bi se sami branili, da bi branili komunizem, ruskega naroda bi ne branili, drugi pa bi se varali, ko bi zidali na rusko pomoč, vsaj trenotno. Slovenci smo sami sebi najbližnji. Neznatni smo po številu, vrhu tega še silno razkosani, kakor bi šteli hude in težke miljone. Če komu, je Slovencem odpor potreben, ker le tako more priti pomoč od clrugih zapletijajev. Kako je? Morda gledam prečrno, ampak nacijska propaganda je silna, pri sedanji nezadovoljnosti menda celo nekega notranjega razpoloženja ne manjka. V sosednem avstrijskem "gau-u" so medeni tedni, sline se cedijo. Pri znani nemški organizaciji in trdnem in doslednjem izpeljevanju gospodarskih načrtov ima nacijzem neko privabno silo, ker masa gleda le na uspeh, notranje sužnjosti ne vidi. Ne bo iz trte izvito, da tudi mnogi Slovenci kar "pričakujejo"; značilen pojav pa bi bil, da neki župnik pri Ptuju javno agitira za plebiscit, kar pomeni — anšlus. Tako poroča vsaj komunist. Vrlo opasno, in vlada menda veže roke vsaki protiagitaciji. Oglašajo se taki, ki se zavedajo nevarnosti po nazij-ski poplavi. Enim gre res za narod, drugim morda bolj za stranko. Nič na tem, ako je nekaj pomoči. Gre za tam, ne za tu, ker v prvi vrsti preti nevarnost tam. Govori se tudi o neki edinosti, edinstvenem nastopu. Vrlo dobro. Nekaj pojavov je tam, in ti odmevajo tudi tu. Kako je? Precej le stranka proti stranki, ne toliko proti nevarnosti, in izven vladne stranke zoper vladno stranko in zoper vla-lo. Ako dela vlada napake, je kritika opravičena, ampak sa kritika meri boli na to, da bi vlado vrgli, ne toliko radi nacijske nevarnosti, bolj iz stališča raznih strank. Slovenska narodna hiša skoroda že gori. Ali je res zdaj čas, da se ta hiša uravna? Ako se more, nimam ničesar zoper to, ampak politično uravnanje se ne more vršiti brez hudih, notranjih pretresljajev, in notranje borbe delajo vsak odpor zoper zunanjo nevarnost skoroda nemogoč. Nisem za sedanjo vlado, ki ima hude hibe, ampak spričo nevarnosti smatram borbo zoper vlado v tem trenutku za samomor. Pri dosedanjih pojavih sodim, da ne razumejo po litike, ali pa da jim sploh ni za narod in njegov obstanek, pač pa za svojo stranko, in za lastne politične smeri. Še o Cehih. Bistri so in korajžni, pa prav malo politični. Nemci so glasovali kot en mož za Henleina, Čehi pa so imeli v mestih do — 20 strank. Dalje. Vlastislav Klima je vložil tožbo zoper Henleina radi veleizdaje. To bi bila zadeva vlade. Čemu nastopa Klima ? Prav vladni krogi izjavljajo, da je to le — strankina propaganda. Tak političen luksus. Dalje. Slovaška katoliška stranka je imela konferenco v Bratislavi. Zopet je zahtevala avtonomijo. Zdi se, da takoj. Nemec stoji kot en mož, Čehi pa imajo časa dosti za notranje in strankine boje. Ali so dosti bistri ti bistri Čehi tudi v politiki? Prav tako malo so bistri, kakor so (Slovenci. Takšni so trenutni pojavi. Nemška vlada polaga zelo veliko važnost na svoje izseljence v Ameriki. Iz Nemčije ie prišlo celo krdelo telovadnih učiteljev, ki organizirajo po naselbinah telovadne klube med tu ro jeno nemško mladino. Ti klubi so celice, ki naj požive narodno zavednost med tu rojeno nemško mladino. Tako dela mati, ki noče pozabiti svojih otrok. Naj bodo nameni taki ali taki, naj že z Nemci simpatizi- FARNI PIKNIK V WAUKE-GANU Waitkegan, 111. Cerkveni piknik bomo imeli, kakor je bilo na kratko že po-ročano v tem listu in sicer v nedeljo 3. julija, to je prihodnjo nedeljo. Piknik se bo pričel ob eni uri popoldne in bo trajal do polnoči. Na pikniku bo veliko zabave in kratkočas-ja za stare in mlade. Tam se bo točilo izvrstno pivo in tudi za okusni prigrizek bo v do-voljni meri dobro preskrbljeno. Želeti je, da se župijani in drugi v velikem številu udeleže tega piknika. Res je, da so slabe delavske razmere, vei"u dar naj nas to ne zadržuje da bi ne šli v presto naravo in tam vsaj za nekaj uric pozabili na slabe čase. — Piknik se vrši v znane'm Možina Parku. Preteklo nedeljo 26. junija sta slavila 25 letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Ignac in Frances Hodnik, na 602 May St., Waukegan,. 111., na lep in pohvale vreden način. Slavnost se je vršila s peto sv. mašo, med katero so vsi člani družine pristopili k sv, obhajilu. C. g. župnik Rev. M. Hiti je ob tej priliki napravil tudi primeren govor, v katerem je omenil, da to ni sreča < si je da nismo imeli ne prej ne pozneje lepšega. Menda je res sam Bog blagoslovil ta dan. — Vedno letošnje deževje je napravilo na tisoče dolarjev škode po cestah in dolinah in še vedno naprej dežuje. Poročil se je dne 26. junija Mr. Edward Kenda, sin Mr. in Mrs. Tone Kenda iz E. Galena, Butte, ki so zvesti naročniki Am. Slovenca. Za nevesto izbral Miss Rose Štefane, iz Di-lan, Mont. Poroka je bila v cerkvi sv. Jožefa. .Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Nekaj bi pa kmalu pozabila omeniti in to je, da so tukaj zelo žalostne delavske razmere. Vse jame razun ene so zaprte. Dne 28. maja je bilo 15.000 mož odpuščenih od dela in dne 5. maja, tri tedne poprej, 7000. Že novembra meseca prejšnjega leta, so jih tudi veliko odpustili z dela. Res, slabo je tukaj, ker edino od rudokopov živijo ljudje. Go-verner ne ve kaj bi počel z ljudmi, ki so brez dela in zaslužka. Na tisoče je zaposlenih pri WPA, a kaj je to v primeri s toliko nezaposlenostjo. Upamo pač da se bo tudi glede tega skoro obrnilo na bolje, vsaj pred zimo. Mary Kotze IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 20, SŽZ. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" —rr Joliet, III. Tem potom se naznani piknik, ki se bo vršil na nedeljo 10. julija in sicer v Grossovem ' gozdu v takozvanem "ITome-wood". Zapomnite si dan, ker bomo imeli) kot prejšnja leta tudi letos vsakovrstne zabave na pikniku. — Že neki pregovor pravi, da se ženske vsega dofrrislijo. Zato vam že sedaj sporočamo,, da bomo imele na tem pikniku nekaj posebnega, česar pa tukaj ne morem povedati. Pridite na piknik, pa bo te videli in bote presenečeni. Na piknik zlasti vabimo vse članice, kakor tudi vse prijatelje prave domače zabave. — Na svidenje v nedeljo 10. julija. J. Muster, tajnica -o- Katoliška družina brez k» toliškega časopisja, je brez varuha proti laži-tisku. (152) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V trn. ko je Kavandavanda dvignil svoje bodalo, da Ka zasadi v srce Lady Greystoke, Tarzanove .soproge, je zaslišal od zunaj strašno kričanje in razburljivo tekanje sem in tja. V to zmešnjavo so se mešali kaj čudni obupni kriki: "Kavandavanda! Koši nas! Reši nas!" Nekaj strašnega se ie moraio goditi. I'i obupni kriki strahu in groze so zaustavili roko velikemu duhovnu Ka-vandavandi, da ui z njo zamahnil in prebodel srce Tarzanov i soprogi. V tem trenutku so po hodniku že pridrveli številni vojaki in sužnji ter upadli v sobo. "Kako se upate izzivati Ka- .andavaudo ? nad njimi. {Uliti J1-" zakričal Tudi strašni glas njihovega velikega duhovnika jih ni pomiril. Kavandavanda je videl njih prestrašene obraze, zalo je rekel: "Kaj vas je prignalo sem?" "Mrtva človeka letita." >se oglasi eden; "maščevanje jih žene nad nas. Pridi Kavandavanda ven in poglej. Govori jim, zaklinjaj jih in jih udženi od nas." "Pridem in pogledam," reče Kavandavanda in na pragu z.akliče: "Vdeni, pripelji dekle!" Po par trenutkih so bili že iz templja. Vdeni je krepko dr-z.aJ Jane, ki se je z drugimi vred ozi-rala v višave, kjer je opazila dve majhni točki, ki sla se večali in večali. Žal ji je bilo, ker padeta v roke tem divjakom. t ill.nK O cr s o s « o 3 p 99 M 3 3 p > ■K O ® >4 & a> s p 2 7T 63 13 & f- S 99 3 rt> n o r*• t tu 3 Petek, 1. julija 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' -r«*^ Stf&n 3 ^ JADRANSKO MORJE IN JUGOSL VOJNA MORNARICA ii (Dalje) Postanek in razvoj Jugoslovanske vojne mornarice Ali da bi se Jugoslavija mogla razvijati v miru in da bi se Jugoslovani mogli koristiti vsem svojim prirodnim zakladom v miru, svobodnim morjem in trgovinsko mornarico, naš je na-i'od takoj po končani vojni postavil čvrste temelje svoji vojni mornarici. Jugoslovanska vojna mornarica postoji že več kot 19 let; ali za podig tradicije za zidanje mornarice, v kateri tradicija Jgi*a kaj važno ulogo, do sedaj Pretečeni čas smatra se lahko za vrlo kratek. Posebno treba podčrtati da mornarico podržujejo v prvem redu: častniki, podčastniki in mornarj i. Na srečo, v tem pogledu Jugoslovanska mornarica se nahaja v vrlo po vol j nem položaju, ker ona jemlje svoje duševne 111 človeške sile iz ljudskega iz 140 mm s 6timi lansiranimi cevi, hitrosti 37 čv na katerem je po tužnem 9. oktobru preneseno telo blaženopočivšega Kralja Aleksandra I. iz Marselja v domovino. Potem imamo tri nova razorača od 1250 ton, Beograd, Zagreb in Ljubljana, od katerih so dva zadnja zgrajena v Jugoslaviji. Zgradnja teh dveh vojnih parnikov na domačem bro-dogradišču v Splitu je od posebnega pomena za povzdignenje naše mlade mornarice in za ja-čanje pomorske misli jugoslovanskega naroda. Šest malih torpiljei-k, katere so ostale od avstro-ogrske mornarice, in katere imajo naziv od "TI" do "T3" in "T5" do "T8", so še vedno v službi in jako koristno vrše svojo zadačo posebno za šolsko obuko in šolo. Istotako je šest nosilcev min: "Galeb", "Jastreb", "Orao", "Sokol", "Ko-bac" in "Labud" od 500 ton, kateri so izdelani v Nemčiji 1917 in 1918, naoroženi so lahkim to- DEL, TAJNICA V PARIZU vora tisoč-letne tradicije, katero povom in služijo za obalsko bra- So nam zapustili hrabri naši mornarji in pomorci iz jugoslovanskih obal, v katerih teče kri starih Neretljancev, viteških 0-mislana in poznanih senjskih Uskokov. Na ta način, mlada Jugoslovanska mornarica boga-je sijajnim pomorskim tradicijama od davnine, in razpolage izvrstnim ljudskim materija-'°m, poznanem v celem svetu, ngoslovanski mornar je prožet narodnim ponosom in poln lju-ezni za svojo rodno grudo, za svobodno morje. V njemu se li-C1J0 vse lepe naravi, ki krase njegovo osebo, hraber, odločen, Popravljen, neustrašljiv in ven-tlar vrlo skromen kot je ves jugoslovanski narod." Navdahnjeni tem sijajom in 'adicijama, pomorskim in voj-1Um duhom jugoslovanskega na-lQda, prva briga odgovornih či-^'teljev mornarice po ujedine-nJu je bila ostavranje in obuka Mornariškega ljudstva. . ima sumnje, da je jadranje ^ J boljša šola za vstvarjanje 'enih pomorščakov; zato je lnarica s največjim zadovoljstvom prejela kot dar od pomor-ega udruženja "Jadranske ka?^" Š°lsk° lad'!° "Jadran"' v era ravno sedaj nosi jugoslo- anskim naseljencem v Ameriki nTvPOZdrav iz dal'ine domovi- ski * tem 1)1-0(111 bod°či pomor-1 častniki in podčastniki vrši-v Vsakega leta daljša potovanja km ■ pomorske obuke, a lahka v.iv ai'lea "Dalmacija" služi teh- po- mornariškega le v °bzirom na to, da je ona še-ali v gotovem raz-Se v^' Jugoslovanska mornarica gimi ne more pirmerjati s dru-p v Pogledu borbene moči. riialf VS6ga tega' flotni mate" ]jU[| Pušča uspešno pripravo deli a ker se flotni materijal terirn" r&Zlle sestavne dele s ka-be j« 'Se vrše vrl° uspešne vež-manevri na morju. je bil tako silovit, da je fantova glava obtičala v hladilniku avtobusa. Kolesar je bil na mestu mrtev. IZJAVA NEODVISNOSTI Ameriška del. tajnica, Frances Perkins, ko jo je ob njenem prihodu v Pariz pozdravil ameriški poslanik Bullitt. Tajnica je prišla v Pariz iz Ženeve, kjer je prisostvovala mednarodni delavski konferenci. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? ft °tpa a »i-estva Jugoslovanske mornarice Treba irneti v vidu, da je Ju-VlJ1 od no in za razne šolske svrhe. Pred kratkim je naročeno še osem hitrih motornih torpiljerk: "Orjen", "Velebit", "Dinar", "Triglav", "Suvobor", "Rudnik", "Kajkmakeaian" in "Cet-nik", a od prejšnje mornarice ima še borbene čolne "Uskok" in "Cetnik". Vsa ta slavna imena nas ponesejo v našo bližnjo zgodovino jugoslovanskega na-naroda, na naše trpljenje in težkoče, slavne zmage nad sovražniki jugoslovanskega osvo-bojenja in ujedinjenja. Podmorska flotila sestoji iz štirih podmornic najnovejšega tipa: "Sneli", "Osvetnik", (630-809 tona), "Hrabri", "Nebojša" (957-1164 tona). Za polaganje min in čiščenje voda od sovražnikovih min mornarica ima na razpolago pet min - polagačev: "Malinska", "Marjan", "Meljine", "Mljet", "Mosor". To so manjše ladje od 120 ton, ali je vseeno značilno ker so zgrajene v Jugoslaviji. Mornarica ima naslednje po-močne bojne ladje: nosač hidro-planov "Zmaj" od 2000 ton, matični brod za podmornice "Hvar" od 2700 ton, in "Sitnica" od 400 ton, in najzadnje, ladja za reševanje "Spasilac". Tem treba še pridjati poleg admiralske jahte "Vila", večje število raznih pomožnih ladij in teglačev, ki so jako potrebne za življenje in delo ene moderne mornarice. Za branstvo jugoslovanskih rek služi rečna flotila. Ona je, prema drugim rečnim flotilam, relativno močna, in razpolaže s štirimi monitorji. Dva so večja: "Vardar" in "Drava" od 530 ton in 450 ton, dva manja: "Sava" in "Morava" od 350 do 380 ton. Vsi so oklopljeni in nosijo topove srednjega kalibra. Na rekah in jezerih ima poleg tega, še nekaj izvidniških in stražarskih ladij, in kot pomočni brodi služi še nekaj naoroženih rečnih remorkerjev in hitrih motornih čolnov. (Konec pri h.) f; REGISTRACIJA TUJCEV V FRANCIJI Francoska vlada . je prejšnji mesec izdala zakon, da se morajo vsi v Franciji živeči inozem-ci priglasiti zaradi popisa. V teku meseca dni se mora vsak tujec registrirati in zahtevati izkaznico, v nasprotnem primeru mora zapustiti francosko državo. Posledice dekreta so imele nepričakovan učinek. Vsak dan se nastavijo pred policijsko pre-fekturo v Parizu dolge verige oseb, od katerih so nekatere že od 1. 1919. v Parizu, ne da bi se bile kdaj javile oblastim. Mnogo je prišlo na policijo tudi takšnih, ki so bili izgnani iz Pariza, pa so se zopet vrnili tja. Na tisoče pa je tudi. ijuj^. ki so ž^ dvajset let v dobrih službah, a niso nikoli dobili dovoljenja za zaposlitev. Tri tisoč takšnim inozemcem je francoska vlada izdala naknadno dovoljenje za zaposlitev in bivanje v bo v Liegu. Upajo, da bo do takrat že tudi končan kanonični proces Julijane de Cornillon, tako da bo dotlej ta blažena že prišteta med svetnice. Leta 1940 bo mednarodni ev-haristični kongres v • Niči na Francoskem, leta 1942 bo kongres na Poljskem, leta 1944 pa na Španskem. MORJE JE GORELO Norveško pristaniško mesto Bergen je pred kratkim vznemiril klic: "Morje gori!" Gasilci so pripravili brizgalne in ljudje so kmalu opazili, kako se oblaki dima valijo z vodne gladine v By fjordu. . Gorela je v bližini mestne plinarne in plinarna je tudi zakrivila, da je gorelo. Vnela se je večja množina olja in katrana. Da bi lokalizirali ogenj, so izkopali jarek, da sta olje in katran odtekla v morje. K sreči je bila DVAKRAT MILIJONAR Bolgarski kmet Dan Popov je mož izredne sreče. Pred pet in dvajsetimi leti je odpotoval v Ameriko, kjer si je pridobil v desetih letih premoženje sto milijonov levov. Z denarjem se je vrnil v domovino, kjer je tako nesrečno špekuliral, da je prišel ob vse. Nato se je odločil, da gre še enkrat čez morje. Leta 1925. se je zopet vrnil domov, to pot z 10 milijoni levov. Bil je previdnejši, ampak zapravil je zopet vse in je bil 1. 1930 zopet brez denarja. -o- USLUGA JE ŠLA MALO PREDALEČ New York, N. Y. — Pred mestnega sodnika je bil poklican zaradi nekega manjšega prestopka neki John Galluc-cio. Fant pa je moral delati v ponedeljek,, ko se je obravnava vršila, in tako je naprosil svojega prijatelja, S. Sarraci-no, naj tam nastopi pod njegovim imenom in mu tudi dal $5, da bo lahko takoj plačal kazen. Toda namesto pričakovane denarne kazni je sodnik naložil zapor pet dni. Sarracino je takoj hitel sodniku dopovedovati, da on ni pravi, in mu povedal celi potek. Sodnik pa mu je odvrnil, da je on nastopil,, ko je bilo klicano ime Galluccio, njemu se je naložila kazen in on jo bo moral tudi odsedeti. Vsi izgovori niso nič pomagali. ——o- škoda zaradi ognja prav majhna. Parizu, Zgorelo je samo nekaj čolnov in za kazen pa so morali takoj pla- motork, ki jih niso lastniki pra- spravili na odprto NESREČA NA ŽELEZNICI Chicago, 111. — V tukajšnjem predmestju Niles Center je eden vozov nekega potniškega vlaka skočil s tira in se deloma prevrnil, pri čemer je bilo osem oseb ranjenih. Kakor se ugotavlja, se je nesreča pripetila vsled pokvarjene kretnice. ^ ; :;.jj§Jf IZ DOMOVINE Dne 4. julija, ko ves narod proslavi rojstni dan Združenih držav, se bo v vsakem ameriškem mestu, vasi ali naselbini prečitala Izjava neodvisnosti (Deklaration of Independence). Ta nesmrtna listina je prvič v zgodovini izrazila vresničenje nad za boljšo človeško družbo, o katerih so govorili filozofi mnogih dežel za več kot tisoč let. Započela je novo dobo v ameriški zgodovini. Zaorila je tudi v ves svet izziv za človeške pravice in ta izziv je odmeval širom sveta. Izjavo neodvisnosti je povzročila borba ameriških kolonij z Angleško za večji delež samovlade in gospodarskih priložnosti. Začetkoma niso kolonije niti mislile na popolno odcepitev. Prigovarjale so proti nalaganju davkov s strani angleškega parlamenta brez privolitve kolonij. Zahtevale so preklicanje zakonov, ki so ovirale njihove trgovino in industrijo. Le potem, ko je Angleška odpremila vojsko, da zatre upor kolonij, je ideja neodvisnosti zadobila korenine. V januarju 1. 1776 je prišla na dan Thomas Paine-ova knjižnica "Common Sense", ki je kristalizirala to hrepenenje po svobodi. Thomas Paine je opozoril, da je Amerika nadaljevanje vse Evrope in ne samo Angleške in da le popolna neodvisnost more rešiti vprašanje kolonij. Dne 10. junija 1776 je Kontinentalni kongres izvolil odsek, ki naj pripravi izjavo neodvisnosti. Thomas Jefferson iz Vir-ginije, John Adams iz Massa-chusettsa,- Benjamin Franklin iz Pennsylvanije, Roger Williams iz Connecticuta in Robert R. Livingston iz New Yorka bili so člani odseka. Dejanska sestava izjave je bila prepuščena Jeffer-sonu. Jeffersonov načrt je bil z neznatnimi spremembami sprejet od Kontinentalnega kongresa in podpisan od njegovih članov dne 4. julija 1776. katerimi vladajo. 4. Pravica odstavljenja tiran-stva, namreč pravica do revolucije in upora — "kadarkoli kaka oblika vlade postane destruktivna glede te svrhe, ima ljudstvo pravico spremeniti ali odpraviti jo in ustanoviti novo vlado." Vse te ideje niso bile nove. Starodavni grški filozofi so bili že izrazili doktrino skupnega bratstva in enakosti med ljudmi. V četrtem stoletju je cerkveni oče sv. Avguštin pisal, da vlada počiva na privoljenju ovladan-cev, in je odobraval idejo upora proti vladarjem, ki prekršujejo prirodne pravice. Izmed ranih kolonijalnih voditeljev sta Roger Williams, ustanovitelj Rhode Is-landa, in Thomas Hooker, ustanovitelj Connecticuta, zagovarjala idejo politične enakosti in vladanja s privoljenjem ljudstva. V 17. in 18. stoletju so vodilni francoski in angleški filozofi napadali teorijo "božje pravice" kraljev in učili so, da so ljudje prirodno svobodni in enaki, pa naj organizirajo tako vlado, ki bi odgpvarjala njihovim lastnim željam. Prvič pa v zgodovini so te ideje in želje človeštva zadobile izraz v izjavi, proglašeni od mladega naroda, ki se je boril za svoj obstoj in ki je bil odločen udejstviti človeške, pravice kot podlago svoje vlade. Poleg teh osnovnih pravic je Izjava navedla dolgo vrsto krivic in zlorab s strani angleškega kralja. — 56 delegatov trinaj-storice kolonij je podpisalo Izjavo. Izmed njih so nekatera nesmrtna imena. Nekateri delega-. tje so bili sinovi ponižnih priseljencev, osem delegatov pa je bi-o tujerodcev. določena za Sosla °«tal0 Avstro-Ogrske in 0) • *am° nekoliko torpiljerk 8a žteJ"ktov na morju od male-kakve , obče- a »koro od ni-je mo , e vrednosti. Vse se hvulju PriČGti Spočetka. Za-r0m , izvanrednim impose^ | °5nih činiteijev a po-ttl0rn (.anašnjemu komandantu junu Podadmiralu g. Mari-Posroriii • 0l,(5u in njegovim ne- IcaTT Rudnikom. . Je dobila morna- n°vimi f7"UH v zadnj« čase s let, nov sredstvi nov po- hitri ,.. ° mwC »» silo in vero v Ci'> ra2v brod0v dran" oj m svetlo bodočnost moči na Jadranu. vojnih in "Ja- 1 oleg Že , * omenjenih Dalmacija" tati veiv'1)U še P^ebno podčr-, niz<>rač "Dubrovnik" od 1900 u"». liaorožtM s 4 topi DENARNE POSlLJATVE BSTJBff—T—■■■■! ..............II odpravljamo po dnevnem kurzu in bo dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom poŠte. Včeraj so bile na-še cene: V Italijo: Za: Lir: $ 6.50________ 100 $ 12.25________ 200 $ 30.00........ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 V.Jugoslavijo: Za: . Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00......420 $11.65........ 500 $23.00........1000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 /a $10.00 pošljite -------------..$10.85 Za $25.00 pošljite ...............$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERIČU j 849 Wri Cermak Road CHICAGO, ILL. čati takso, ki je takšne primere. RDEČA VOJSKA Eno leto je približno poteklo, odkar je Jožef Stalin, sovjetski diktator, začel takoimenovano "čiščenje". To čiščenje je privedlo nekatere osebnosti, ki so bile včeraj še neznane do viška vojaške hierarhije. Te osebnosti so postali novi ljubljenci sončnega diktatorja. Med temi je treba omeniti S. K. Timočenka, ki je bil zadnje poletje v Kijevu pomožni poveljnik vojaške diktature v U-krajini. Ta je v nekaj mesecih štirikrat napredoval. Zdaj je podšef glavnega poveljstva rdeče armade. . Lahko pričakuje še več, če ne bo prej dokončal, kajti zdi se, da zvezda generalisima Vorošilova vsak dan bolj bledi. Toda Timo-čenko in Vorošilov imata nevarnega tekmeca v osebi generala Lea Z. Meklisa, ki ve za največje Stalinove tajne. Meklis, ki je droben človeček, srednje postave, pravilnih potez, ima devet in štirideset let. Zdaj je podkomi-sar političnega oddelka rdeče vojske. In celo komisar Vorošilov se trese pred njim. ——o- PRIHODNJI MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRESI Holandski list "Maasbode" je prinesel pogovor s predsednikom mednarodnih evharističnih kongresov namurskim škofom msgr. dr. Tomažem Heylenom, ki je povedal, da bo leta 1946 nednayodni evharistični kongres v Belgiji za 700 letnico prve procesije presv. Rešnjega Telesa, ki je bila leta 1246 v Andrigenu na pobudo blažene Julijane de Cornillon, ki je bila rojena leta 1193 v liethinnesu. 700 letnica vocasno morje. GADA JE IMEL V ŽEPU Neki delavec v Novaggiu pri Luganu je obesil pred delom jopič v grmovje. Zvečer po delu ga je pobral, oblekel in segel z roko v žep. Hotel je vzeti tobak, da bi si zvil cigareto — a namesto tobaka je prijel za nekaj hladnega, da je roko jadrno umaknil. Ko je roko temeljito otresel, se je na tleh zvijal pihajoč gad, ki se je bil med dnevom vtihotapil v žep. -o- NESREČNO BIRMANSKO DARILO Petnajstletni posestnikov sin Josef Tiso iz Boškovic pri Brnu je bil o binkoštnih praznikih pri birmi in je dobil od botra v dar kolo. Takoj je sedel na bicikelj ter se odpeljal po cesti. Na nekem ovinku se je zaletel v nasproti dirjajoči avtobus. Sunek Granata iz svetovne vojne V okolici Bitolja v vasi Ma-garevu je granata nedavno u-bila dva kmeta. Granato, ki je ostala tam še iz svetovne vojne, je našel neki kmet na svojem posestvu. Pokazal jo je svojem tovarišu, kateri ga je nato pregovoril, naj jo nese domov, kjer jo bota toliko spilila, da vzameta iz nje eksplozivno snov. Pri piljenju je pa granata nenadno eksplodirala in oba neprevidneža na mestu raztrgala. Tretjega, ki je njuno dejanje radovedno opazoval, pa težko ranila. -o- Nesreča ali zljočin ? Pri Ormožu na Štajerskem so našli mrtvega nekega Jakoba Grafika, a ni mogoče dognati gre li za nesrečo, ali zločin. -o- List "Am. Slovenec" je lasi nina katoliških Slovencev > \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >lra katoliške Slovence v Ameriki. Načela Izjave neodvisnosti": Štiri osnovna načela so vtelese-na v Izjavi neodvisnosti: 1. Načelo enakosti — "vsi ljudje so rojeni enaki". 2. Načelo neodtujljivih pravic — "ljudem je Stvarnik podaril nekatere neodtujljive pravice, izmed katerih so življenje, svoboda in težnja po sreči". 3. Teorija, da vlada izvira iz zavednega čina ali pogodbe -"vlade so bile ustanovljene med ljudmi in njihova pravična moč izvira iz privoljenja onih, nad ROJAK! SLOVENCI! n 1 Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne poza bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cjene. V VaSo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Prinesite svoje Dobite prthranUe na KADAR PIJETE Monarch pivo pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage razpečava MONARCH PIVO JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd St. Tel. Canal G177 Chicago, 111. ST. PAUL FEDERAL SAVINGS * LOAN ASS'N OF CHICAGO — 49 let postrežbe brez izgube za investorje TEKOČE POSTAVKE Vas račun federalno zavarovan do $5900 Ako imate hranilni račun, pričnite dobivati te višje postavke takoj. Računi, ki se odpro pred 10. julijem, bodo pričeli služiti od 1. julija. Več kakor 1,000,000 računov širom Amerike je zdaj v Federalnih. Javno zaupanje v varnost Federalnih ie vzrok za ta čudoviti porast. Pomnite, da poleg visokih doneskov je vaš račun federalno zavarovan do $5000, da pregledovalci vlade Zed. držav pregledujejo in nadzirajo Federalna društva in ,da Federal Savings and Loan Insurance Corp., agencija vlade Zed. držav, stoji porok za vaš denar. Pomnožite dohodke s Certified Federal. NADZIRANO OD VLADE ZED. DRŽVA 2116 West C e r m a k Road CHICAGO, ILLINOIS Telefon Canal 2137-2138 T Stran i 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek', 1. julija 1938 i "Dušica" ROMAM tfl4. Spisala B. Orcxy Prevedel Paula« OČI STA ZAMENJALA Palače in stolpi so mračno štrleli v zame-gleno zimsko nebo. Seina, pariška reka, se je vsa zmrznjena vila mimo Louvra, mesto se je prebujalo iz spanja in Pari-žani so se odpravljali na svoje vsakdanje posle, vkljub krutim žaloigram smrti in krvi in preganjanj, ki so se odigravale krog njih in sredi njih. S trga revolucije je prihajalo zamolko ropotanje bobna. Ob obrežju je zavrvelo taborišče, pod milim mrzlim nebom so delali moški, ženske, otroci, ter pripravljali obleko in orožje za "svobodo" mlade republike. Armand je drgetal vkljub površniku. Nemi sprevod pod oblačnim, ko svinec, težkim nebom, po snegu in dežju, se mu je zdel kakor sanje. In pred njegovimi očmi so se vrstili kraji, ki so mu vzbujali le prežalostne spomine na pravkar preživele dogodke. Trdo mimo nekdanjega Percyjevega stanovanja so jezdili. Videl je gori v, . okno, kjer je tisti večer stal vodja lige in zasnoval di*zni načrt za rešitev prestolonaslednika, načrt, ki bi se bil tako gladko in lepo iztekel, da ni posegla vmes izda-jalčeva roka in pahnila pogumnega vodjo — kam? Armand si ni upal pogledati nazaj, tja kjer je ropotala po tlaku starosvetna kočija. Tam je sedel plemeniti junak, ki je znal kljubovati usodi in se je sami smrti smejal v obraz, — vklenjen v verige poleg odurnega svojega ječarja, čigar sama navzočnost je bila zanj razžaljenje. In nato so prišli mimo hiše, kjer je zadnjih deset dni stanovala Margareta ter preživljala strašne ure čakanja, negotovosti in obupa. In kdo je bil spet tisti, ki je zakrivil, ki je povzročil ljubeči ženi toliko dušne boli, toliko solz —? On, Armand, njen brat —! Jezdili so mimo tempeljske ječe. Tamle so bila glavna vrata. Straža je stala pred njimi, tamle je bila obokana veža — v njej vratarjeva celica — in —. Armand je zatisnil oči. Ni mogel zreti na kraj, ki ga je spominjal na njegov najusodnejši pogrešek —. Ni čuda da je dregetal po vsem telesu, in se tesneje zavijal v površnik. Vsak kamen, vsak ogel je bil poln spominov. Mraz, ki ga je stresal do mozga, ni prihajal toliko od zunaj, — ledena groza nad vsem tem zlom, ki ga je zakrivil, groza nad samim seboj, ta ga je grabila za srce in mu stresala telo. In pa strašna misel na to, kaj vse še utegne priti —. Končno so zapustili notranje mesto, hiše so se zredčile, vse več praznega prostora se je rinilo med nje, vrtovi, polja, pašniki z grmičjem, v predmestju so bili. Dan se je naredil. Pravi mračni, mokri, neprijetni zimski dan pod svinčeno-sivim nebom. Deževalo je v curkih, vmes je snežilo in veter je tod zunaj še huje bril. Ustavili so se. Bili so v ulici sv. Ane, Če se je smelo imenovati ulico tistih par hiš, ki so stale blizu mestnega obzidja in trdnjavskih poslopij. Nekdo je zapdvedal Annandu, naj raz-jaha, najbrž Chauvelin. Ubogal je in tfojak ga je peljal k vratom preproste hiše, ki je samevala na desni strani ceste sredi neobdelanega sveta, v pravem morju blata in luž. Pred njim je ležala trdnjava z obzidjem, par hiš je še bilo videti razmetanih po praznem prostoru in par zapuščenih mlinov na veter. Nad vsem pa je ležala samota neobljudenega sveta, siv zimski dan in težko zagrinjalo dežja in snega in nizkih oblakov. Pri vratih je čakal Chauvelin. Mignil mu je, naj gre z njim. Duh po vroči kavi . je visel v zraku ozke veže. Chauvelin je vstopil skoz vrata na levo. Armand mu je pokorno sledil. Spet ga je objel duh po močni kavi. In za vse poznejše življenje se je Armandu vezal ta duh s spominom na tisti usodni dan v stražnici ulice sv. Ane, ko je dež in sneg bil na okna in je veter stresal šipe, on pa je stal sredi sobe, ves trd in premra-žen. Na široki preprosti mizi so bile pripravljene čaše z vročo kavo. Chauvelin ga je povabil, naj se posluži in prijazno pripomnil, da bo dobro dela vroča kava premraženim udom. Armand je stopil bliže in zagledal ob steni nekaj lesenih klopi. In tam v kotu je sedela Margareta —. Ko ga je zagledala, se je nehote zgeni-la, kot bi hotela k njemu. Pa Chauvelin jo je ustavil z mirno, vljudno kretnjo. "Sedaj ne, prosim!" Spet je sedla in Armand je opazil, kako hladno in okamenelo so gledale njene oči, prav kot bi ji bilo ugasnilo življenje in zamrlo vsako čutenje. "Upam da vas ni prehudo zeblo, gospa Blakeney!" je pravil Chauvelin vljudno. "Dolgo ste čakali na nas. Pa pri odhodu na dolgo pot je že tako —. Vedno rado kaj vmes pride —." Ni mu odgovorila, le glavo je nagnila v zahvalo na njegova sočutna popraševanja. Armand je popil čašo kave, dobro mu je dela. Držal je vročo čašo med prsti, polagoma se mu je vračala toplota v telo. "Mamica", je rekel Margareti po angleško, "poskusi, pa izpij malo kave! Pogrela te bo!" "Hvala!" je dejala. "Pila sem. Ne zebe me." Vrata so se odprla. Heron je priropo-talv sobo. "Ali bomo ves dan sloneli v tejle luknji, kaj?" je robato godrnjal in klel. Armand je bistro opazoval sestro: Videl je, kako se je stresla, ko je zagledala Herona. Še globlje se je stisnila v kot iri njene oči so se razširile in zasvetile ter strmele v kruteža, kakor gleda ujet ptič bližajočega se gada. Chauvelin se prav nič ni ustrašil tovariševih besed. "Samo trenutek, državljan Heron!" je dejal. "Tale kava je zelo dobrodejna! — Ali je ujetnik pri tebi?" Heron je pokimal proti vratom, odkoder je prišel. "Tamle!" "Torej pa ga prosim pripelji semkaj, da mu razložim položaj!" Heron je nekaj zagodel, se obrnil k odprtim vratom, dvakrat slovesno pljunil po tleh in pokimal nekomu v sosedno sobo. - «(-■*» V« r> i Bjf "i. * >• - T-~ .----- Nedavno so nekateri listi poročali o mojstrsko izvedeni operaciji, ki ima v področju sodobne medicine pač malo primerov. Na vseučiliški kliniki v Tiibin-genu se je dvema zdravnikoma posrečilo obnoviti vid 11 letnega dečka, ki je od svojega 5. leta dalje živel v temi. V hiši posestnika Grafa iz Obertienfenbacha pri Limburgu je vladala od 1. 1932 velika žalost. Enajstletni sin Janez, najmlajši član družine, je postal pred šestimi leti nesiguren v hoji in kretnjah. Sijaj njegovih oči je ugašal iz dneva v dan in se je naposled skalil do slepote. Zdravniki, ki so jih obupani starši konzultirali, so ugotovili, da tiči vzrok tega pojava v ro-ženici, toda pomagati niso znali. Resignirano so svetovali očetu in materi, naj se pomirita z usodo, če ne pride vmes čudež. In "čudež" ni nastopil. Janez je bil proglašen za slepca. Roditelja sta ga oddala v zavod za slepce, da bi se tam izučil kakšne obrti ter ne bi bil tako sebi in svojcem v preveliko breme. Samo Janezova starejša sestra se ni hotela udati v bratovo usodo. Bolelo jo je, da ona vidi, za njenega brata pa je beli svet črn in mrtev . . . Letos v januarju se je ta sestra napotila v zavod za slepe in je vzela brata domov. Peljala ga je v Tiibingen na kliniko za očesne bolezni. Bratovo trpljenje se ji je videlo nečloveško grozno. Oglasila se je pri dveh strokovnjakih za bolezni oči, pri prof. Stocku in asistentu Saut-terju in ju je prosila, naj se zavzameta za nesrečnega brata, da ne postane slep do konca svojih dni. Zdravnika sta pregledala slepca ter ga po preiskavi poslala nazaj v zavod s tolažbo: "Počakaj fant, mogoče se bomo kmalu spet videli! Če najdemo to, kar želimo storiti v tvoj prid, boš lepega dne zopet videl nebo in zemljo." , Skrivnostna "stvar", ki sta jo 'zdravnika iskala, da bi pomagala nesrečnemu mlademu slepcu, ni bilo nič drugega, nego — tragika drugega človeka ... Ta človek se je našel. Nekega dne je prišel na kliniko pilar Jakob Kriiger iz Esslingena. Tožil je o silnih bolečinah v levem očesu. Pripovedoval je: "Prav letos teče dva in dvajseto leto, odkar mi je na zapad-nem bojišču udarilo v obraz nekaj drobcev granate. Za dva dneva me je zagrnilo v črno temo, potem sem spregledal. Rane so se mi zacelile. Vojne je bilo konec in jaz sem se vrnil domov. Že davno sem pozabil na svoje rane, ko me je začelo v očesu silno skeleti. Kljuvalo je vedno bolj, in zdaj sem prišel k vam, da me preiščete . . ." Pilarja so pregledali z Ront-genom ter ugotovili, da ima v levem očesu oteklino, povzročeno po tujem telesu. Pomagati se ni dalo drugače, kakor s hitro operacijo. Bilo je treba odstraniti celo oko, v nasprotnem primeru je grozila nevarnost, da se vnetje razširi na možgansko mreno in posledica takšne komplikacije bi bila neizbežna smrt. Roženica ubogega pilarja je tako ponudila priliko, da se 11 letni Janez Graf reši slepote. S klinike so brzojavili po fanta v zavod za slepce. Prof. Stock in njegov asistent sta odstranila pi-larju levo oko ter presadila del roženice na oko Janeza Grafa, ki je štirinajst dni potem, ko so mu sneli obvezo, nenadoma spregledal . . . Pilar Kriiger hodi danes po svetu z enim očesom, toda je hvaležen zdravnikom, da so mu ohranili življenje, Janez Graf, ki je bil že obsojen na dosmrtno temo, pa vidi zopet kakor nekoč in hvali usodo, da je rešen slepote. Pisano polje J. M. Trnnk Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje. Nekaj kritike. (Konec.) He fears the next war, but sees it as practically inevitable from the impact of Fascism on the conservatism of the so-called democracias. So, on and on he goes, seeing, reading all the news, interpreting breadlines and strikes and laws and addresses, grinding the'm all into print about this America, which for him is not a country but a process, not a fulfilment but a promise, not a commonwealth but a contradiction. His best work is, I should say, observing. His prophecies do not convince and his criticism is lopsided with humanism. But he is stimulating and at times amazing. He has a wealth of contacts,—experiences, friends and loyalties. He knows all the lques!tions|, !but he does not know any satisfying answer, because it is not his America but God's — and he does not know God. Ramond J. Mclnnis" Tudi vprašanja morajo biti inteligentno stavljena. Razen enega, je pisatelj stavil res inteligentno ta vprašanja. Ampak s samim vprašanjem se človek, ki je vsaj kolikor toliko inteligenten ne more zadovoljiti. On hoče — odgovor. Odgovora pa Adamič nima. Razlog je na dlani. Najvažnejše vprašanje tudi pri vsem drugem, česar se pisatelj loti, je versko vprašanje. Tega se pa sploh ne lot?, toraj nima odgovora, in prav radi tega ostajajo vsi drugi izborno obdelani predmeti gola vprašanja brez zadostnega odgovora. Vrlo značilno ravno pri ti točki. Kakšen je danes svet, vsaj tisti širši amerikanski svet, ki je pisal o knjigi kritike? AteisWa se že sami ateisti hudo sramujejo, ponosni so pa na svoj agnosticizem. To je Praktična priprava za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika. Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT" ki se rabi kadar se kliče duhovnika. Vsa priprava je zelo praktična. Predstavlja lep križ, kadar se ne rabi, ki ga lahko obesite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je v znotraj prostor, oz. luknja, kamor se vtakne križ, na vsako stran pa kot svečnika, kamor vtaknete sveče. Zraven; dobite 2 sveče, pripravno stekleničico za blagoslovljeno vodo, bel prtič in bato ter zraven tiskan list z vsemi navodili, kako se rabi in spravlja. Sestav je zelo praktičen za vsako hišo. Kadar se pa ne rabi pa pravi kras kot lep križ za vsako katoliško hišo. Stane s poštnino vred $4.50 NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik ▼ Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. —* Naročnino je poslati na: NOVI SVET" 1849 West Cermak Road, ^mm—mmmm—mmmmm Chicago, Illinois "SICK CALL OUTFIT" druge oblike. V lepi Skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križec z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki. Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se ne f rabi se lepo zavije in zloži v Skrinjico, isto pa spravi na suh kraj in traja leta in leta. Stane s spoštnino $3.50 • Naročnini je vedno pridjati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois moderna roba. Tudi Adamič je agnostik, ni ateist. Naravno toraj, da bo Adamič tem krogom ugajal, ker prav te kroge zanimajo razna vprašanja, odgovora pa nekako nočejo, ko je agnosticizem hudo komo-den, kak pravilen odgovor bi bil pa manj koinoden, in vznemirjati se nočejo. Vse je toraj sijajno, ker so vprašanja sijajno stavljena, in se agnostik zadovolji že s samim vprašanjem. Kdor pa hoče tudi odgovor, točen odgovor, pozitiven ali negativen odgovor, ta se z Adamičevo drugače sijajno pisano knjigo ne bo zadovoljil. Kakor navedeni kritik vrlo pravilno pripomni, bi se moral naslov knjigi drugače glasiti. Amerika ni Adamičeva, božja je, Boga pa Adamič kot agnostik ne pozna, ker vsak agnostik je, kakor je pripojil že Goethe, le vrlo sramežljiv ateist. * O yeah! A. Zugel, Butte, Mont., meni: "Trunk nas še ni potopil". Izgleda, da bi utegnilo le biti vsaj nekaj strahu pred potopom. Ampak korajža velja. Nič bat. Imajo barko, da se ne bodo prekucnili, in to je "Prosveta", ki "nas vodi v varni pristan. . in je tako močna, da je noben val ne razbije, niti noben vihar ne prekucne". Kaj pa tisti mož s koso in kar je za njim ? Ta možicelj jih bo prekucnil, nas vse bo, Trunka tudi, a'm'pak to še ni vse, za možiceljnom je še marsikaj, kar se bo morda prekucnilo. Dalje še meni: 'V A. S. sem čital, kako toči solze, ker vidi pri tolikih rojakih Prosveto,pa še celo naprej plačano. Da, gospodje, pri A. S., to je resnica, naši rojaki s tem pokažejo, da jim je vaš list španska vas. Moram tudi omeniti, da ne bodo pri A. S. pozabili, da ona trunkovina ni najboljša reklama za A. S. ne za čitate-lje, kar seTn že pri njih samih opazil". Saj res. Kako naj bi tudi taka slaba reklama koga mogla potopiti, ko je vrhu tega na razpolago še taka barka? Fantje, ne bojte se, malo strah je še mene. Slaba reklama je trunkovina za A. S. in celo pri nekih katoličanih, saj oni, ki sedijo na barki "Prosveta", ne bodo katoličani. Grem sam celo korak dalje od tega naprekuclji-vega Zugla. Trunkovina sploh ne more biti nobena reklama, ker mnogokje naletijo čitatelji A. S. tudi na nekaj, kar je za možieeljnem s koso; trunkovina pravi, da je Bog,, sodba,odgovornost za vse, kar kdo na-ročuje in plačuje in čita i" verjame, in vse to na sebi hu-do štoka v rebra, odbija, "e vabi, kakor baje varna barka, toraj niti reklama ni, vsekako pa vrlo "slaba reklama", kakor pravilno sodi g. Zugel. Tako sitno robo, kakršna ie trunkovina v A. S., je pač sitno naročevati in še plačevati, ampak zatako prijetno barko, kakršna je "Prosveta", si odtrgamo celo od ust, in plačujemo celo naprej. Barka pa ne more zabraniti,, da bi tudf v Montani ne bilo nekaj reki'1 skrbi radi nekega potopa. Katoličan brez katoliške^« lista, je kakor vojak brez ške! OR. J. E....... ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. . i Uradne ure: 1—3 popoldne >n —8 zvečer izvzemši ob sredah, g Rezidenini telefon: La Grange 39° Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. L