Leto XXVI.
TRGOVSKI LIST
Časopis sa trgovino, laduatrllo. obrt Im ttemarmlttvo
Številka 65.
Narotalna za Ljubljansko pokrajino: letno lOOllr (za Inozemstvo 110 lir), za */» leta 50 lir, za */i leta 25 lir, mesečno 9 lir Te. denska izdaja letno 5d lir.
PtLačaintoflsevLJuMjanl.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: IST1TUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
O redniit vo : Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregor 416eva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nlci v Ljubljani 4t. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIAR1 (Brescia).
Izhala -Ver
Ljubljana, petek 13. avgusta 1943
Cena SESTE 0m80
Eksc. Visoki komisar gen. Riccardo Moizo prevzel svoje posle
Ljubljana, 12. avgusta. Danes je prispel v Ljubljano in je takoj prevzel svoje visoke posle Eksc. Visoki komisar, general armadnega zbora, gr. uii. Riccardo Moizo, senator Kraljevine.
*
V	trenutku, ko prevzema novi Visoki komisar svoje visoke posle v Ljubljani, ga pozdravljamo in mu želimo čim največ uspeha pri njegovem odgovornem delu v naši pokrajini.
Naj višje prodajne cene za slanino in mast
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi prošnje tvrdke S. A. E. Galbani, skladišče Ljubljana z dne 30. julija 1943 za odobritev cene za soljeno slanino, trcbušnico (panceta) in mast po zaslišanju ožjega odbora za cene v seji od 5. avgusta t. 1. Po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno, določil naslednje najvišje prodajne cene:
v prodaji na debelo:
L.
100 kg soljene slanine .	1800.—
100 kg trebušnice (panceta) .........................1951.—
100 kg masti................ 1765.—
franko skladišče, brez mestne trošarine.
V	prodaji na drobno;
L.
soljena slanina 1 kg .	. . 21.GO
pancela-trebušnica 1 kg .	23.30
mast 1 kg.........................20.—
franko prodajalna, vključno vse javne dajatve.
Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. julija 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zveai z nared bo od 26. januarja 1942 št. 8, Sl. list št. 8/42.
Dosedanja Trgovinska zbornica v Zagrebu se je s 1. avgustom spremenila v Osrednjo trgovinsko zbornico v Zagrebu. Za glavnega tajnika zbornice je bil imenovan dr. Vjekoslav Fleischer, glavni tajnik bivše zbornice.
Italiiansko-hrvatski gospodarski odnošaii
Prve urejene trgovinske zveze med Italijo in novo hrvatsko državo so nastale v maju in juniju 1941. Takrat so se prvič sestale v Zagrebu gospodarske delegacije obeh držav. Pogajanja so se nato nadaljevala v Rimu in 25. junija 1941 je bil sklenjen med Italijo in Hrvatsko plačilni sporazum, dan kasneje pa je bila sklenjena trgovinska pogodba, katere veljavnost se je potem na pogajanjih v Benetkah In Rimu podaljšala. Definitivna trgovinska pogodba med Italijo in Hrvatsko pa do danes še ni bila sklenjena. Novo nastala vprašanja se zato rešujejo od komisij stalnega Italijansko -h rvatskega trgovinskega odbora.
Kakor ugotavlja hrvatski tiskj se razvijajo obojestranski gospodarski odnošaji v ozkem in uspešnem sodelovanju. Pri tem poudarjajo hrvatski dnevniki, da so se v zadnjih mesecih ustanovila mnoga italijansko-hrvatska gospodarska podjetja ter tudi podružnice italijanskih bank in ‘italijanskih podjetij na Hrvatskem. Pogled v 1. 1942. izvršene vpise v zagrebški trgovinski register potrjuje pravilnost trditev zagrebškega tiska. V prvih petih mesecih tekočega leta je ustanovna delavnost na Hrvatskem bistveno popustila.
Od novih italijanskih ustanovitev so posebno pomembne naslednje: Sinda, italijanska družba za donavsko plovbo, sedež v Rimu, podružnica, v Hrvatski.
Hrvatska podružnica koncerna .Montecatini se je najprej protoko-lirala kot delniška družba za rudarsko in kemično industrijo, dve nadaljnji protokolaciji pa sta dali družbi pravico tudi do trgovine na debelo z zdravili in drogami ter ustanovitev tovarne za proizvajanje modre galice, superfosfa-tov in žveplenih kamnov.
Tretja firma, ki razvija sedaj živahnejšo delavnost, je znana ljubljanska tvrdka Peko, ki je
otvorila dve novi svoji podružnici, in sicer v Karlovcu in Osijeku.
Prej v Zagrebu protokolirana firma J ugoslaveuski Fiat pa je preložila svoj sedež v Beograd. To pa seveda ne pomeni, da se družba Fiat ne bi zanimala za Hrvatsko, temveč bo njene interese zastopala neka druga italijanska tvrdka.
Z italijanskim kapitalom dela med drugim tudi Hrvatska banka in njena bilanca je bila te dni objavljena. Iz nje je razvidno, da je pri glavnici 20 milijonov kun dosegla v 1. 1942. 380.619 kun čistega dobička. 1’odružnica Ljubljanske kreditne banke izkazuje pri 47.9 milijona kun tujih sredstev 208.093 kun čistega dobička.
Pred kratkim ustanovljena dubrovniška podružnica zavoda Ban-ca Dalmata di Sconto pa je nasprotno leto 1942. zaključila z izgubo 164.392 kun (osnovna glavnica 0.5 milijona kun).
Lepe uspehe so dosegle italijanske zavarovalnice.
Od trgovskih družb sta hili do maja meseca objavljeni samo bi lanci dveh družb, in sicer Hrvat-sko-italijanske trgovske družbe, ki je dosegla pri glavnici 2.5 milijona kun 214.213 kun čistega dobička in delniške družbe Pircih, ki izkazuje pri glavnici pol milijona kun 131.509 kun čistega dobička.
Iz teh podatkov iz uradnega lista sledi, kakor pripominja >Siid-ost-Echo«, iz katerega posnemamo tudi ves članek, da je začel vplivati zakon čakanja na nadaljnji razvoj dogodkov do obnove normalnih razmer tudi na razvoj italijansko - hrvatskih gospodarskih odnošajev. To velja tudi za načrte, ki niso našli odmeva v uradnem listu, ker še niso dozoreli za uresničenje. Tu mislimo predvsem na elektrifikacijo hrvatskih železnic, na italijansko sodelovanje pri osuševanju močvirij, pri raznih melioracijah in pri cestnih delih.
f Dr. Attilio De Cecco
V	sredo opoldne je nenadoma umrl za svojo delovno mizo šef tiskovnega urada dr. Attilio De Cecco, star š«le 32 let.
Na zelo odgovornem mestu se je pokojnik izkazal kljub svoji mladosti kot izkušen in uvideven šef, ki je imel tudi vse razumevanje za potrebe slovenskega tiska. Bil je mož visoke naobrazbe, odkritosrčnega značaja in lepih družabnih odlik, da so ga spoštovali vsi, ki so prišli z njim v stik.
Bodi mu ohranjen blag in časten spomini
Razvoi slovaške industrije
Nabava surovin, pomožnih sredstev in delovnih sil je glavno vprašanje, ki že več ko leto dni zanima slovaško industrijo. Posebno pa je vprašanje važno za industrije, ki so nabavljale njim potrebni material v (inozemstvu. Kakor pravi Zveza slovaških in-r dustrijcev v svojem letnem poročilu, je od rešitve teh vprašanj tudi odvisno, v kakšni meri bodo mogle tvornice izkoristiti svojo kapaciteto. Tako je zaradi pomanjkanja surovin padla storilnost kemičnih tovarn in živilskih.
Danes je v slovaški industriji zaposlenih približno 120.000 delavcev. Največ jih je zaposlenih v kovinski industriji, namreč 28 odstotkov, v rudarski in plavžar-ski 10% in v tekstilni industriji 15%. Zlasti se je povečala rudna proizvodnja. Opaža se stremljenje, da bi se povečala topilniška pro-
izvodnja, ker se je rudarska proizvodnja od leta 1937. dalje povečala za 25%, od vse proizvodnje pa se je predelalo doma samo devet odstotkov rud.
Kovinska industrija dela s skoraj 100 odstotnim izkoriščanjem svoje kapacitete. V nobenem obratu ni padla proizvodnja zaradi pomanjkanja materiala pod 80% kapacitete obrata. V tekstilni industriji obratujejo konfekcijske tovarne v polnem obsegu, tovarne, ki predelujejo volno in bombaž, delajo samo z 80% svoje kapacitete, usnjarne pa le s 70%. V kemični industriji so polno zaposlene tovarne za olja in mazila. V stavbeni stroki so opekarne in apnenice v polnem obratu, cementarne pa delajo samo s 70% svoje kapacitete. V živilski industriji in v nekaterih kemičnih tovarnah je padla proizvodnja za 50%.
Navzlic vsem težavam pa so na-
stale številne nove tovarne. V ži-
vilski in kmetijski industriji je
nastalo 11 novih podjetij, v stav-
beni stroki 2, v kovinski 5, v lesni 3, v usnjarski 3, v tekstilni 4, v papirni 2, 12 novih podjetij predeluje kavčuk, celulozo in milo,
6 drugih izdeluje druge predmete. Mnogo podjetij se je tudi razr širilo. Obratovanje pa je ustavilo
7 kmetijskih industrij, 3 cementarne in 1 lesna industrija. Odjem industrijskih izdelkov na domačem trgu narašča. Konsum kuhinjske posode se je dvignil v tej meri, da se je moral izvoz ustaviti. V lesni industriji se je zaradi velikega domačega povpraševanja uvedla obvezna oddaja 30% proizvedenega rezanega materiala na domači trg. Domača stavbena industrija porabi 80% vse pro-. izvodnje cementarn. Domača potrošnja tekstilnih izdelkov, kemičnih izdelkov, proizvodov usnjarske in živilske industrije neprestano raste.
Razvoj cen kaže v slovaški industriji rastočo tendenco. Poročilo Zveze industrijcev navaja, da so produkcijski stroški zaradi višjih mezd narasli za 15 do 30 odstotkov, dočim so se zvišale mezde samo za 10 do 20 odstotkov. A tudi cene surovinam so se dvignile, da je bila v nekaterih strokah rentabilnost podjetij ogrožena.
Ob 100 letnici Vevč
(Dalje.)
Družba je bila pred >prvo svetovno vojno najvefijia papirna industrija v nekdanji avstrijski monarhiji. Imela je tvornice v Gralweinu pri Gradcu na Štajerskem (za papir in celulozo, 'tu »e je izdelovala tudi celuloza iz slame), tvoraici papirja v Vevčah in Janezi ji, v Goričanah, tvornico papirja, celuloze lin lesovine, v Medvodah itvomice lesovine in papirja, v Podgori pni Goriziij; tvornico papirja m celuloze (uničena v prejšnji sve-'tovili vojni in opuščena), nadalje je izdelovala v Spi-ttalu Ob Dravi na Koroškem lepenko, pri Trbižu na Koroškem pa lesovino. Neposredno pred koncem vojne je bila družba lastnica 'večine delnic treh delniških družb za Proizvodnjo papirja in sicer tvomic v Pilteiiu, Heinrichslhalu in v Šleziji. Leta 1912 je znašala proizvodnja brez samostojnih tvorni c iv obliki delniških diružb 302.000 met, stotov pa-'P^ja, 268.000 met. stotov celuloze in
57.000	met. stotov lesovine. Celuloze slame pa tedaj podjetje ni več prodajalo. Da se vidi pomen družbe, ^avajanio če statistične podatke o celotni avstroogrekii proizvodnji krta 1912. Ta je znašala 4,248.000 met. stotov papirja in 5,530.000 met. slo-0v lesovine in celuloze.
Podljetje je leta 1901 izvedlo -reorganizacijo obratov z opustitvijo tvor-nic v Leykamu in Kienreiohu.
Potres leta 1895. je v veliki meri poškodoval tvorniške stavbe v Vevčah, da se je proizvodnja zelo zmanjšala. Omeniti moramo še, da je vevško podjetje zgradilo leta 1910. poseben industrijski tir od tvornice do železniške postaje Zalog ob Južni železnici.
Leta 1912. je imelo podjetje v obeh tvornicah Vevče in Janezija postavljenih: 4 turbine s 470 konjskimi silami, 4 parne stroje z 238 konjskimi silami in 1 parno turbino s 1.000 konjskimi silami. V električni centrali na Studencu sta bili postavljeni 2 turbini s 570 konjskimi silami. Postavljeni so bili 3 papirni stroji z delovno širino 170, 200 in 225 cm. Dnevna proizvodnja je znašala približno 20.000 kg naj-1‘inejSega, finega in srednje finega tiskarskega, pisalnega in kuvertnega papirja v Vevčah, dočim se je proizvedlo v Janeziji na dan približno
8.000	kg finega, poštnega in pisalnega papirja, papirja za knjige, krom papirja in papirja za umetni tisk.
Pred prvo svetovno vojno je dosegla proizvodnja papirja v Vevčah svoj višek leta 1911., ko je znašala 10.498 ton, leta 1912. pa se je produkcija znatno zmanjšala radi več mesecev trajajoče delavske stavke.
Največji upadek proizvodnje pa je prinesla prva svetovna vojna, ko je
leta 1917. padla proizvodnja celo na 1.742 ton, le malo višja pa je bila leta 1915.
Ustanovitev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d.
Z letom 1918. je nastopil za podjetja družbe Leykani-Josefsthal nov položaj, v kolikor so se obrati Vevče, Goričane in Medvode znašli na ozemlju države Srbov, Hrvatov in Slovencev, družbeni sedež pa je bil na Dunaju v avstrijski republiki. Zaradi tega se je kmalu po prevratu leta 1918. obrnila Ljubljanska kreditna banka z vprašanjem na Dunaj, če proda družba navedene tri obrate. Prvotno družba ni hotela slišali o prodaji, leta 1919. pa je prišlo do novih pogajanj, pri katerih je bilo meseca novembra t. 1. sklenjeno, da prevzame Ljubljanska kreditna banka od družbe obrate Vevče, Goričane in Medvode za novo delniško družbo, ki naj bi se osnovala. Prevzem naj bi se izvršil s 1. januarjem 1920. Nova družba je bila kmalu ustanovljena in sicer z nazivom Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Dne 7. marca 1920. je že bil ustanovni občni zbor delničarjev te družbe. Osnovna glavnica je bila določena na 20 milijonov tedanjih jugoslovanskih kron. Velik del te glavnice je bil še v rokah dunajske družbe, ki je imela temu primerno tudi zastopstvo
v upravnem in nadzorstvenem svetu, nadalje pa je imela tudi močan vpliv na tehnično in komercialno vodstvo novega podjetja, čeprav ni bila večinska delničarka. Šele leta 1929., ko je avstrijska bančna kriza prisilila Boden-creditanstalt k mobiliziranju aktiv, se je posestno stanje delnic močno izpre-menilo v korist domačih delničarjev.
Že v letu 1921. se je pokazala potreba zvišati delniško glavnico od 20 na 40 milijonov kron. Naslednjega leta 1922. je bilo izvedeno nadaljnje zvišanje na 50 milijonov kron ali 12,5 milijonov din. Že v letu 1923. je sledilo nadaljnje zvišanje na 20 milijo-jonov din.
(Dalje prihodnjič)
Namizni bele2ni koledarji
za leto 1944 — od Lir 4‘90 za kos dalje.
Žepni koledarji za leto 1944
obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3‘20 za kos dalje.
Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig.
Prodala samo na debelo. — Zahtevajte ponudbe oziroma obisk zastopnika z vtortl.
KARTON
d. z e. z.
LJUBLJANA. KOLODVORSKA 3
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 13. avgusta 1943.
Štev. 65.
Davčna potrdila zaradi odmere šolnine
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša:
Da se prepreči naval strank tik pred vpisom otrok v šolo in da bo vsakdo pravočasno mogel dobiti davčno potrdilo zaradi odmere šolnine, naj starši čimprej vlože prošnje za izstavitev potrdil.
Prošnje bo davčna uprava za mesto v Ljubljani sprejemala od 16. avgusta t. 1. dalje, ter morajo biti vse prošnje vložene en teden pred pričetkom vpisovanja na šolah.
Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg. 5/II, soba št. 7.
Stranke, ki imajo davčni predpis, naj se izkažejo s številko svojega računa v davč. glav. knjigi.
Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek po svojem službodavcu morajo prošnji priložiti potrdilo svojega službodavca o višini v letu 1942. plačanega uslužbenskega davka. Podlago za odmero šolnine tvori le čisti uslužbenski davek brez vsakršnih koli drugih davščin ali doklad.
Ob večjem navalu strank se bodo potrdila izdajala šele po preteku treh dni od dneva vložitve prošnje.
Iz italijanskega gospodarstva
Italijanska vlada je objavila svoj kmetijski načrt za produkcijsko leto 1943./44. Načrt se bistveno ne razlikuje od načrta za leto 1942./43. Še nadalje je glavni italijanski pridelek pšenica, ki se bo v še večji meri gojila v srednji in severni Italiji, v nekoliko manjšem obsegu pa v južni Italiji. Ploščina za riž določene zemlje lostane neizpremenjena. Zelo pa se bo povečala gojitev oljnatih rastlin.
Finančni minister je odredil, da
bodo imeli novi bankovci na prednji strani vladni znak, predstavljajoč krog z likom Italije in z označbo na robu »Ministrski dekret 30. julija 1896 in 7. avgusta 1943«, na hrbtni strani pa ne bo več natisnjen znak liktorskega fa-šija. V ,praznem prostoru bosta začetnici »B. I.« (Banca d’Italia). Še nadalje pa so seveda veljavni in ostanejo v prometu vsi dosedanji bankovci, ki imajo znak liktorskega snopa in ki so bili izdani na podlagi prejšnjih ministrskih dekretov, kakor so tudi ohranili svojo veljavo bankovci, ki so bili izdani pred dekretom z dne 19. maja 1926, ko je bilo zamenjano vladno znamenje z liktorskim znakom. Bankovci z znakom liktorskega fašija se bodo postopoma vzeli iz prometa, ko bodo obrabljeni.
Posle vodeči predsednik Madžarske zveze izposojevalcev filmov je odpotoval v Rim, kjer se bo po-gf jal zaradi bodočega uvoza italijanskih filmov. Tudi o pošiljanju madžarskih filmov v Italijo se bo pogajal.
JOS. L. ŠILIH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva m korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
Povo/ni problemi
za nevtralne države
Pomen lesa za narodno gospodarstvo je v zadnjih letih silno naraste!, ker se ne porablja samo v stavbeni stroki in za kurivo, temveč je danes tudi izhodišče za mnoge kemične industrije. Zato so razna lesna vprašanja ne samo za vojujoče države, temveč tudi za nevtralne največje važnosti. Tako je morala izdati Švica celo vrsto določb, ki so omejile prosto razpolaganje z lesom. Nujnosti teh določb danes gotovo ne bi ugovarjal niti še tako odločen pristaš popolne liberalne gospodarske politike. V zadnjem času pa so začeli razpravljati v Švici tudi o problemih, ki nastanejo za lesno gospodarstvo po koncu vojne. Na zadnji skupščini delegatov Švicarske (tveze tesnili industrij je poročal direktor Gozdnogospodarske centrale .v Solothurnu nadgo-zdar Winkelmann o povojnih problemih švicarskega lesnega gospodarstva. Kakor poroča oficial-no glasilo te zveze »Das Holz«, so bile glavne misli njegovega referata naslednje:
Referent je razdelil povojni čas v tri dobe. Prva doba bi bil čas od sklenitve premirja do trenutka, ko bi se mednarodni trg zopet vigral v nove razmere. Ta doba bo po mnenju referenta najtežavnejša. Proizvodnja in trgovina bosta počivali. V tej dobi bo potrebno, da se takoj oddajo javna naročila, ki se že sedaj pripravljajo, da se onemogoči oz. omili brezposelnost. Ta prva doba bo relativno kratka. Ko bo premagan umrtvujoči vpliv čisto novih razmer, se začne druga doba, doba obnovitve. Ta doba bo trajala bolj dolgo. Tedaj se bo pokazala neizmerna potreba po blagu. Od vojne povzročeni deficit v proizvodnji konsumnih predmetov se bo sku-
šal izravnati. V tej dobi se res ne bo treba pritoževati o pomanjkanju dela. Nastala bo prava povojna konjunktura, ki bo trajala nekaj časa, nato pa bo popustila. Nato sledi tretja doba, ki bo doba pravega mirovnega gospodarstva. V tej dobi se bodo sklenile nove trgovinske pogodbe in začela se bo trgovinska politika s širokimi razgledi.
Tudi na Švedskem so začeli razpravljati o povojnih vprašanjih. Ob izbruhu vojne je Švedska postavila velik načrt za zelo povečano sečnjo, ker ni mogla nabavljati premoga in tekočih goriv, ki jih je moralo nadomestiti oglje. Pred vojno je Švedska dobavljala večino svojega lesa Angliji. Z vojno ji je bil ta trg zaprt in morala je najti nadomestilo na evropskem trgu. Vse trgovinske pogodbe je moiala zato postaviti Švedska na čisto novo podlago. Kmalu se je pokazala potreba, da je Švedska na novo uredila tudi lesne cene na domačem trgu. Po vseh teh izkušnjah razpravljajo danes na Švedskem v glavnem o vprašanju, če si bo mogoče po vojni zopet osvojiti vse prejšnje čezmorske trge ali pa naj Švedska tudi po vojni posveča svojo glavno pozornost evropskim trgom. Pri tem pa bi se morale posebno upoštevati verjetne tehnične možnosti za uporabljanje lesa. Na vsak na čin bo na najboljšem dežela, ki bo v tem pogledu najbolj prilagodljiva in ki bo imela najboljše tehnične naprave.
K tem izvajanjem dostavlja urednik dunajske revije »Inter-nationaler Holzmarkt«, da bo gotovo najbolje odrezala država, ki bo razumela novi čas in ki bo najbolje upoštevala potrebe nove Evrope.
Srbski državni proračun za leto 1944.
Po izdelavi srbskega državnega spremembe, sedaj pa te ne bodo
proračuna za 1. 1942., še bolj pa proračuna za 1. 1943. se je zlasti gledali na to, da bi se postavile srbske državne finance na čim bolj zdravo podlago. Razmere pa niso dopuščale, da bi se ta namera tudi popolnoma izvedla. Proračun za 1. 1942. je imel zato še vedno provizoričen značaj. Tako so iz takratnega, že odobrenega proračuna črtali kredite za okrožne uprave, ki so se tedaj ustanovile. Poleg tega je manjkalo kreditov ali pa so bili nezadostni za razne potrebščine, ki so bile nujne. Dobiti so se zato morali izredni in dodatni krediti. Šele proračun za 1. 1944. je normaliziral srbske jav-nei finance. Pri prejšnjih proračunih so se dopuščale še nekatere
F. 6 I. Goričar
Ljubljana,	Sv.	P
0 priporoča razno manufakturno blago £
:
Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektro-instalacijski material, tehnične predmete, elektroinstala-cijska dela in vse električne naprave Vam najugodneje
nudi tvrdka
SLAVO
Lastnik MILAN KOLAR
Ljubljana, Bleiweisova cesta 25 a - Telefon 24-66
več dopustne. Posebno se pazi pri novem proračunu na največjo slednjo. Samo absolutno potrebni iz datki so dopustni, vsi drugi se morajo odložiti za poznejše čase. Samo z največjim varčevanjem se more gibati proračun v mejah, ki so v skladu s sedanjimi finančnimi možnostmi. Narodni dohodek Srbije se je zaradi oslabljenega gospodarskega življenja zelo zmanjšal, potrebščine pa so se nasprotno zvišale. Tudi zato je potrebna največja štednja z državnimi sredstvi.
le v 21 urati
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi ia evetlolika srajce ovratnike in manšete, Pere, suit, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-f. Selenburgova S Telefon it. 12-71.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
F
Priporoča se
v
[
Tvornica konserv in mesnih izdelkov
LJUBLJANA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v.
t Marija Grobelnikova
Po dolgi in težki bolezni je umrla v Ljubljani gospa Marija Grobelnik, rojena Stegnar, vdova po uglednem 'ljubljanskem veletrgovcu.
Pokojnica je bila znana po svojem lepem značaju in dobrem srcu ter je imela vedno1 odprte roke za reveže.
Lepo spremstvo na njeni zadnji poti je bilo dokaz, kako velik ugled je uživala pokojnica v ljubljanski družbi.
Bodi ji ohranjen lep spomin! Žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Bolgarski izredni proračun
Bolgarsko sobranje je sprejelo od finančnega ministra Božilova predlagani izredni proračun v višini 5782 milijonov levov. Od te vsote se porabi 4400 milijonov za potrebe vojnega ministrstva, 600 milijonov dobi notranje ministrstvo, ostanek 782 milijonov pa se razdeli na druga ministrstva. Za kritje teh izdatkov se ne uvedejo novi davki niti se ne zvišajo stari, temveč se bodo uporabili presežki državnih dohodkov in neiz-trošeni zneski starih kreditov. Sobranje je tudi odobrilo izredni kredit 2 milijard levov za generalno direkcijo za stavbe.
Sobranje je sprejelo tudi več važnih gospodarskih zakonov. Tako je izglasovalo pooblastilo za najetje posojila za ustanovitev novih industrijskih podjetij. Najela bi se ta posojila: 200 milijonov levov za državne rudnike, 70 milijonov levov za strojno opremo tovarne za modro galico in tovarne za žvepleno kislino ter 50 milijonov za žage in lesno predelovalno industrijo.
i POŠILJKE | IZ ITALIJE
!	v	Ljubljansko pokrajino
;	Vam najhltreie In najce-
;	neje dostavi mednarod-
“ na transportna tvrdka
I Marchesi Lombarda S.
* Milano - Via Arnaldo da Brcida
:
Enkrat tedensko zbiralni vag Milano - Ljubljana
Strokovna carinska služba na vsah obmejnih postajah - tud> v Inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani
Rajko Turk, Vilharjeva c.
Gospodarske vesti
Trgovinska zbornica v Zagrebu
je obvestila svoje člane, da je prepovedano samovoljno zapiranje in 'opuščanje obratov, kar se je pričelo dogajati v nekaterih krajih" Kršitev te prepovedi se kaznuje z globo do 500.000 kun in z zaporom do 6 mesecev.
Zbiranje starih krp in tekstilnih odpadkov, ki ga je na Hrvatskem organizirala Hrvatska kmetska zveza se je dobro obneslo, ker so dobivali ljudje za vsakih 6 kg krp
, metre sukna po nabavni ceni 380 kun.
Prehranjevalni urad je
uvedel nakaznice za kruh in kolonialno blago. Krušne nakaznice so stopile v veljavo 8. avgusta in bodo veljale 10 tednov.
Bolgarsko ministrstvo za javna dela je sklenilo, da postavi v Per-niku novo elektrarno, ki bo proizvajala 70.000 kWh električnega toka.
Dva člana švedske vojne mornarice sta prišla v Buenos Aires, da se pogajata o povečanju argentin-sko-švedskih trgovinskih odnošajev. Prišla sta na švedskem parniku, ki je sedaj prvič po dolgem času priplul iz Švedske v Argentino
Uvoz krmil v Anglijo je padel v 1. 1942/43 od 8.5 na 1.3 milijona ton, kar je imelo za posledico da je število živine zelo padlo, število svinj se je znižalo na polovico, t. j. za, več ko dva milijona repov, število ovc je padlo za 27 odstotkov. Krmila se sedaj porabljajo predvsem za gojitev goveje živine.
Mednarodni vzorčni velesejem se otvori v Izmiru 20. t. m. Predsednik turške vlade Saradžoglu bo otvoril velesejem ter imel ob tej priliki važen govor.
Trgovina Argentine z nevtralnimi evropskimi državami se je kljub raznim vojnim oviram v zadnjih letih močno dvignila. Obseg trgovine s švedsko, Španijo in Švico se je v 1. 1941 dvignil za eno petino, v 1. 1942. pa se je celo podvojil. Po vrednosti se je povečal argentinski uvoz iz teh držav za petkratno. Delež prej imenovanih treh držav v argentinski trgovini je znašal 1. 1940. 4 »/o, 1. 1941. 6 in 1942. 11 odstotkov. *
Denarništvo lin zavarovalstvo
Hrvatska katoliška banka v Zagrebu je zvišala svojo delniško glavnico od 5 na 12.5 milijona kun ter v ta namen izdala 300.000 novih delnic.
Podružnica Praške kreditne banke v Beogradu se je fuzionirala z Bančnim društvo(n v Beogradu Pripravlja se fuzija Beograjske trgovinske kreditne banke z D. d. za trgovino in industrijo v Srbiji. ’
Zlati zaklad bivše Poljske narodne banke so po polomu poljske republike odpeljali najprej v Romunijo, nato pa v Zapadno Afriko. Zlati zaklad bivše Poljske cenijo na 15 do 16 milijonov funtov. Poljska emigrantska vladni v Londonu si sedaj prizadeva, da bi mogla razpolagati s tem zlatom.
F. HREHOUIČ
Manufaldurna veletrgovina na veliko
Ljubljana — BEeiweisova cesta 28
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wollova 4
KLEIN
TISKARNA MERKUR
JLjubljana, ^-lagoičičaoa 2S LASTNA KNJIGOVEZNICA s* priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila
bitto. lično in >p.o umetni ceni
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.