St. 417
V Ljubljani, sreda dne 26. aprila 1911.
Leto II.
:	Izven Ljnbljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ==	“gl‘i,n)"	’^L'SSL,i£T “"“l
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dem K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'53, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. :	Telefon številka 303.	:
Ženske volilke.
Prvikrat so v nedeljo stopile v Ljubljani aktivno v volilni boj tudi ženske. Sodelovale so one pri volitvah tudi prej, ker so se jih duhovniki posluževali kot izbornih agitatork, ki lahko vplivajo na svoje može, ali sedaj so tudi volile in močno vplivale na izid volitev v občinski svet ljubljanski.
Nekaj novega je bilo za Ljubljano, in zato se ni čuditi, ako so se vsi oni, ki so sodelovali pri volitvah iz radovednosti zbirali pred dekliškim licejem, kjer so volile ženske, ker to, kako moški volijo, se večkrat lahko vidi, med tem, ko so bile ženske volilke novost in vsaka novost je zanimiva.
Zanimiv je bil tudi volilni boj na ženskem volišču in njegovem obližju, najzanimivejši je bil pa rezultat teh volitev. Način, kako je tam agitiral Štete in drugi klerikalci, nam najjasneje dokazuje, da so dali klerikalci ženskam aktivno volilno pravico samo za to, ker so smatrali ženske za čisto navaden „Stimmvieh“, ki glasuje gotovo z njimi in odtehta moške napredne glasove. Na moških voliščih si klerikalci niso upali trgati glasovnic, na ženskem volišču so pa sleparili kar na veliko in vendar niso dosegli onih rezultatov, ki so jih pričakovali in to jih tako jezi, da od jeze kar k sebi ne morejo priti.
Tržaška »Edinost* konstatira na podlagi rezultatov na ženskem volišču, da je slovensko ženstvo v Ljubljani po večini klerikalno in nemskutarsko. To je žalostna resnica, ki je nihče ne more tajili in dolgo bo še trpelo, da postane naše ženstvo vsaj narodno zavedno, še dalje bomo pa čakali na to, da se ono oslobodi onega velikanskega vpliva, ki ga ima nanj du-hovenstvo. Ali mi smo mislili, da je naše ženstvo še manj narodno zavedno kot je in da imajo duhovniki nanj še večji upliv kot ga imajo.
V	tem oziru so se zmotili klerikalci in zmotili smo se tudi mi; razlika je samo v tem, da so klerikalci radi svoje zmote pobiti in naravnost konsternirani, mi se pa veselimo, da so bili rezultati na ženskem volišču čisto drugačni kot smo jih pričakovali
—	bili so veliko ugodnejši.
Za to čast onim vrlim volilkam, ki se niso vdale najhujšemu terorizmu in zasramovanju zdivjanih klerikalcev in po dr. Kreku vzgojenih klerikalk in so volile po svojem prepričanju. Klerikalci so smatrali ženske volilke za »Stimmvieh* in to je bil atentat na zdrav razum našega ženstva, ki so ga odbile napredne volilke s tem, da so oddale svoje gtasove za narodne in napredne kandidate.
Voditeljice tega narodnega in naprednega ženstva v Ljubljani pa za-služ.jo vse priznanje za svo e res težko in požrtvovalno delo. Mi vemo ceniti o požrtvovalnost, ker vemo, da m bil lahak boj s Štefetonr in onimi fanatičnimi klerikalnimi volilkami in nevolilkami, ki so se učile dostojnosti in olike — na klerikalnih shodih, na
katerih so vodile glavno besedo siro-vine Krekovega in Šusteršičevega kalibra. Zasramovane in suvane so bile voditeljice naprednega slovenskega ženstva, ali one so vse to prenesle in pretrpele z ono požrtvovalnostjo in samozatajevanjem, ki jim ga je dala zavest, da trpijo za pošteno in pravično stvar.
Ta požrtvovalnost nam jamči, da se narodno-napredni stranki ne bo treba niti v bodoče bati, da bi dobili njeni sovražniki na ženskem volišču toliko glasov, da bi odločilno vplivali na izid volitev v občinski svet ljubljanski.
Res je, naše ženstvo je še vedno po večjni nemškutarsko in klerikalno, ali ono se prebuja narodno in se otresa duhovniških vplivov. To so veseli pojavi, in kakor je narodno-napredna stranka v splošnem lahko zadovoljna radi izida volitev v občinski svet ljubljanski, tako je lahko zadovoljna tudi z rezultatom na ženskem volišču. Pri prvih prihodnjih volitvah bo pa narodno-napredna stranka z rezultati na ženskem volišču lahko še bolj zadovoljna,^ ako ukrene vse potrebno, da bo Štefetu, Štefeški in Pe-ganki onemogočeno trgati glasovnice.
Pismo iz Srbije
Od našega stalnega dopisnika
Belgrad, 24./1V. 1911.
Kakor strela iz jasnega neba je učinkovala na vso srbsko javnost vest, da obišče srbski kralj Peter, še predno odide v Pariz, avstrijskega cesarja v Budimpešti.
Vest je došla tembolj nepričakovano, ker je srbska vlada v tem slučaju stopila pred javnost z gotovim faktom, dočim so je o dosedanjih o-biskih na ruskem, turškem in italijanskem dvoru javno razpravljalo in so se med vladami tudi vršila tozadevna pogajanja.
Ni čuda, da je srbski narod radi tega skrajno nejevoljen in tudi časopisi poročajo v tem smislu. Zato je bila vlada prisiljena izdati komunike, v katerem narodu naznanja, da so se glede obiska kralja Petra v Budimpešti vršila dolgotrajna posvetovanja v ministerskem svetu in se je pri tem razmotrivalo o pomenu obiska tako s stališča Srbije kot samostojne države, kakor tudi s splošnega srbskega nacijonalnega stališča. Srbski ministri pa so konečno došli do prepričanja, da nikakor ne bi odgovarjalo interesom Srbije, ako bi kralj Peter na svojem potovanju v Pariz skozi avstrijsko ozemlje ne obiskal tudi vladarja avstro-ogrske monarhije.
Toda ta komunike nikakor ni mogel pomiriti srbske javnosti, kajti narod še sedaj ne more pozabiti težkih udarcev, katere sta mu prizadejala avstrijska vlada in diplomacija. Na aneksijo Bosne in Hercegovine bi Srbija konečno še pozabila, če ne bi bil ta akt zvezan z najnesramnejšiin atentatom na srbski narod. »Veleizdajniški* proces v Zagrebu, polne ječe srbskih
sinov, potem Friedjungov proces na Dunaju, kjer naj bi bili uničeni voditelji srbskega in hrvaškega naroda na avstroogrskem teritoriju in konečno še Vasičev proces v Belemgradu, kjer so bile razkrite vse Aehrenthalove nakane, — vse to so še vedno pregloboke rane, da bi jih mogel srbski narod tako hitro pozabiti in to tembolj, ker avstrijska vlada še dosedaj ni ničesar ukrenila, da bi dala zadoščenje razžaljenemu srbskemu narodu in Srbiji.
Na Hrvaškem vlada absolutizem kakor za časa barona Raucha, »veleizdajniški* proces še sedaj ni dokončan in nad glavami nedolžnih srbskih žrtev še vedno vrši meč. In še več! Ravno sedaj je vprizoril ban Tomašič nesramno gonjo proti drju. Hinkoviču, ki je javno v časopisih branil svoje klijente, katerim abolicija procesa še vedno ni izbrisala sumnje »veleizdajstva*. Tudi v Dalmaciji se pripravlja »veleizdajniška* gonja, a na čelu zunanje politike v monarhiji stoji še vedno Aehrenthal, v Belgradu pa kot zastopnik avstrijske vlade grof For-gach. Torej dva moža, ki sta edina kriva vsega zla in neprijateljstva med Avstrijo in Srbijo. In zato ni popolno-na nič čudno, ako srbski narod protestira proti obisku kralja Petra v Budimpešti. Srbski narod namreč ljubi svobodo, narodni ponos in narodno čast bolj kakor vsakega kralja in naj-sibo tudi kralj Peter, ki je drugače sicer splošno priljubljen. In le ta o-kolnost bo lahko pomirjevalno upliva-la na narod, ako se že na noben način ne bo mogel obisk preprečiti. Javnost je namreč hotela pokazati, da o-bisk kralja Petra v Budimpešti ne sme imeti drugačen, kakor samo formalen značaj. O odkritosrčnem prijateljstvu niti govora ne more biti in načrti Srbije in Avstrije se križajo na celi črti.
Demonstracije za slučaj obiska so popolnoma izključene. Srbski narod je dovolj pokazal svoje razpoloženje na-pram velikemu sosedu, h kateremu o-dide kralj v goste. Mir. ki bo nastal, bo samo mir pred viharjem v duhu besed srbskega ministrskega predsednika Nikole Pašiča, ki se je o kraljevem potovanju napram nekemu uredniku »Politike* izrazil sledeče:	»Do-
volj, da je kralj že dvakrat demonstrativno potoval čez avstroogrsko ozemlje. Več ne more. Mi se moramo predstaviti na Dunaju kot prijatelji, da se potem lažje v miru pripravljamo. In ko se enkrat popolnoma pripravimo, potem-------------------------------
—	u —
Splošni pregled.
Vsenemškl volilni oklic, ki je
izšel te dni, grozno kriči proti vladi, češ da se je pod Bienerthom podpiralo Slovane, da so se slovanizirali u-radi in da grozi propad nemštvu, ako ne zmagajo vsenemci, ki vidijo srečo Avstrije le v tem. da postane zvezna država Nemčije. Da je ta vsenemški volilni oklic resničen, priča posebno Ljubljana, kjer so vsa višja mesta za-
sedli Nemci in so po zaslugi slovenske ljudske stranke prišli celo v obrtniški svet. Kar niso dosegli vsenemci, so dosegli domači izdajalci, zato vse-nemcem ni treba vzdihovati.
Garibaldi, ki je mislil s četo laških prostovoljcev oditi v Albanijo, razglaša po italijanskih listih, da ni imel tega namena in da bi bila taka pomoč od strani Italije zelo neprevidna.
Mehiko. Med vodjo revolucijo-narcev Madero in med vladnim zastopnikom Navarro je prišlo do spo-razumljenja. Sklenilo se je premirje petih dni, začno se takoj mirovna pogajanja. Tako bo ta dolgotrajna vojna kmalu končana.
DNEVNE VESTI.
»Slovenčevi* argumenti so pa
res slabi, zelo slabi. Dokazal bi rad potrtost v naprednih vrstah in pravi, da bi izšla napredna dnevnika v slučaju napredne zmage v vseh mogočih barvah. Zakaj pa ni izšla posebna izdaja »Slovenca*, na katero je bilo — za slučaj klerikalne zmage — v »Katoliški tiskarni* vse pripravljeno? »Jutro* je pa izšlo nekoliko ur prej kot navadno ob pondeljkih, ker je hitelo naznanit zmago narodno-napredne stranke, a izšla je tudi posebna izdaja »Slov. Naroda*, medtem ko smo zastonj pričakovali posebne izdaje »Slovenca*, ker so bili v »Kat. tiskarni* tako pobiti, da se jim ni mudilo javljati svetu, da so bili klerikalci tepeni po notah.
Graški nemški časopisi pišejo popolnoma v smislu naših klerikalcev. Naravno, v te liste pišejo ljubljanski kazinoti, ki so klerikalcem hvaležni na sedmih mandatih in nočejo pisati o tem, da je Štefe s svojo in Peganovo ženo trgal glasovnice, pač pa so tako nesramni, da podtikajo trganje glasovnic — gospe dr. Tavčarjevi 1 So pač lumpi ti kazinoti, ko si upajo tako nesramno pačiti resnico in obrekovati.
Sedem nemških mandatov smatra »Slovenec* za nekaj čisto naravnega in kmalu bo morda odkrito povedal, da mu je žal, ker ni izvoljenih vsaj 14 nemških občinskih svetnikov
—	toliko kot klerikalnih. Ta cinizem klerikalnega organa se studi celo mnogim klerikalcem, ki še čutijo malo narodno in marsikak volilec, ki je glasoval sedaj za klerikalce, ker je verjel njihovim sladkim besedam in praznim obljubam, bo glasoval pri prvi priliki za narodno-napredne kandidate. Sedem Nemcev so pripeljali na ljubljanski magistrat klerikalni izdajalci, to ve danes vsak otrok, ker klerikalci so nalašč napravili tak volilni red, da bodo v občinskem svetu ljubljanskem zastopani tudi njihovi zvesti zavezniki Nemci.
Klerikalci so prijatelji dela, tako se sami vedno hvalijo, sedaj pa obljubujejo, da bodo že oni poskrbeli, da na ljubljanskem magistratu ne nastanejo še tako kmalu redne razmere, ker jim je ljubši vladni nemški komisar kot napredni župan. Do korit jim
LISTEK.
IHICHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Brez naglice je šel do gondole, ki ga je čakala, nato pa je velel urno odveslati. Ko so Imperijini sluge planili na pobrežje, ni bilo o Rolandu ne duha ne sluha.
Imperija se je vrnila v svoje stanovanje, kjer se je še celo uro vdajala mrklemu brezupu, ki so ga prekinjali izbruhi besnega divjanja. Nato je imela sama s seboj dolg razgovor.
Končavša ga, je poklicala svoje ženske ter se velela obleči.
Ukazala si je nadeti strogo obleko, kakršno so nosile matrone, brez okraskov in dragotin; takšna je odšla z doma v spremstvu enega samega sluge. Kmalu jo je njena gondola izkrcala pred Dandolovo palačo, in nekaj trenotkov kasneje je stala pred velikim inkvizitorjem.
Zdaj je odgrnila svoj pajčolan in prikazal se je njen obraz, ves bled in kriveč se v mukah nasilnega sklepa.
— Ne vem, gospod, ali me še poznate; videla sva se samo enkrat ... od tistih dob bo kmalu sedem let . . . in to v posebnih okolnostih ...
— Tiste okolnosti so mi nepozabne, je odgovoril Dandolo zamolklo; poznam vas, milostljiva.
Par hipov jo je motril z mrko radovednostjo; nato, ker ni prenehala molčati, nego je trepetala v taki razburjenosti, da se je zdelo, kakor da bi njene ustnice ne mogle izustiti glasu, je nadaljeval:
— Prvikrat, milostljiva, sva se videla v vaši palači, kamor me je privedel Altieri. Z nama je bil tudi Foskari, ki je danes dož, in Bembo, ki je danes škof in kardinal. Bilo je proti polnoči, Rolanda Kandiana so bili pravkar prijeli, in mi smo razpravljali, kaj naj storimo ž njim, z njegovim očetom in njegovo materjo. Ali 111 tako milostljiva ? Druži naju ena in ista zavezal ... In
•5- v,nim tu pri sebi, slutim že naprej, da me hočete spomniti tiste zaveze ...
— Da, gospod! To-le vam prihajam povedat: ene izmed prič prizora, ki ga omenjate, ni več med živimi. Ubita je.
Dandolo niti ni trenil od presenečenja. Odkar je govoril s Sandrigom, je bil pripravljen na vse.
Vprašal je samo z mračnim glasom:
— Kdo je to? . . . Koga izmed nas je prvega zadelo maščevanje Rolanda Kandiana?
Imperija se je silno stresla, Dandolo je torej vedel, da je Roland v Benetkah! ... In ni storil ničesar? On ni prijel strašnega neprijatelja, ki se je bil brezdvoma zaklel, da jih vse skupaj iztrebi z zemeljskega površja! ...
— Ubitemu je ime Bembo, je dejala.
— Kako veste to?
— Roland Kandiano mi je povedal.
To je povedala čisto preprosto, kakor da ji je duh vznešen onostran mej strahu in ganjenosti, ki se še razodevata v vidnih znamenjih.
In kakor zelo je imel Dandolo samega sebe v oblasti, kakor pripravljenega se je čutil na vsakatero novico, vendar je prebledel kakor smrt ter se ni mogel ubraniti krčevitega trepeta, ko je kurtizana dodala:
— Roland Kandiano je bil pravkar pri meni.
Vzdihljaj globoke brezupnosti je napel inkvizitorjeve prsi,
Imperija pa je v kratkih besedah povedala, kako se je
Bembo razvnel za Bianko, kako je stopil Aretinov tajnik vmes, kako je bila deklica ugrabljena, in naposled kako je ona sama govorila s človekom, ki se je nazival Ivan di Lorenzo.
Dandolo je globoko razmišljal. Iskal je luči v tej temi, ki ga je obdajala, iskal niti, ki bi mu bila vodnica iz tega labirinta. In kakor prejšnjo noč, je tudi zdaj zamrmral v svoji potrtosti :
— Usoda! . . .
Imperija pa je nadaljevala:
— Taki so Rolandovi začetki: Bembo je ubit, moja hči je izginila za vedno — in to je tisti sunek z bodalom, ki ga je bil namenil meni! . . . Prokleti človek! je dodala z gnevom obupa, ki je pretresel velikega inkvizitorja do mozga, zakaj ni ubil tudi mene?
— Imejte pogum, milostljiva, je rekel Dandolo.
je in do ničesar druzega tem propali-cam, po katerih milosti pride na ljubljanski magistrat sedem Nemcev.
Klerikalci tajijo zvezo z Nemci, četudi indirektno sami priznavajo obstoj te zveze. V pondeljkovi številki pravi »Slovenec*, da ima napredna stranka samo en glas večine in da bo morala biti ta večina zelo ponižna. To pomeni, da hočejo klerikalci skupaj z Nemci naskakovati narodno in napredno večino in jo ovirati v delu. Sicer pa naj si klerikalci zapomnijo, da bo napredna večina v mestnem svetu ravnotako »ponižna* kot je »ponižna* klerikalna večina v deželnem zboru, ki ni močnejša od napredne večine v občinskem svetu. Nič, prav nič ne bo pomagala izdajalskim klerikalcem zveza z Nemci, s katero so si nakopali samo novo sramoto.
Žensko čast bodo branili klerikalci jutri zvečer v »Unionu*, kamor so sklicali v ta namen shod svojih volilk, katere bo poučeval Boltatu Pepe s Kudeluga o — koruznem zakonu in drugih takih lepih rečeh. — Kako bodo reševali klerikalci žensko čast, vemo že danes: Govorniki bodo psovali na vse strani, poslušalke bodo pa — ploskale in ženska čast, iz katere se klerikalci tako kruto norčujejo, bo rešena.
Razdruženje zakona smatrajo klerikalci za največji greh in svoje-časno so zbirali podpise proti zakonskemu predlogu o razdružitvi katoliškega zakona. Za klerikalce to seveda ni noben greh; klerikalci se lahko ločijo od svoje zakonske žene in si izberejo drugo in vendar pride v nebesa.
Velikanski maček. Pod tem naslovom piše »Slovenec* o klerikalnem razpoloženju. V resnici je 7 nemških glasov vse poštene Nemce tako potrlo, da se ne morejo veseliti svoje zmage. Veseli se tega lahko samo »Slovenec*. Njemu je 7 nemški:n glasov nič. On nima mačka, iz alec sploh nima časti.
Glede nun. Današnji »Slovenec* se je povzpel nenavadno visoko: ljubljansko občinstvo imenuje .slovenski mob*, mulaiijo itd. Ljubljansko napredno občinstvo bo zaradi teh psovk s »Slovencem* samo obračunalo. »Slovenec* je tudi bogat na de-nuncijacijah. Posebno dijaštvo in profesorji so mu pri srcu. Pa ne pomaga nič. »Slovenčeve* laži poznajo povsod. Najbolj se »Slovenec* jezi zaradi ur-šulink. Naj povemo svoje mnenje: šolskim sestram iz Marijanišča ni nihče rekel žal besede, kar smo že včeraj rekli. Dasi bi morala braniti cerkev tudi v tem oziru vsak političen nastop, je vkljub temu »slavna sodrga*, kakor imenuje »Slovenec* ljubljansko občinstvo, popolnoma molčala, ko so šle te redovnice na volišče. Razumljiv pa je protest ulice pri ur* šulinkah, ki so prelomile klavzuro in le to se je očitalo. Uršulinke so tudi po večini Nemke in so volile nemško, ker vzgajajo ljubljansko nemško ženstvo. Žal, da pošiljajo tudi naše napredne družine svoje hčerke v njih
— Ali vi ne veste, kaj se pravi, imeti hčer in osredotoče-vati okrog te ljubljene glave vso nežnost, ki je mogoča na zemlji? Vi ne veste, da je bila moja hči začetek in konec mojega življenja, in da me je daljna	prikazen	moje	sreče	podpirala	do
današnjega dne ter mi dajala	pozabiti	vse	skrunljivo	občudova-
nje, s katerim so obsipali kurtizano! Kot mati sem imela svojo pravico do življenja! Ločeni od otroka mi preostaja samo, da se staraje umaknem v skrit kotiček ter zrem med kesom in solzami prihajajoči smrti v obraz. Oh, gospod, ta človek je v resnici silen, ker je tako dobro premislil moje srce in je izmed tolikih kazni izbral ravno tisto, ki me je zadela v dno duše! . . . Oh, prisegam vam, da bi mi bila smrt v tem hipu dobrodošla, in da mi edino upanje maščevanja brani, da se ne vržem v kanal ter ne končam življenja, ki je odslej udarjeno s prekletstvom!
— Tudi jaz imam hčer! je zamrmral Dandolo, ves razburjen ob pogledu na tolikšno bolest.
— Da, je povzela Imperija, in ravno zato sem pritekla k vam. Prihajam vam povedat, da Roland Kandiano ni mrtev, kakor so mislili, nego da se je spustil v boj proti nam . . .
— Vedel sem vse to!
— Vedeli ste, pa me niste posvarili .	.	.
— Izvedel sem šele sinočnjo noč. Nekdo mi je prišel ovadit Rolanda Kandiana, da se mudi v Benetkah.
— In jaz vam potrjujem to ovadbo. Izprva se je imenoval Paolo. Zdaj se naziva Ivan di Lorenzo. Pazite, gospod! Če ne primete tega človeka, pazite se, da me ne pritirate do skrajnosti. Pazite, da ne spuntam proti vam vsega beneškega patricijstva! Jaz hočem imeti svojo hčer, ali slišite? In če jo je odvlekel tako daleč, da je ne morem več najti, se hočem maščevati . . . Hočem, da primete Rolanda, in hočem biti navzoča pri zasliševanju. Naj ga razpno na natezalnico, samo da pove, kje je moja hči! To hočem ... iu če vi ne marate, varujte se! . . .
— Eh, gospa, kdo vam pravi, da nočem prijeti Kandiana? Žalost vas zapeljuje 1 . . .
— Da, da, oprostite mi . .	.	Sama	ne vem več,	kaj govorim .. . Dozdevalo se mi je . .	.	menila	sem, da se	obotavljate.
Več groze nego odločnosti sem	brala v vaših očeh .	.	. toda to
je blaznost, kaj ne da, gospod?	.	. .
_______________________________ (Dalje.)
ponemčevalnice. Čas je, da ne podpiramo več nemško klerikalnih učnih zavodov. Kdor neče, da bi mu veljalo »Slovenčevo" očitanje, ve kaj mu je storiti. Slišali smo, da so bile uršu-linke na volišču zelo žalostne in ena je pripoznala neki dami, da ne more za to, da je morala voliti, ker jo je prisililo škofovo povelje. Ako bi napredna stranka sprejela volilni red, po katerem bi morale voliti tudi uršulin-ke, bi „Slovenec“ rjul, škof bi pisal pastirsko pismo, papež bi proklinjal. Tako je, dragi prijatelji in vlada sama bi ne smela potrditi takega volilnega reda, ki bi motil pravice cerkve iti najsvetejše obljube. Takega volilnega reda ni nikjer na svetu in poslužili so se ga le naši* klerikalci, ki jim ni nič sveto, kadar se gre za politiko. Oni, ki so protestirali, so imeli več smisla za cerkvene obljube, kakor pa klerikalci.
Najbolj potrt radi napredne zmage je klerikalni agitator Antončič, oni famozni Antončič, ki je znan samo radi raznih pretepov po ljubljanskih gostilnah. Fant se je že veselil, da dobi na magistratu, ko tam zavladajo klerikalci in Nemci, dobro službo in revež je agitiral za klerikalce na vse pretege — pa so mu splavali vsi lepi upi po Ljubljanici.
Branjevke kot klerikalne agita-torice. Klerikalcem se je pod raznimi sleparskimi obljubami vendarle posrečilo med branjevkami vjeti nekaj takih »narodnozavednih" žensk, ki so šle med tovarišicami v boj za klerikalno izdajalsko sodrgo. Med drugimi sta se posebno odljkovale [obe Česnjovki. Zlasti stara Česnjovka, ki ima svojo branjarijo v hiši hotela Lloyda, se je na vse pretege trudila med slovenskim ženstvom pridobiti narodnih iz-dajic. Klerikalci so ji najbrže obljubili odvezo, za njeno bogvekako vest, da je kot vzor zakonska žena svojega moža, kakor pravijo, spravila pod zemljo. In pravijo tudi, da ima le ona na svoji vesti tudi to, da je njen zet pokazal fige mladi in stari ter odšel v Ameriko. Če je bila stara Česnjovka ko je bila še mlada tudi tako katoliška, kot je sedaj, to je njena stvar. Naša sveta dolžuost pa je, da vse naše narodno čuteče ženstvo, pa če je isto tudi drugače katoliškega mišljenja, opozorimo na tiste breznarodnočuteče tovarišice, ki so klerikalcem pomagale do največjega narodnega izdajstva v slovenski prestolici naše_slovenske domovine. Ce je stara Česnjovka tako strašno katoliška, zakaj pa ne gre s svojo branjarijo v škofijsko palačo ali pa v Katoliško tiskarno?
Neki klerikalni sluga deželnega odbora je nekemu kmetskemu volilcu v Rokodelskem domu ko je mož šel po stopnicah vzel iz žepa glasovnico ter jo zmečkal. Neki gospod ki je bil priča, je to lopovstvo naznanil volilnemu komisarju ter stražniku. Ko so klerikalca prijeli, se je legitimiral kot sluga deželnega odbora. Dr. Pegan, ali je vam kaj znano o tem ?
»Slovenec* in nemško časopisje. Včerajšnji »Slovenec" z velikansko slastjo priobčuje časniške glasove raz-nik nemških listov o izidu ljubljanskih volitev. S posebnim veseljem po-natiskuje poročila graških listov, kar seveda ni prav nič čudnega, ker bi se nazadnje mogel mogoče zaslediti koncept teh poročil v »Slovenčevem" uredništvu. Nam je prav malo mar, kaj pišejo graški nacijonalni listi o teh volitvah, naravno je, da triumfirajo, ker so njih somišljeniki v Ljubljani dosegli tako nepričakovan uspeh; ako govore različni nemški listi o naprednih nasilstvih, ni to prav nič čudnega, ker o klerikalcih, ki so spravili teh sedem Nemcev v ljubljanski občinski svet, ne morejo in ne smejo seveda ničesar očitati.
MALI LISTEK. Slov. nar. gledališče.
(Predlogi za bodočnost)
Pretekla sezona je bila poslednja, v kateri so imeli Nemci svoje gledališke predstave v našem deželnem gledališču; v bodoče bodo igrali že v svojem novem Cesarja Franca Jožefa I, gledališču, ki ga jim je s slovenskim denarjem zgradila »Kranjska špirkasa". Značilno za naše razmere je, da tega dejstva naše časopisje, dasi je kulturno in politično velevažno, ni zabeležilo, nego je edina »Lai-bacher Zeitung" po zadnji nemški predstavi prinesla klavern nekrolog. Gotovo je, da so septemberski dogodki pospešili izselitev Nemcev iz deželnega gledališča, v katerem so nekdaj toli ošabno in izzivajoče gospodovali. V septemberski h dogodkih je iskati konec nemškega deželnega gledališča, kajti le ti dogodki so dali sedanjemu ravnateljstvu slovenskega gledališča pogum, prositi deželni odbor kranjski za prepustitev najugodnejših štirih igralnih dni v tednu. Deželni odbor je docela ustregel tej prošnji, in s tem so preostali Nemcem le še trije neugodni večeri, s katerimi se vzlic izletom v Celje niso mogli več vzdržati.
Ali bi kdo hotel sedeti poleg dveh goljufov In sleparjev? Vsa
javnost je sedaj radovedna, kaj bodo novi občinski svetniki storili glede Kregarja in Štefeta. Da sta goljufala in sleparila, to je gotovo, ne glede na to, kaj bo državno pravdništvo ukrenilo. Zdaj ko so Nemci prišli do jasli in ne potrebujejo več slovenskih klerikalcev, govore že javno, da oni ne bodo trpeli da bi sedeli kot tovariši v istem mestnem ^ zastopu kjer bosta sedela Kregar in Štefe. Teh dveh jih je preveč sram, dasiravno tudi med Nemci n. pr. Reintaler ni tako čist, kot je njegovo ime in tudi tako dobro ne sliši, odkar je bil pri železnici penzijoniran. Smo radovedni, kaj mislijo slovenski napredni mestni svetovalci ukreniti glede Kregarja in Štefeta.
Deželni odbornik dr. Pegan je
ena izmed najbolj antipatičnih prikazni ined klerikalci. Po obnašanju čisto enak dr. Zajcu ter predrzen in izzivajoč kakor Štefe je razburjal v nedeljo tudi najmirnejše ljudi. Bil je ošaben in domišljav kakor pav, a niti policija niti žandarmarija se ni upala pognati ga v meje dostojnosti. Pred licejem je agitiral, hujskal, preminjal in trgal glasovnice po svoji volji, in nobeden uradnik ga ni oviral. Ko je orožništvo pred licejem napravilo kordon, ni smel nihče — razen volilk
—	po Bleiweisovi cesti. Le dr. Pegan se je bahato košatil ter se izprehajal neovirano gor in dol. Celo grof Cho-rinsky se je moral na ukaz orožnikov vrniti ter ni smel iti mimo liceja. A dr. Pegan je koračil dalje ošabno sem ter tja kakor gospod vseh gospodov. Tudi litijski okrajni glavar Parma ni smel skozi kordon, a dr. Pegan se je širokoustil brez zadržka. Poslancu dr. Novaku je osoren orožnik nastavil bajonet na prsi ter se je moral umakniti, toda dr. Pegan je smel pred voliščem promenirati svobodno. To so pač dokazi, da je bila vladna policija prijateljsko zvezana s klerikalci ter jim je pomagala proti naprednjakom.
Dr. Peganova žena je trgala glasovnice. Pred ženskim voliščem na liceju se je poleg Štefeta in dr. Pegana posebno odlikovala tudi njegova boljša zakonska polovica. Od več prič se zatrjuje, da je ta ženska trgala naprednim volilkam glasovnice oziroma legitimacije kar tam na cesti iz rok. Mi to za danes le registriramo, za stvar pa se bodemo posebno zanimali.
Policijski generalissimus v nedeljo med volitvami ni bil niti nad-komisar Pertot niti svetnik Lauter, nego kanclist Fink. Ta bivši žandar uživa očividno največje zaupanje barona Schwarza. Ta je imel zato tudi večjo moč in večji pogum ko vsi drugi policijski uradniki. Lauter, ki je prišel z Dunaja, je pariral kmečkemu žan-darju Finku, kakor parira korporal generalu. Tako žalostne uloge ni igral še nikoli noben policijski šef ko Lauter v nedeljo, in sram nas je bilo za občino, ki ima v Lauterju takega zastopnika svoje avtoritete.
Kako se vzgajajo slovenska dekleta pri uršulinkah. Da bo naše cenjeno občinstvo razvidelo, kako po-gubonosen vpliv ima uršulinska šola na slovensko deco, ki v 1910/11 poseča to šolo, navajamo tu par izrekov, ki se nahajajo v 5. delu uršulinske nemške čitanke na strani 212, berilo 183. Tu čitamo sledeče značilne stavke: Du bist ein detsches Kind, so denke dran. Noch bist du jung, noch ist es nicht zu schwer. . . itd.; Drum wach und kampf', es ist ein Feind bereit... (Zapomni si, da si nemško dete. Mlado si še in ni težko ... itd.; zato bodi vedno na straži, kajti sovražnik je pripravljen). Dalje: Kind! Deutsche Kampften tapfer allezeit. (Dete, Nemci
In z bodočo sezono bo kranjsko deželno gledališče popolnoma slovensko. A. Trstenjakova »Zgodovina slovenskega gledališča" nam pripoveduje prežalostni križev pot slovenskih gledaliških predstav v časih, ko so bile slovenske gledališke priredbe le milostno in le prav izjemoma dovoljevane. V starem deželnem gledališču so smeli Slovenci igrati le na opeto-vane poniževalne prošnje in igrali so jedva vsak mesec po enkrat, dvakrat.
V	novem deželnem gledališču so se razmere že izdatno izboljšale ter se je polagoma dosegla vsaj navidezna enakopravnost. V resnici pa so imeli Nemci tudi še v novem deželnem gledališču predpravice, večje prostore na razpolago ter v nemških gledaliških referentih deželnega odbora in v nemškem tehničnem osobju gledališča 'nočno zaslombo. 94 % slovensko prebivalstvo je imelo v deželnem gledališču še vedno manj pravic kot 6 °/o nemško in drugo prebivalstvo. To krivično, za ves slovenski narod sramotno razmerje pa je čez noč porušil narodni pokret po septemberskih dogodkih in končno izselil Nemce iz deželnega gledališča, do katerega že davno niso imeli nobenih pravic več.
S sezono 1911/12. šele dobimo Slovenci v resnici svoje, popolnoma svoje gledališče, zakaj doslej smo bili v njem vendarle Še gostaši. Šele
so se vedno borili hrabro). Du, deu-tsches Kind, sei tapfer, treu und wahr. (Nemško dete, bodi vedno hrabro, zvesto in pošteno.) V zemljepisnih berilih so »Deutscke" povsod z veli-mi črkami pisani, odprto je pisano pri Kranjski ime »Gottscheer Landchen" (prim. str. 156.) Torej s takim berilom vzgajajo ljubljanske uršulinke, ki žive samo od Slovencev, slovensko deco. Ni čuda, če se potem toliko slovenskih deklet ponemškutari.
Najarogantnejši provokater je bil v nedeljo gotovo Štefe. Ta človek brez omike in brez manir je toli nesramno izzival, da se je občinstvo le z največjim samozatajevanjem krotilo, ker sicer bi ga bilo preteplo. Le zaščiti Finka in žandarjev se ima neza-slišno predrzni izzivač zahvaliti, da je ni skupil. Lauter pa se ga je naravnost bal, saj je Štefe bodoči občinski svetovalec. Lauter ima že danes pred Štefetom večji rešpekt kot pred vsakomur drugim na magistratu. Kako pa šele bo!? Zaradi ugleda naše policije bo treba poskrbeti Lauterju energičnega šefa. Lauter je že popolnoma invaliden napram klerikalnim hujskačem, zato ga Štefe fascinira kakor gad miško.
Lauter — načelnik odgonske pisarne. Ker se je pokazal policijski svetnik Johann Lauter popolnoma nezmožnega za načelnika ljubljanske policije, dobi — kakor se govori — za svoje majhne zmožnosti primerno službo načelnika odgonske pisarne. Predno prepusti svoj sedanji položaj drugi, zmožnejši osebi, dobi za svoje zasluge plemstvo, kot je bil plemič tudi njegov prednik pl, Novak.
Zmešan frančiškan. V nedeljo dopoldne ob 11. je bila kot navadno ob tej uri pri ljubljanskih frančiškanih maša, a če jo je dotični mašnik opravil v svoje zasluženje, zelo dvomimo. Ko je prišel k oltarju, je odprl tabernakelj, vzel ven ciborij in opravil ceremonije za obhajanje ljudi. Ko pa pride do obhajilne mize, zapazi, da ni nikogar, ki bi ga obnajal. Postal je rdeč kot rak in se hitro zgubil nazaj k oltarju. Maša se ljudem ni zdela, da bi bila opravljena v božjo čast, tako konfuzen je bil celebrant. Ko je pa po maši zopet prišel s ciborijem obhajat k obhajilni mizi ljudi, ki jih spet nikjer ni bilo, sodilo se je splošno, da je ubogi frančiškanski volilec v resnici zmešan. O te^ volitve!
Boltatu Pepe in Žane iz Ljub Ijane sta tudi kandidirala v občinski svet. Na volišču v Narodnem domu sta bila »enoglasno" izvoljena. Prvi je bil izvoljen v I. drugi v III. razredu, v kompanijo z dr. Zajcem. Glasovnica se glasi: »Žane iz Ljubljane in njegov prijatelj dr. Zajc." Enega je volil vrli župan iz Šmartna pod Šmarno goro, oba druga pa Trseglav iz Katoliške fiskarne. Tako namreč pravijo. Gg. Magolič in dr. Zajc bosta hvaležna, kdor ju je že izvolil.
Profesor Remec je proglasil stranko ljudskih sleparjev in narodnih izdajic za tiste in za to, kar ne marajo biti, namreč za klerikalce. Kot zaupnik S. L. S. na volišču v Narod-ndm domu je takrat, ko je komisija štela posamezne glasovnice v svojih biležkih označil z začetnimi črkami posamezne stranke tako: K — L — N — S —. Ker je svoječasno »katoliško stranko" že zdavno vrag vzel in ker je pod drugo začefnico vpisoval glasove narodno-napredne stranke, ki se prav nič ne brani biti nazvana liberalna, je brez vsakega dvoma, da je pod začetnico K moral označiti le — klerikalce. Zakaj se slovensko ljudski sleparji še tako branijo ne more biti drugače, nego da so pod tem Remče-vim K mišljeni le — klerikalci. Re-mcc jih iz lastne izkušnje že toliko pozna, da svojo stranko kot nemško
s prihodnjo sezono bomo v svojem gledališču sami svoji gospodarji. Značilna za dosedanje razmerje v gledališkem poslopju je bila gledališka zunanjost: na pročelju ni nikakega napisa, nego vidiš le majhen, sramežljivo skrit deželni orlič. V bodoče naj bi se zasvetil na pročelju slovenskega gledališča ponosen napis z dalekovid-nimi zlatimi črkami: Slovensko narodno gledališče! Tak napis naj bi se napravil, da vsakemu Slovencu in Slovanu, ki pride v Ljubljano jasno označi pomen in namen poslopja, ki je bilo doslej brez značaja in nenaravne dvoživnosti.
Naše gledališče se zovi poslej po vzoru češkem narodno! Saj je njegov namen, gojiti predvsem narodno, slovensko in slovansko umetnost, slovensko krasno govorico in slovensko pesem. Naše gledališče bodi kulturno zabavišče in umetniški hram vsemu slovenskemu narodu, saj je edin o. Vsi Slovenci skupaj imamo le eno samo gledališče, ki bodi zato m a -tiča vsem drugim, malim diletantovskim odrom in o d r i č e m.
Naše edino narodno gledališče pa bodi poslej tudi po svojem r e p e r -t o i r j u kolikor možno narodno, slovensko in slovansko. Da bi se igrale in pele izključno le slovenske in slovanske igre, opere in operete, je se-
zaveznico ne more smatrati kot slovensko ljudsko stranko.
Klerikalni dijaki — paraziti. Obskurni pisar škofovega glasila se je čutil poklicanega, obregniti se zopet enkrat ob radikalno praško dijaštvo obenem pa zabobnati na reklamno Šusteršičevo tublo, češ glejte ga našega proroka, celo radikalna mladina že občuti njegovo silo. Če dr. Šušteršič v politiki ni povsod, kamor se mu zdi vredno vtikati svoje žlindraste prste kaj pomenja ali ne, je za radikalne dijake grozno postranska skrb. Kdor hoče občutiti Šusteršičevo moč in ne obupati naj pride v Prago ter naj nikjer ne zamolči, da je Slovenec. Da, to je veliki uspeh Šuster-šičeve politike, da je človeka sram in strah pred slovanskimi brati se pripoznati za Slovenca, to je končni efekt njegovih lumparij, da sta postala pojma Slovenec in najfanatičnejši klerikalec in petolizec popolnoma istovetna. To pa je tisto, kar odjeda našemu dijaštvu podpore, ki jih je dobivalo slovensko dijaštvo od čeških strani. Letos pa je izginila zadnja simpatija, slov. bratstvo in vzajemnost pa sta postala ironična pojma za naivne ljudi. Gotovo, politični krogi so poučeni o naših razmerah ampak koliko Čehov je, ki vedo o nas več od imena ? In tako pada sramota klerikalno - slovenske politične lumparije brez razločka na vse, kar se priznava za Slovenca. Šusteršičevo slavo občuti slovenski praški dijak kot glad in pomanjkanje. Ampak kar je najabominalnejše je to, da klerikalno praško dijaštvo ne pozna prav nobenega srama. Po šest kron, piši in beri po celih šest kron so poslali klerikalni dijakoljubi iz Kranjske in Štajerske podpornemu društvu in ko je je to dejstvo »Omladina* štev. 1. objavila in (št. 2.) pojasnila, je mislilo glasilo notorično slaboglasnih demagogov podpreti klerikalno dijaštvo z zafrkacijami. Dobro. Praško dijaštvo bode izvajalo vse konsekvence. Ono bode gledalo, da se odstranijo oni paraziti, ki mislijo, da bode svobodomiselno dijaštvo molče gledalo, kako mu odjedajo iz naprednih rok prihajajoče podpore, medtem ko jih lastna stranka ne ceni više kakor malenkost 12 kron. In to bode tudi ena velepomembna konsekvenca Šusteršičeve politike. Bodo čutili vsaj tudi lastni ljudje njegov pomen — v želodcu.
Klerikalni hrvatski študentje v Ljubljani. Včeraj so se pripeljali v Ljubljano klerikalni študentje društva »Domagoj" iz Zagreba, da bi menda skupaj s klerikalci proslavili zmago nad slovensko Ljubljano in da se bodo naučili kako bodo tudi oni enkrat Zagreb Nemcem prodali. Na kolodvoru so dali klerikalci vse zastražiti, seveda da bi pokazali, kako nevaren je celo bratskemu narodu »slovenski mob\ No, Ljubljana nima časa, da bi se menila za take goste. Prišlo je okoli 15 klerikalnih študentov in par flečkaj-narjev. Na kolodvoru jih je sprejel načelnik čukov in neizogibni Antončič. Kam so odšli in kaj počno, nas ne zanima, pa tudi naše čitatelje ne. Če se mislijo hrvatski študentje učiti pri naših klerikalcih, se ne bodo naučili ničesar dobrega.
Živinski mešetar Seidl iz Spodnje Šiške je v nedeljo tako pridno agitiral pri ljubljanskih občinskih volitvah za liberalce, da je Erzin kot »mešetar za vse" popolnoma onemogel in je še danes ves kruljav. No, dosti je opravil: vsi tisti narodnozavedni Šiškarji, ki jih je on vozil, so ljubljanskim klerikalcem pokazali, da slovenski Šiškarji Nemcem niso na prodaj za judeževe groše. Tudi je Orehek, uradnik Vzajemnega podpornega društva povsod
veda nemožno in tudi nepotrebno. Ako hočemo korakati vzporedno z drugimi narodi, mora tudi naše gledališče seznanjati nas s cvetovi tujih dramskih in glasbenih literatur. Ne smemo se obdajati s kitajskim zidom, ker kultura je mednarodna in umetniki ustvarjajo svoje umotvore vsem narodom. Ob tujih delih se seznanjamo z idejami, ki so aktualne po vsem svetu; dela vzorne lepote so našim avtorjem najboljša šola.
Mislim torej, naj bi se poslej ustvarilo nekako slovensko r e -pertoirno jedro, ki naj bi bilo stalno ter naj bi se igralo s prav posebno skrbnostjo in ljubeznijo. Prišli naj bi iznova k besedi vsi naši najboljši avtorji s svojimi najzrelejšimi deli. Seveda polagoma, razvrščeni med druga dela, in ne zaporedoma. Marsikakšna domača igra pred leti zaradi nesrečnih slučajev ni dosegla pričakovanega uspeha ter je po krivici izginila v arhiv. Morda je bila kriva neuspeha napačna razdelitev ulog, ne-dostatna priprava, površna ali celo napačna režija in oprema. Morda je povzročila neuspeh ie kakšna nesrečna scena ali epizoda. Vse te hibe bi se dale morda zdaj popraviti, zlasti ako bi dotični avtorji sami upoštevali svo-iečasne kritike in svoje lastne opazke. Danes imamo prav dobro dramsko osobje in prav vrlo režijo. Zato mi-
kamor je svoj klerikalni nos vtaknil, dobil v zahvalo — dolgi nos. Seveda se z volilci več tako mešetariti ne more, kakor je svoj čas Orehek opravljal imetje gospe Favaj in kakor Erzin z vso neodvisnostjo mešetari okrog liberalcev. Seidljevega od volitev kru-ljevega konja bo pa Erzin zmešetaril kakor le on zna. — Tako poroča sinočnji »Slovenec" in mi dostavimo k temu le še — piko.
Kaj je z občinsko krizo v Sp. Šiški ? Jutri bo 3 tedne odkar je Sp. Šiška brez župana in še danes ne vemo, kdo je gospodar čez to občino. Kako deželna vlada in deželni odbor čuvata občinske interese, kako sploh izpolnjujeta svojo dolžnost, se najlepše razvidi iz naslednjih dejstev: Skoro 14 dni po odstopu župana in podžupana v tej največji krajevni občini na Kranjskem sploh ni bilo nobenega zakonitega gospodarja, ki bi bil vodil vsaj najmanjše tekoče posle. Vse se je prepustilo le občinskemu tajniku in redarju. G. baron Schwarz in g. Edler von Šuklje kar ponosna bodita — in sicer z okrajnim glavarjem vred — na vestno izpolnjevanje vajinih od Najvišjega mesta poverjenih uradnih dolžnosti. Šele drugi na svojem mestu vstrajajoči občinski odborniki so morali gospodo, katere dolžnost je z lepim vzgledom izvrševati zakon, na njene dolžnosti opozoriti. Pa kako so te dolžnosti izpolnili ? Namesto, da bi bili, če že niso takoj hoteli imenovati gerenta, izročili vsaj provizorično vodstvo enemu izmed tistih najstarejših občinskih svetovalcev, ki niso izstopili, so to vodstvo poverili ravno tistemu ki je odstopil. In to je bil župan. Vidite ljudje božji, tako izvršujejo zakone tisti, ki jim je dana oblast vladati nad nami! In gled^ gerenta? Komaj je žunan Hribar odstopil, že je za Ljubljano tako skrbna vlada poslala svojega Laschana na magistrat. Pa v Šiški ? Tri tedne občina nima svojega gospodarja, a naša slavna vlada, naš slavni deželni odbor še nista imela časa imenovati gerenta za občino brez župana. Naravnost turške razmere, kaj ? In vsa ta visoka in slavna gospoda še zahteva, da bi drugi, ki zakona ne poznajo, se po zakonu ravnali; zahtevajo, da bi ljudstvo imelo rešpekt pred tistimi, ki vladajo nad njimi preko vseh zakonov, po svoji volji, kot je bilo svojčas na
—	Turškem. G. baron Schwarz, če se že drugi iz političnih nagibov, vsaj Vi se ne igrajte z ljudstvom!
Na popravek g. poštarice Iz Most naj služi v pojasnilo sledeče: Ako pozna g. poštarica politično mišljenje g. Vidmarja ali ne, o tem se ne ne bomo prerekali. Vsekakor je pa istina, da se je gospodu Vidmarju preje pokazal? povratnica pri c. kr. dež. vladi, predno je on dobil volilno legitimacijo, s pripomnjo, da je bila vrnjena povratnica iz poštnega urada Selo. Šele po osebni intervenciji pri poštarici in to še le, ko je povedal, da je videl povratnico že pri deželni vladi, je g. poštarica rekla, naj nekoliko počaka, da je vendar mogoče tu kje zametana in je dobil legitimacijo brez povratnice s pripomnjo da ni bilo priporočeno. Razvidno je iz tega: prvič, da je bil podpiš falsificiran po vednosti poštnega urada in drugič, ako to ni bilo storjeno iz zlobnega namena, je tako uradovanje skrajno zani-kerno in vse obsodbe vredno.
Eden naj hujših nemških agitatorjev. V pojasnilo naše tozadevne včerajšnje notice služi sledeče: V tej notici nikakor ni prizadet izvošček Milan Pukelstein, ki je znan vseskozi kot zaveden narodnjak in je v nedeljo dopoldne našega glavnega urednika vozil na volišča. Kakor srno izvedeli, je v notici omenjeni najbrže
slim, da bi bilo mogoče dvigniti to in ono igro iz arhivnega prahu ter jo z uspehom podati novi generaciji. Domači repertoire pa bodi središče vsega.
Seveda bi morala tudi naša gledališka kritika pravilno razumevati pomen in namen takega domačega repertoirja ter ne bi smela tenr igram nadevati merila najnovejšega, rafinirano modernega repertoirja. Vsaka doba ima svojo umetnost, vsak umetnik ima svojo individualnost. Prekrasna je slovenska narodna pesem »Sinoči je pa slana padla na zelene travnike", a primerjati je ne gre s svatbeno pesmijo v Wagnerjevem »Lohengrinu*: predražestna je Kranjica v narodni peči, v beli srajci in z zlatim pasom, toda primerjati je ne gre z damo v plesni toaleti z vlečko. Imejmo rešpekt pred razkošnimi cvetovi svetovne umetnosti, a zato ne prezirajmo in ne zaničujmo ponižnih slovenskih vijolic, saj so n a š e !
Slovensko narodno gledališče v Ljubljani bo gojilo — kakor čitamo — tudi v bodoče dramo, opero in opereto. Odkrito povedano, se mi zdi ta program za naše potrebe in zlasti za naša sredstva prevelik in pre-težak	(Dalje.)
Jožef Pukelstein sorodnik Milana in vozi štev. 38, 69, 17.
O čevljarju Ermanu iz Kolizeja se pripoveduje, da je nekemu naprednemu volilcu pred Mestnim domom toliko časa prigovarja!, naj ne gre volit, da ga je res spravil proč in mu plačal za tramvaj. Ko so nekateri gospodje to opazili, so šli za Ermanom, ki je zbežal v Katoliško tiskarno, Če dr. Pegan, ki vse take slučaje nabira, tega še ni javil državnemu pravdniš-tvu, naj malo poizve, kaj je na tem resnice. Priče se bodo morda dobile pri nas.
t Arnošt VVindischer. Zlato pomladansko solnce je sijalo zunaj, a on je umirai, zunaj je kraljevala pomlad, ki si jo je toliko želel, ki je mislil, da mu donese zdravja ... a zastonj so bile njegove nade, zastnoj njegovi upi. Omagal je, klonila mu je glava, zaprle so se mu oči in izdihnil je svojo blago dušo. Končano je njegovo trpljenje, a nas vse, ki smo ga poznali, pretresla je vest o njegovi smrti, tako nepričakovano je prišla . .. Od septembrskih dogodkov sem ga je poznal ves slovenski svet, ni ga pozabila slovenska javnost, ko je dolgih devet mesecev trpel za ozidjem ljubljanske jetnišnice. In sedaj se pridruži grobu Adamiča in Lundra grob nove žrtve onih dni. Arnošta Windischerja ni več med nami. V mladeniški dobi 25 je prenehal živeti, prenehal je živeti v dobi, ko bi nam Slovencem s svojim značajem, odločnostjo in ne-ustrašenostjo mogel še toliko koristiti. —; Pogreb se vrši danes ob polu 6. u.”. P°P°ldne iz Leonišča na pokopališče Sv. Križa. Nujno pozivamo vse Slovence, da se udeleže v najobil-nejšem številu pogreba, da izkažejo zadnjo čast mučeniku! Počivaj v miru Arnošt Windischer!
Sokol I. vabi br. člane, da se udeleže pogreba umrlega br. Arnošta Windischerja v kolikor mogoče velikem številu. Zbirališče pred društvenim lokalom lllirska ulica 22. ob 5. uri popoldne.
Telovadno društvo Sokol II. se udeleži današnjega pogreba br. Arnošt Windischerja korporativno v kroju. Zbirališče pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti ob 3/4 5. uri, odkoder bo odhod pred „Leonišče“.
, ,Vvensko deželno gledališče. Za bodočo gledališko sezono angažuje ravnateljstvo stalni operni in operetni zbor. Dame in gospodje, ki bi imeli sposobnost in resnično veselje za ta Poklic, naj se oglasijo osobno v gledališki pisarni dopoldne ali popoldne. Ja zbor bi se angaževal s 1. septembrom do 1. aprila ter bi moral biti gledališču na razpolago ves dan zaradi skušenj, ki se vrše dopoldne, popoldne ali zvečer. Členi zbora bi pa sodelovali tudi v dramah, tako da bi se vzgojil obenem tudi igralski naraščaj. Poleg stalnih pevcev in pevk zbora pa se angažuje tudi nekaj p o-možnih členov zbora iz vrst dosedanjih pevcev.
Za slovensko opero. Novoanga-ževani kapelnik slovenske opere in operete g. Vaclav T a 1 i c h se je odpeljal^ v petek na Dunaj in v Prago angaževat nove člane, pevce in pevke
režiserja10’ kaPelnika in opernega
v r™?Ht0ranje s,?venskih igralrev v Gorici se je zaključilo v nedeljo.
Igrah so od 1. - 23 t. m. vsak drug dan. „Soča“ je prinašala prav pohvalne kritike o predstavah ter opetovano laskavo konštatirala, da so prinesli naši igralci rasnično najboljši reper-toire s seboj. Zlasti je hvalila „Soča“ igro gdč. Wintrove, gdč. Šetfilove, gdč. Thalerjeve, g. Nučiča in g. Skrbinška. Vendar gmotni uspeh ni bil tako povoljen kakor lani, ter je zelo dvomljivo, če se enako gostovanje priredi še prihodnjo sezono v Gorici, kjer je za dramske predstave žal, premalo zanimanja. Igrali so drame: ..Ljubimkanje", „Tajfun“, „Na dolov-skem gradu", .Tujec”, .Zavetje", »Fric", „Tat vseh tatov", „Florette & Patapon", „Noč na Karlstejnu", »Poredni paž" (za mladino), »Samosvoj", »Psyche* in »Vstajenje". Iz Gorice so
odpeljali v pondeljek v Pulj,
n^jt0 v »Narodnem domu".
.. .1V,dlte,Jski sestanek na c. kr. H. državni gimnaziji. Danes se vrši v fizikalni dvorani c. kr. II. državne gimnazije ob 6. uri zvečer četrti roditeljski sestanek v tem šolskem letu s Predavanjem gosp. primarija dr. Vinka Gregoriča o važnih zdravstvenih vprašanjih pri vzgoji 11 a š e šolske mladine. Na ta s.estanek prav uljudno vabi vse sta-
oziroma njih namestnike in druge Prijatelje naše srednjošolske mladine ravnateljstvo.
Jadranska banka v Trstu — ‘•rvatska vjeresijska banka v Duhovniku. Kakor se nam poroča, se je sklenil v zadnjih dneh spoj (fuzija) 'menovanih zavodov na ta način, da Jadranska bznka v Trstu prevzame ‘ irvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku z vsemi podružnicami. Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku, ustanovljena leta 1902 s prvotno delniško glavnico 500.000 K, je povišala svoj kapital leta 1907 na 1,000.000 K in
leta 1910 na 2.000.000 K, ustanovila je svoje filijalke v Spljetu, Šibeniku in Zadru in pridobila si je s svojim solidnim poslovanjem in spretnim vodstvom splošno zaupanje merodajnih dalmatinskih krogov. Tudi imenovanje cenirale te banke podružnim zavodom avstro ogrske banke priča o zaupanju tega največjega finančnega zavoda naše monarhije. S prevzetjem tega zavoda postaja Jadranska banka, v kateri složno deluje slovenski, hrvaški in srbski kapital, največji avstrijski jugoslovanski zavod, povišuje svojo delniško glavnico od 6,000000 K na 8,000.000 K in računamo li rezervne zaklade in vloge obeh zavodov, bode razpolagala z glavnico nad 30,000.000 kron. Ta korak Jadranske banke, s katerim razširja svoj delokrog iz Trsta, Ljubljane in Opatije na Dubrovnik, Spljet, Zader in Šibenik, pomeni veliki napredek našega denarstva in za-moremo čestitati upravam obeh zavodov, da so znale podrediti event. osebna vprašanja skupnemu koristnemu narodnogospodarskemu cilju. Jadranska banka, katera je stopila v življenje pred malo več kot 5 leti in imela takrat samo 6 uradnikov, bode zaposlovala sedaj okolo 100 uradniških moči in smo trdno prepričani, da se ji odpira še velika bodočnos.
Kinematograf »Ideal" ima te dni krasen spored. Zelo zanimive so zlasti večerne predstave, ki so samo za odrasle. Slika »Dvojna ljubezen", ki traja skoro eno uro, je vzeta iz dijaškega visokošolskega življenja in vsebuje zelo zanimive prizore. Cenjenemu občinstvu priporočamo, naj si to predstavo ogleda.
SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA.
Poziv!
Vse brate, kateri nameravajo prisostvovati mednarodni tekmi dne 13. majnika v Turinu, prosimo, da p r i-javijo svojo udeležbo najkasneje do 3. majnika zveznemu predsedstvu. Slovenska tekmovalna vrsta ter ostali izletniki odpeljejo se iz Ljubljane v sredo 10. majnika ob 1 uri popoldne z osebnim vlakom ter dospejo ob 11. uri v Benetke kjer jih bode na postaji pričakoval član tržaškega sokola ter jih povedel na že naročena prenočišča. V Turinu odločena bo za Slovence posebna restavracija ter hotel po zmerni ceni (zajutrk, obed in večerja Fes 3.); v pisarni centralnega odbora (via Ma-genta 11) dobile se bodo tudi legitimacije po Fes 5.— na podlagi katerih bode imel vsak vdeleženec prost vstop k vsem slavnostnim prireditvam kakor tudi na telovadišče.
Natančne znižane vožue cene proge Ljubljana—Benetke—Milan—Turin objavile se bodo v teku tega tedna; za danes priobčujemo letos uveljavljeno naredbo italijanskih železnic, ki se glasi: »Od 1. marca do 31. oktobra tl. dovolile so ital. železnice izredno znižane vozne cene za obisk razstave v Turinu in Rimu. Od 1. marca do 31. oktobra prodajale se bodo na vseh ital. žel. postajah legitimaeije po Fes 1050 (veljavne 45 dni), katere dajo pravico po osmih progah Italije do znižanih voznih cen od 40 do 60%; posestniki teh legitimacij pa se morajo voziti najprej v Turin, Rim ali v Florenco, med tem ko je nadaljna izbera ostalih sedem prog vsakemu poljubna"
Potni listi niso potrebni.
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze
V nedeljo 30, aprila na ljubljanskem gradu
jurjevanje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pridite vsi tja, ki ste Slovenci in Slovenke!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Ljubljanske občinske volitve.
Tolmin, 25. aprila. Na sijajni zmagi napredne ideje iskreno čestitam. Slava zavednim volilcem. Živela bela Ljubljana. — Andrej Vrtovec.
Prokuplje, Srbija, 25. aprila. Slava napredni, narodni Ljubljani. — Janko Vukasovič.
Potovanje kralja Petra.
Bclgrad, 25. aprila. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da obišče srbski kralj Peter jeseni tudi nemškega cesarja v Berlinu. Vendar se ta vest še ne potrjuje.
Potovanje kralja Ferdluanda.
Sofija, 25. aprila. Kakor se poroča iz dvornih krogov, odide bolgar-
ski kralj Ferdinand v najkrajšem času na Dunaj, kjer obišče avstrijskega cesarja. Tozadevna pogajanja med obema vladama so že dokončana. Vprašanje je le še, ali obišče kralj Ferdinand avstrijskega cesarja pred ali po obisku kralja Petra.
Odstop Sasanova.
Petrograd, 25. aprila. Odstop ru-skhga ministra Sasanova je gotova stvar. Vest. da postane njegov naslednik ruski poslanik v Tangerju Botkin, se najodločnejše dementira. Najboljše sanse imata „ sedanji ruski poslanik v Carigradu Čarikov in ruski finančni minister Kokovcev.
Albanska vstaja.
Skader, 25. aprila. Isa Boljetmac je nenadoma odpotoval v gusinjske gore k Malzorom, ker Mladoturki niso izpolnili svojih obljub. V njegovem spremstvu je bilo nad 500 albanskih vstašev.
Skader, 25. aprila. Pri mestu Ka-stratiji so vstaši iz zasede napadli dve turški bateriji in ju popolnoma uničili. Mesto Semplikon so vstaši zasedli. Sploh so Albanci v zadnjem času dosegli velike uspehe.
Razkritje velikega političnega komplota.
Petrograd, 25. aprila. V mestu Tula na Ruskem je policija aretirala 50 najodličnejših oseb. Med njimi tudi ruska pisatelja Miljutina in Sungarova in več zdravnikov. Pri vseh aretirancih je policija odredila hišno preiskavo, vendar pa ni našla ničesar posebnega. Kakor se zatrjuje, je policija prišla na sled velikemu političnemu lcomplotu v mestu Tula.
Bolezen Pija X.
Berlin, 25. aprila. »Vossiche Zei-tung" poroča iz vatikanskih diploma-tičnih krogov, da je zdravstveno stanje papeža Pija X. precej nepovoljno. Papež je zelo utrujen in težko prebavlja. Kot se zatrjuje, mu preveč hodijo po glavi skrbi radi vedno naraščajočega modernističnega gibanja.
Lastnik m glavni urednik MSlitn Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
Bratje!
Neizprosna smrt je posegla zopet s svojo kruto roko v sokolske vrste — včeraj ob '/&. zjutraj je preminil brat
Arnošt VVindischer.
Danes dne 26. t. m. ob '/26. uri popoldne se bo vršil pogreb iz Leonišča k Sv. Križu
Udeležimo se ga v kroju z društveno zastavo.
Zbirališče točno ob lh5. uri popoldne v »Narodnem domu".
Izkažite v kar največjem številu zadnjo čast požrtvovalnemu Sokolu.
Na zdar!
ODBOR
telovadnega društva »Sokola" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica.	>*<
Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj,
Vrhnika.
Kov gliiHbeui instrnmeut (čelo) se ceno proda. 1. Levičar, Krmelj, Dolenjsko. U 61
Dve Izurjeni natakarici se sprejmeta za ob nedeljah prPAnžoku v Šiški. 237/2 — 1
Meblovunu mesečna soba s posebnim vhodom, v bližini cerkve v Šiški, morebiti tudi s hrano za 1 gospoda, se išče s 1. majem ali 1 junijem. Ponudbe na podružnico .Jutra* v Spodnji Šiški.
Mesečna s»ba oziroma dve, v sredini mesta, elegantno meblovani se oddaste. Naslov pove upravništvo .JutraV	69/3—2
Malu hišica z vrtom v predmestju Ljubljane se išče v nakup, ali v najem. Ponudbe .Hišica* na Prvo anončno pisarno. 232/3—1
Iščem mesto hišnika, oziroma hišnice v kaki vili ali navadni hiši za avgust. 222 3-2
Mlado, snažno dekle, ki zna malo kuhati In likati se sprejme pri boljši rodbini 1. maja za služkinjo. Kje pove .Jutro*.	8^/1 — 1
Lep ščetinast pes (Fox-Terler) se ceno proda. Naslov pove »Prva anočna pisarna*.
 238/1—1
Nora družinska hiša s 3 sobami 2 kuhinjama, oziroma 4 sobe 1 kuhinja je na prodaj v Rožni dolini štev. 239.	239/6—1
Kolo dobro ohranjeno s prostim tekom se proda. Poizve se pri hišniku Blelweisova cesta štev. 18.	80/1-1
Kolo dobro ohranjeno, s prostim tekom se proda. Hrenova ul. 17. parter levo. 81/1—1
l)vu dobra krojaška "pomočniku sprejmem takoj v trajno delo, Franjo Pungerčar v Trbovljah.	‘	79/2-1
Citre dobro ohranjene se ceno prodajo. Kje, pove uprava .Jutra*.	78/2—1
‘TT’ v z* slabokrvne in prebolele
1*1/»je zdravniško priporočeno črno , X, IJ lidalmatinsko vino Kni najboljše sredstvo 5 kg frank o K 4.60.
Br. Novakovič, Ljubljana.
t
Tvrdka Jesih & VVindischer
naznanja, da je njen družabnik gospod
Arnošt VVindischer
trgovec v Ljubljani
danes ob pol 2. uri ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo danes, 26. aprila ob pol 6. uri popoldne iz Leonišča k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin.
Ljubljana, 25. aprila 1911.
A. feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Tajnik - posojilnice
z večletno prakso, samostojen delavec išče službe. Ponudbe pod „Tajnik posojilnice" na upravništvo „Jutra“.
Solicititor
samostojen, delavec in korespondent išče službe. Ponudbe pod „Solicitator“ na upravo „Jutra“.
Ljubljanske
Benetke
zopet odprte.
Dr. Ed.
Šlajmer
ordinira od 10.—12. predpoldne in od 3.-4. popoldne izvzemši nedelje in praznike.
X> Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Ouštanj (Koroš)
Išče se služba
oziroma nismce
v kako vilo ali pa navadno hišo za
inesec avgust.
Ponudbe pod „hlšnlk“ na upravništvo „Jutra“.
Vsled ljubljanskih volitev onemogel
sicer pa zdrav kot riba in teče bolj kot škofovi konji
se priporoča za nakup
ali dr. Šušteršiču za državnozborski mandat v Spod. Šiški, ali pa Antonu Bonaventuri za birmo.
Le ugodni pogoji pod „Seidl“ na podružnico „Jutra“ v Spod. Šiški.
Največja zaloga
čevljev
domačega ln tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Stanovanja
z eno ali dvema sobama se oddajo na Poljanski cesti 60 in na Predovičevem Selu. Istotam se odda tudi mederno urejena
pekarija
in veliko
transito skladišče"
ter
iw@ kleti.
Illja Predovič — Ljubljana.™
lito is la
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastoni.fflBl. 'Jftfr
k
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KI NT A kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. Camernfk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
Špecial. trgovina s kolesi in p osam. deli. Isposojevanje koles. 7“
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
m							
							
							
Pozor!
Edina v Ljubljani.
Pozor!
Edina v Ljubljani.
Laška kuhinja
hotel Malič, nasproti glavne peste.
Toak dan sveže ribe z Jadranskega morja raznih vrst.
Na novo došlo vino Brioni prve vrste i. dr. Vsak dan kaka Specialiteta laške kuhinje. Danes novost: ribe na sok (pešce in sapore), risotto, artičoki gardum baburaš karaburma.
Čudovito!
Vse dosedanje iznajdba skladnih stolov, klopi in miz celega sveta pre-::	sega	J. Lojk-ova iznajdba ::
Železnih skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih izdeluje in zalaga
parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Sp. Šiški.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Vzorce pošiljam po povzetju. — Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar.
Računi se vplačujejo neposredno le meni.
Avstrijski patent št. 46.347.
Patentovano v 7 državah
m
E
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna tvrdka.
V
Franc Čuden,
== urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
~  je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur „Union“ v Genovi in Bielu, on tor«*} lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE .*.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
 .as prodaia. =;............
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
500 Im
f	Obvestilo!
Ravnokar je prispelo modnih oblek za gospode
od K 10’— naprej.
Dober nakup brez konkurence.
I Damska konfekcija
kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah.
„Angleško sk adisče oblek“
O. Bern&tovič
Ljubljana, iJTestni trg 5.
i
■
■
Lepoj in
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma ; ifci blagodišeča krema brez maščobe
—	OLIMPLA	——
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
y:olim pia ——
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2—. — Glavna zaloga v
' lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ijubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji ceni.
laroeajie in kupujte JUTR0“!
ANA GOREČ, Ljubljana
Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek).
Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike.
Rabljena kolesa t	*	|	l_niAO Postrežba to-
vedno v zalogi. IZpOSOJioV3.IlJ6 KOI0S* čna in solidna.
v
Cernu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem
če nas to nič ne stane!
Tovarniška znamka „IKO‘‘
RS	£2
>	<L>
o Cm
C/3
s...»
«2 M
* T2 ±s
a ir ’*■* «
es
> c tj
£ ^ S
« gg S TO P3 a «« c
(O IA r-V
a
113
o
5 S
I g
o.
V5 DS
Lastna tovarna ur v Švici.
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - -
A. Križnič & Co
o'© Isolod-^rorca. Pod.rn.elec
Sprejema v izvršitev! vse v stavbeno mizarsko stroko
  spadajoče izdelke za hiše, vile, šole,
bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. ------------—.— Proračuni in načrti brezplačno. -----------------------
Parketna tvornica °Prernl)ena z najnovejšimi stroji nudi par-
i   M   m  ............... umu	ketne	deščice	iz	hrastovega	in	bukovega
lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! --------------------- Zahtevajte	vzorce	in	cene.
Strugarski oddelek nudi vse v strugar. stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! =	=	JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
————— Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen.	—
Rezervni zaklad
nad pol mil j ona
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih |
vlog. dvajset
milijonov kron
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI .
Dunajska cesta štev. 18
a
CS
£2
a
h
a>
l.O
00
>
V
>tc
c
o
«•-(
JU
"S
H
obrestuje hranilne vloge po čistih
41
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5,1,1 br“ir°D^2Tvo™naamorti‘
Eskomptuje
trgovske menice.
K®™
Ustanovljena leta 1882.
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Eskomptuje
trgovske menice.
Ir
Ustanovljena leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910
K 20,500.000—
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ijubljana, Židovska ulica št. 1.
tfTfftTfTffTTT
Del. glavnica: & 5,000.000.
LJnbl|anska kreditna banka w LjnblJanl
Stritarjeva ulica. štev. M.
Podružnice v Spjjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Boi. fond nad » K 610.000
Sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4
* |o*
$