Mj to VETA ENJiKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ui »1 OHU. .l^kfagOIlLd^ A. 1. tmtL^T NOVA NAUKA ZA VOJNI DEPARTMENT. I DANES JI VSTOPILO 135.000 PROSTOVOLJCEV V DIJAŠKI VOJAŠKI ZBOR Isvedbajo se sa oficirje in drugo važne poklice v armadi. Washfegton, D. 0. — Zs vojni department ne pojavi dne 1. oktobra nova naloga, ko se armada pomnoži /a 125,000 vseučiliščni-kov. To ne zgodi zanesljivo 1. oktobra, ko vseučiliščniki nad o-Neninajstim letom v Štiri sto uČi-liščih vstopijo v, vojaško službo. Pravzaprav bo ta del naloge od padel na organizacijo aa osobje, ki mora izdelati vse potrebue listine za vsakega vseučiliščnike, prostovoljca v dijaškem armad-nem zboru. Težko bo dobiti tudi potrebno čtevilo oficirjev za vojaško izve-2ban je 'vaeučiliščrukov, ker ao ofi-lirji zelo potrebni v vojaških taboriščih. Potreba je nastala, da so pričeli vežbati ,takoj večje število vseučiliščnikdv. V to svrho potrebujejo na vsakem vseučilišču ali učiliščnein zavodu najmanj po e-nega personalnega adju\anta po pogodbi z^vlado, Sole za te vrste adjutautov so nlprli v Pittsburghu, Baracksu, Fort Sheridanu in Presidiu v San Frančiscu. Po dofcqpčani šoli-po-»tanrjo lajtnanti iit odidejo na u- čiiiš^n, ^,m KONCETRACMA AMERI- ŠKIH DET POVZROČILA ST. L0UIS0M IN NEW VANJU ČETRTEGA P0- SOJiLA JOSPEH, BOLGARSKI POLOM. ki _, NEMČIJI JI NEMOGOČE POJil LJATI SVOJE OBTE NA DRU-OE FRONTE. upajo, da pridno s tem sistemom na učili&ilrtt prvim oktobrom. Oficirji bodo morali rešiti še druge naloge, kajti opraviti bp-do imeli z mladimi fanti, Htarimi osemnajst in #e ne eden in dvajset lp»ebcn mir, bo Turčija 0-samljena in mogoče vstopi v vojno zopet llumunska. In to jc mogoče, do »e zgodi. V novi franeuski iu ameriški o-fenzivi so ameriške sile zupadne od Verduna prekoračile 11 iiiden-burgovo črto in so pred Kriein-ovo Šoto. (ione^lut" lit, Ast o> Osi. 1» I01T, aatoiltoiš J«- 14. 1010. ZVEZA Z BARKAMI MED PRVI OAN PRI PODPISO-AMERIČANI SO VZELljPOT JE ODPRTA V. AV ORLEANSOM UOEd-• STVENA. i CATEIET. STRUO IN TURČIJO. enote so se udeležile bojev sekciji, v , Oficijelua poročila izkazujejo, da »o Američani do sobote ujeli v tej »ekciji 8,000 mož, Francozi za-padno od njih pa 7,000 sovražnikov. Šef ameriškega generalnega štaba je naznanil, da je sedaj praktično do»pela v»a štiri iu u-aeuidcaeta divizija (Kentucky, Indianu iu južni lllinoi*) onkraj morja. Podajoč pregled o položaju na vseh frontah je general March rekel: "Novice so bile v zadnjem tpdnu nepretrgoma dobre, v tem tednu so pa nepretrgoma boljše." Podajajoč pregled o položaju na vezniškim iu ameriškim silam južno od Arhaugela britski general Poole, polkovnik 8te*srt jc p* poveljnik ameriških čet. Ameriški poslanik Francih je »edaj v ArhangeJu iu vojni de partment jc »edaj v zvezi z ondot-nimi ofieirji in dlplomstičnimi zastopniki. Opiaajoč balkau«ko fronto, je general March dejal, da jc naval silen, ki gs je izvršila majhna kila. Naval jf povzročil, da »o bile .mslu osvojene železnice. ki vodijo »kozi dolini Cerue in Vardarja. Te Železnice so tvorile "lavno cesto, po ksteri ao dovažali potreb-ščiue na bolgarsko fronto in je sluiils Bolgarom, da ubefte v »lučaje poraza. Prodiranje zaveznikov je po-vzroeilo disorganizirsuje bol ga r-akili čet. poaebno tistih 6et, ki mi v paati med Vardarjeui in balkanskimi gorami. Klic po miru. ki jf došel iz Bolgarije, je dokaz, da «e glavne bolgarske aile nahajajo v kritičnem položaju NEZGODA VA ŽELEZNIŠKEM KRIŽIŠČU Altoona, Pa. — Dva otroka «ta mrtva in pet o-ei. je teško »tuje tuli, ko ata dve lahki lokomotivi mlatili oh avttoanMl na železniške« krMttšču ptoMtoytvaw*e želez ssmk IAT USTAVIL AOITACUO SA VIŠJO PSENICNO CENO Washiagtoa, DO— Agitacija v kougre»u za povišanje jišenične cene je »edaj uatavljena, kajti m* nat je »prejel poljedalako predlo go, ki določa *2*,000,000 ta izdatke poljedelakega departmenta |*reč četrtega puiojila svobode. Iz drugih mest prihajaje ra\> uotako ugodna poročila o podpisovanju posojila., V nedeljo so ob-diiavali v vseh mestih krišiiu Združenih držav shode v dvoranah iu pod prostim nebom, na ka> icriii ao dobri govurnlki lazložiil ameriškemu ljudstvu pomen četr. trg* posojila svobode. V New Vorku etgiijo, da je lalo Itori dan sojila svobode za »J 6(1,814,000. V nekaterih manjših modih »o podpisali določeno vsoto v prvih par urah po ozuaujeiiju s parnimi piščalkami Iu zvonovi, da je pri» Čela kampauju za četrto posojilo svobodei Ponekod ao priredili ob devetih dopoldne, ko je pričela kampanja, pohode po meatu, drugod so odprli kampanjo s shodi p «d prqstim nebom. Medtem, ko jc pričela kampanja za četrto posojilo svobode, so došle z bojišči dobre vesti, Pov»od, kjer so ameriške iu zavezniške čete prešle v ofenzivo, se je, moral sovražnik u-makulti, za salrn puščajoč topove iu vojni materija I, Bolgarija Jc pi< prosila zs 'mir. mbsabsko kujije v OAM UJfUk Jo 0000 aovrainikov; plan na lopovih ja velik on. 80. tapt. - Vojni itaa Amm o novih mnafah ame jav In angleških bet na fronti prod Oambmtom in Si Qutntin am Angleška dola ao mod vihar-jem in nalivpm dalja prodrlo v moato Oambrai od lovorao in Jui-na strani, toda Nemci branijo vsa ko ulioo in vsako hišo posebej, valed tooar divja ? mostu slraho rila bilka, ki Jo podobna mesar »komu klanju. Aafldi ao tudi do-aofU krUHMo oosle Arras-Oambrai in Bapanrno-Oambroi, kjer so bili Nomoi od lola 1011 Severno od Si, Quonllnt m Angleži sami vje-11 4000 Nemoav In vplenili 40 topor. Sovražnik vpriaarja tako obupno in boono protinapad«, da so ao moralo britiško dote na nckatorik krajih tacamo umakniti S ameriško armado aa anale ški fronli ▼ Fraaoijl, 80. sopt. -Ameriške Mo, ki »odolujojo « An gloii aa 80 mili dolgi fronti mad Oambraiom in Et. Quontinom, m včeraj okupiralo koa oaomlja ob kMHUu DuNord, Id Jo poln pod-Mmoljikib prodorov; Amoridani M _ OLEMENOEAU NI REKEL, DA VOJNA KONČA V LETU 191tt. ne Obicago, 111. _ Dnevnik "('hit a-'/o Tribune" je prejel dne 20, septembra brzojavko, ki je citirala ''harle* lluaella, da je rekel, da mil jc minlstrakl predsednik ("e-meiieesu dejal, tla bo vojna koi*> >;sia spondatli sli pa zgodaj v sep tembro. To ve»t m» ponatUuili tudi lirugi listi. Mr, Husell je »Jsj pisal dnevni-kasneje odpro ^„ "rhieago Tribune". V pU'»'0 LouInoiii in fbi-ipfiivi, da ni napravil take opazke •u tudi ministrakl predsednik Cle-.»eneeau mu ui nlkdsr tok »I ksj takega "Ur. Cleuieneeau ui nikdsr pravil Ukih reči meni", piše Charles ---— ! f?. Husaell**, toda vem, da je zelo POVIŠANJE MEZDE JEKLAR 1 ..čjtljiv uaprsui vsakemu pj"»-SKIM DELAVCEV. Ičitu, k| pravi, da je prerokov d ko- Chicago, III — Tnited Stsies ....... Steel korporseija, ki ima svoje to | MINIMALNA MEZDA varne v South rtiicagu, Uaryjw, j WaahinfUm, D. 0 — Kouires. JoUotii. lUtnmoudu in še dmgjc||(4 gbortlii.A ^ prejela predlogo, ki določa zs civilne, po»«bno pošt- «ovo drlo mad Oambralo^in Si. Ouonlinom. Daljo to Američani violi Naurcy, Bollioourt in Oou fy. V li«- 1'atdelu so ameriške čete naletele na hud odpor sovražnika Iu uieato jc padlo Šele po slraho* vitem boju k Nemci. Vsi poznejši protinapadi so bili odbiti. Anicri* čanl so vjeli okrog tku»e mož in tajeli velik plen v lopovih iu rsx»' »»'•»»» drugem materljulu. Omenjene ameriške čete, ki »o se ovenčale s slavo, ao lx držav Nevv Vork, Teuuesaee Iu iz Norih t«r South ('Omilile; pripadajo k 4. zlmru ameriške armade, knle-remu poveljuje general (J. W, llead Psrshiag poroda o zmagi VVaniiliiiftoii, :Ki, »ept. — t lene« ral Pcralmig je dane« brzojavk, tla so smerišk« čete slrlo mogočni' sovražne utrdite ob ksiialu Du ?Coiyf fu kanalu Kehcldt med St. (Jneplinom In fambralem., Nemci so uapeli vse moči, ds bi ohranili 1 a mošnje postojanke iu priv|e»ii »o na pozorlšče »eč divizij iz d«u-gfh krajev napad ne fronte. VčersJ je general Perslilug po> očal: Naša 0f0Miva sovornooa padno od Vorduna, ki )o pričela v okolišu < 'hieaga, v kalerlh d. Iu do 40.000 delavcev, naznanja, da bodo delavci tlelali še nadaij« dvanajst ur dnevno /a delavnik m-šteje (Meni ur, za nada^ne štiri u-re bodo pa prejeli plačilo za uati ne ualuJUtcncr, ki »o dve leti v vladni »lužbi, najmanj trt dolarje minimalne dnevne mezde Po izjavi kotigiesnika Nolana Kalifornije je prizaeig!Jake armade pode Nemce pred selKiJ na 360 milj dolgi črti od morja do reke Maae nad Verduno«. Xo veztdki' vo<|ijo šestero ofenziv (DaU na 8 str , 1 kol) na ZA KAJZERJA IN MEMSKB MILITARISTB JE TO HUD U-UDAREC Nd Bolgarskem Jo pridakovall h premem bo; mogodo pado kralj. Soluu, 80. sopl. — Tukaj 00 u radno roiglaša, da 00 pooblašdon-oi .Bolgarske podpisali premirje 1 »avesniki. Bolgarska jo aprijola rao pogoje, ki so jih aahtorali aa. voaniki. Glavni pogoji 00: Bolgar, ska mora Upraatli vso okuplnmo ooomljo, raooroiiti iro^o armado in bo ovirali aavaanikov pri aMa Ijnih vojnih operacijah aa Ballm nu proti turški in avslrtjaki armadi Promirjo 00 podpisali gaaoral Lonkov, poveljnik drugo bolfar-•ko armad«, M, Liapdov, bolgar •ki finančni minialor in M. Ba-dov, bivši dlan bolgarskega mini. •tntvai n aavoaniko Jo podpisal promirjo fonoral d Baporov, rr kovni poveljnik aavoiiiiHnh armad na BaSmnu. Premirje jo bilo podpiaano r Solunu r ntttuu ssvsaniških Premirju bo takoj Janjo ia mir, kajti oblašdonol, ki *o priHi v zadnio soboto tnuito tudi oblaol VVims vvmo« sklooati mir a aaveiniki ' Kapit u ladja Bolgarije, ki jMpoHiUii k>4*¥rNHioli m* ^ in AvsTrtJo Patlee Hulgarske Mini, tla je Nemčija Izgubila o-krog 1100,000 mol bolgarske arum-de iti zaVesulki bodo « lahkoto prepodili a v hi ro-uemlke Čete/ kar Jih Je oatalo, i• Srbije In pričeli bodo prodirati proti Carigradu, s-ko »e Turčija ue poti« prej. .Nemške Iti svslro-ogrs|te črlf v -Maeedonljl in A•••"— najti Iu v Berlinu Polom Bolgarski) je saoetok koaoa Waahlngloit» M\ sept -- V tukajšnjih ofMJelnili krogih vlada veliko vearlje »sled ur»dns voati, da jr Bolgarska zaposlila eon* trsi ne države Splošno mnenje V Wa»hliigtonu je silaj, da mora tMilgarako premirje katastrofalno toMi PEgSViTA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno rafn n«d«IJ in praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NAROUNE FODPORNK JEDNOTE One otepov po dogovoru. Rokopiaiiiene vranjo. Naročnin«: ZedinJ.n« drtav« (izvan Chicago) in Canada »3 na leto, «1.60 sa pol lata In 76c za tri maaace; Chicago in Inozemstvu $4.60 na Jato, $2.25 k« pol leta, $1.1» za tri meaec«.____ ' Naslov u vm, kar Ima »tik • »Utoni: "PROSVETA" 2617 »o. Laww4ala Ar****, Chicago. llllnoU, 'THE ENLIGHTENMENT" Organ of tka SloveaU Natloaal Baaaflt 8oclaty. r laauad daily axcapt Htyiday and HoHdays. Owaad by tka> SUv—ic Natioaal Baaaflt BmeUtf. Advertising rataa on agreament. demo, da je katerikoli ljudrtvo bilo pripravljeno žrtvovati svoje najboljše Jjudi, 8Voj imetek, da pribori dfugim narodom to, kar ima samo: pravico do samodoločevanja o •voji uiodL * ■ t Iz predsednikovega govora je razumeti, da se Združene države ne bojujejo le radi tega, da se sovražnik umakne iz Francije, Belgije, Rusije in Srbije, ali da se le ustavi brutalno napadanje trgovskih ladij s. potaplja-dami in odpravi metanje bomb iz zračnih vilah na otroke in žene. Ne, Združene države ne žele mirovnih določb in obrokov, ampak zahtevajo nepristransko pravico za vse narode in garancijo, da Se vojne strahote, kakeršne smo doživeli v tej vojni, več ne ponove. In če je nemško ljudstvo razumelo predsednika, mora priti do prepričanja, da ne bo doseglo ničesar, če se bo ravnalo po nasvetih svojih mogotcev in vladarjev in da vojna ne more preje končati, dokler ne bodo premagane armade centralnih avtokratov in bo militarizem za vselej Subaeription: Unitad Stata« ,no kllTio \Kro ^ plamenih in bolgarska vlada prosjači za mir, v Carigradu irguhitl in dane« so poparjeni in se kujajo in bi najrajae imstili kajzerja in nemške in av- '»« vedo, kaj M Vsevprek obsoja-xtrij«ke militarUte n« ce.lilu, da »mi pihajo vročo k ki so si jo skuhali. Tak je bil položaj v Evropi, ko je pred-1-scdnfk Wilaon govoril o vojnih ciljih Združenih držav in zakaj se ameriško ljudstvo bojuje. Z. je mateaajalnih koristi, ki ao jin obljubljene, Zato je naša dolžnost toliko večja, da jim p^kri žaino njihove namene a tem, da organiziramo v naš krog vae, kar demokratično misli, vse, kar je pripravljeno boriti se demo k racijo. Mtovenako ljudstvo tukaj in domovini ae bori za demokracijo za oavobojenje izpod monarhiati čnega jarma. Tisti, ki mislijo in trdijo, da se narod v atari don»o vini bori za takO jugoslovansko državo, kakoršno so narisali na Krfu, se prokleto moti. Slo ven ci v domovini so dali Že večkrat razumeti, da se oni bore za Jugo slavijo, kjer bo narod sam odločeval o formi svoje države. In pri tem so dali namigniti reakci-jonarjem, da se naj nikar ne tolažijo, da bodo Slovenci njihovo orodje zu uspostavitev kake države, ki bo zgrajena v interesu ko-rumpirane klike iu ambicionisti čne dinastije. Sedaj so slovenske napredne struje na Slovenskem ustanovile Jugoslovansko demokratično stranko, ki ne bo nikdar igrala v roke londonskim in krfskim dekferantom. Ona zahteva združenje jugoslovanskih reško-slovaSki narodni svet iu reško slovuško armado, tedaj so poskušali tudi člani londonskega odbora, ki se nahajajo v Ameriki, izposlovati tako priznanje z$ londonski odbor na >*ograiuu krfske deklaracije. Tedaj pa je prišla zanje katastrofalna izjava ameriške vlade, da jih ne more priznati na taki podlagi, Že zato ne, ker je omenjena deklaracija podpisana tudi od srbskega mi-strskega predsednika in se vsled tega ne more priznati londonske« Itn odboru za vlado nad Srbijo, kar hi logično obveljalo, če bi n-meriška vlada priznala jugoslovanski odbor v Londonu za vlado "kraljevine llrvato^ Srbov in Kja «nja sa detrto vojno posojilo med flka,Primi Slovenci. / Chicago, 111. — Čikaški Slovenci 40 v kampanji za čefrto voj,no posojilo organizirali odbor, v kate,- rem so zastopana vsa slovenska društva in listi, ki khajajo v Chl-cagi. Vsled raztresenosti našega živi ju v Chicagi je bilo to potrebno. Zastopniki slovenskih orga nizacij in listov v Chicagi so -ob drža vali wejo dne 21. sepL, kjer so izvolili tudi agitacijski odbor za Chicago in okolico. Načelnikom slovenskega oddelka za kampanjo četrtega vojnega posojila v sed mem federalnem distriktu, ki ob-chigan, WiHconsin in lowa, je bil s#ga države Illinois, ludiauo, Mi-izvoljen Fr^nk Kerže. Načelnikom za okraj Cook in mesto Chicago pa je bil izvoljen Ivan Zupan. Natančnejše poročilo o gori omenjeni seji je bilo priobčauo v 225. številki Prosvete. Sklep te seje pa je tudi bil, da ne skliče shod vseh čikaških, Slovencev v Jiedeljo 29. sept. v lloerberjevo dvorano. Pri-četek shoda je bil naznanjen ob 2 popoldne, kar pomeni v jeziku či-kaških Slovencev ob 4. popoldne. Ob 3 -.30 je bilo v dvorani že kakih sto ljudi in njihovo število se je zvišalo prihodnje p.ol ure še za ka^ kih šestdeset ljudi. Zborovanje j»» jasnil še nekaj stvari glede nakupa bondov, nakar je predsednik zborovanja, F. Kerže, zaključil shod. >i .» ' y Poročevalec. BOLGARSKA JE ftP*KJELA ZAVEZNIŠKE POGOJE m>iiHm«l» • m f—» narodov v interesu narodov sa mih, ne pa v interesu )«akega kra- «ojila, kakor kaka druga narod Ija, ali ljudi, ki bi imeli v tjiki kraljevini glavno vlogo. Jugoslovansko ljudstvo se hoče oprostiti verig, v katere ga vkle-pajo predstavniki avstro»ogrske avtokracije že stoletja. In če se nost. Primerjal je skupnost borbe našega naroda in ljudstvo Zdr. držav, kajti oboji se bore za ene in iste principe. Cilj borbej»loven sk"egu in ostalih jugoslovanskih narodov je jugoslovanska federa-daj prihajajo osvoboditelji (T) jtivna republika in za dosego cilju in niun ponujajo državo, kjer bo moramo premagati avtokracijo. kralj glavni in, absoluten bos, te- Ko je govornik omenjal jugoslo -daj moramo take "rešitelje" za- vansko federativno republiko in vrniti s tem, da jim povemo, kaj izrekal svoje simpalije temu giba je samoodločevanje in kaj je de- nju, je žel od navzočega občinstva niokracija. To naj lož je storimo če smo organizirani, če smo zdruJfe-ni v eno veliko silo, ki lahko govori zu vse. V Pueblo potrebujemo take trdnjave jugoslovanske demokracije. Chas. Pogorelec vprašuje, zakaj je nimamo, kajti on si ne ve dati odgovora. Zakaj Ko je ameriška vladu priznala' J« »>>»amo? U&rod, pravimo, je na naši strani. Toraj zakaj se ta narod ne organizira? Vsaka na-Kel|>ir.u ima posebne razmere tako jit# ima tudi slovenska naselbina v Pueblo. Toda simpatije iu-kajšnjih Slovencev so za SftZ., kateremu smo po možnosti žte 1u-di pomagali. Morda ne bo v doslednem času organizirala tu organizacija, ki bo največja trdnjava Slovenskega republikanskega združenja na zapadu. Treba nam bo organizatorjev in agitatorjev, treba bo ljudi, ki bodo pripravljeni Žrtvovati čas in sredstva, pa bomo mi imeli tako organizacijo. To je, kar ne tiče slovenskega ča ! nopisja, ki je preje zagovarjalo londonski odho^ Hrvatsko kra-I je v sik o časopUje pa je samo V z^fodotini ne najdemo take primere. Zaman liata- prenehalo slaviti Petra in bodočo mo no nji in iMetno prostor, na katerem najdemo zapisano, kraljevino Jugoslovanov in ob. ■ » • | j. • _________ —.1Xl i...lt j. Lkf«Ll s da je Alo katerikoli ljudstvo v vojno, tla osvobodi dru^e narode hlapčestva in jim pribori pravico do samodoloče-vanja o svoji usodi. Zastonj eitamo zgodovino, da naj- ewem molči tudi o krfskl deVlara-«•1*1. Tmla po skrili taktiki še ve-dno sgitlrajn zanjo, ker pričakujejo "le «mI kra I je vaške Jugoslavl- buren aplavz. Oba prej omenjena govornika sta govorila v an -gleškem jeziku. Občinstvo ju je z zanimanjem poslušalo in jima pri trjevalo z aplavzi. / Za njima je nastopil brat Jože Zavertnik, gl. urednik Prouvete, ki je slikal sedanji boj med našo republiko in črnožolno monarhijo ter vzroke, ki so nas dovedli v k> svetovno boi^bo . Posegel je nazaj v zgodovino in dokazal, da sta Avstro-Ogrska in naša republika že im'e je nastal spor med Avstri-Dokler je biva) tu še Chas. Po-«j0 $n Zdr. državami leta ltf50--r>:i, goretec, ki je sedaj v armadi, smo ko je ttn,trijska vlads zahtevala se večkrat pogovarjali o potreoi od p0Veljnika ameriške ladje, na vreči prestole avtokratu kajzer- kfltero je pobegnil ogrski revolu ja v Berlinu, Frane Jožefa na Du naju in drugih kronanih >mogot cinouar Martin Koazta. njegovo iz ročitev. V pristanišču Kmima, eev. Hedaj se mu bo morda kma j kjor je bi,H r.aKidrana ameriška la Iu ponudila prilika, da z orot jeiu v roki pomaga do Karlovega in Viljeiuovega padca. Iu tedaj bodo alovetinki ameriški duhovniki zopet lahko brali maše zadušnice, kakor so jih. ob smrti Frane Jožefa, katerega so slavi 11 prav po ayatrijakcm vzorcu. Avtokracija mora Mti pora*e-na; avstro-ognska monarhija m toliko vplival na kapitana avntrij tke bojne ladje, da je izročil naj rtfko vlado v boju za njen vojni prv0 frt„eo*kemu pmlanlku na In mirovni program Knpujmo honde četrtega vojnega posojila Joa. Hoč*v«r. taj. dr Orel, št. 1 * Kupite bond svobodo. svatrijaki ladji vjetega revolueio-msi ja, in kasneje Američanom, ki je poskušal uspeti z n pol ur i jo na Ograkem in j ofi eirjev in mož. Podpišite posojilo svoboda J IL.1LIL HI«.....II- VESTI Z BOJIŠČA, P10««|T| Rum iz inozemstvi. DRZOVITI NASTOP NEMŠKIH SOCIALISTOV. Ameriške vesli. /.apadtii fronti ia neiu&ka fronta je dobil« ftestero velikih lukenj. .Vernika armada je takorekoč po-t »»njena ob zid In tuje v sadujeui obupu z besnimi protinapadi. ki so pa povsod brez uspeha. Danes M vrli največja ofenaiva vse vojne, največja bitka, kar jih bde ii sgodovina — in savasniki uma gnjejo aa vsi črti Belgijske dete so danes okupirale meato L)ixmude ua Plander-skein deset milj od morji in stoje še tri kilometre proč od Rou-lerau, ki je glayna železniška po stojanka ne nahaja 12 milj sever-novzhodno od Ypresa in z Uguoo tega mesta bodo Nemci odrezani ud Ostenda na belgijaki obšli. Belgijci ho od sobote prodrli se-„dem milj in pol in razen Dixmu-da ho ofcoupirali Zarren, Staden-l»erg, • Passchedaele, M oo rs lede, NVJpsterroosebeke in višine Tereni. Nem«ki protinapad pri Houthu* atu je bil odbit. ,, Canibrei iu 8t. (^uentin Hta ta-korekol že Izgubljena za Nenu-e. V prvem se vrie silni l>oji na u-lieah, ki morajo izpasti m poginom nemško garnizije, kateri je menda zabičano, da mora braniti meato z« vsako ceno, medtem ko je &t. Qu'eiitin obkoljeu malone od vseh si rani. V okolišu Laona je fraijcoika armada generala Mangina vi gin Nemec s plauote Lafaux-Mbil-mason In pogorje Cheiuln des Danica je obkoljeno na obeh krilih. Kovražnik naglo v zapušča te hribe iu beži čer, ravan, ki se razprostira naokrog, Laona. Dva »ulovila- sovražna protinapada prejšnjo not" v tem okolišu sta bila zdrobljena. ""• '* V dampaniji se nadaljuje vroča bitka. Neniei- so tamkaj vrgli v boj vse rezerve, kar jih imajo na razpolago in s'temu skufcajo /abraniti Francozom in Ameriea-noui pot' na ravnino severno otl gozda Argbnne. Čiiu pade ta gozd. ki. je polii nemških strojnih pušk in toppv, je zaveznikom odprta pot na veliko ravnino, iz katere bodo lahko prodirali proti Laonu otl vzhoda. Srt>i prodrli 40 milj od tttipa London, 30. sept. —Medtem ko je Bolgarska podpisala premirje, prodirajo zavezniške armade v Srbiji neovirano dalje iu pode pred seboj avstro-nemake dete. Srbi so vvčeraj vzeli Carevoselo 40 milj aevernovzhodno od lfitipa. V tem krgjn so vjeli 700 mož in \ plenili 20 topov. Srl»ska in fran-«oska konjenica je še deset kilometrov od 8v. Nikole in je dosegla levi breg' Pčuiije vzhodno od Hkoplja. Hrbska kavaleHja je prišla na bolgarsko mejo. Xemei in I^lgarl so požgali Vse vasi dkrog Sknplja. Čim pade Hkoplje, imajo zavetniki odprto pot do železnice, ki drli is BeTlina v CarigrrfU "dez XII in Hofijo. Okupaelja te železnice ponienf, da bo Turčija odrezana od svojih nemških zaveznikov. ' v » Na zapadli atrani fronte ko 1-talijanl vzeli Kruševo (20 milj le-verno od Bltolja) in zdaj pode o-stanke bolgarake vojske i>o albanskih pustinjah, fca vzhodni stfu ni prodirajo Grki in Britje ol». reki Strumici na bolgarskih tleh. V času ofenzive so zavezniki vzeli 350 topov in od" teh so Srbi sami vplenili LB0. ' * • AMRRIiKI IZOUBR i ' Washington, SO. sept. — Vojni department je v nadnjih štlriln-dvajsetih urah objavil dolgo vr-,lo — H9M imen. IsgUbe:. 7!» mo* ubitih v boju, MH je teiko, trije neznano kako in eden je lahko rp-ujen, 37 jih pogrešajo, 47,mo« je u mrlo za ranami in 21 vsled bolezni, osem jih smrtno ponesrečilo h trije so neroiki v jetniki. . Mornariški tajnik ffcniels je izjavil rfrraj v Xew Yorkii na tU onistični proslavi zmage v Palestini, da je padlo na bojllču HOOO mornarskih pešeev ubitih In ranjenih. , "Vonvaerts" piie, da bo kmalu vrag vzel tedanjo vlado. Amsterdam, 30. sept. •— "Vor-vvaerts", glasno glasilo soeialisti-čne (večinske) stranke v Nemčiji, je zadnji teden priobčil članek, kakršen se menda se ni tiskal na Nemškem. Več kot značilno pa j*», da eeuzor ni zaplenil, članka in list je brez ovire šel čez mejo na Holandsko. . Članek se med drugim glasi: "Dančs si lahkb predstavimo zmožnost sledečega položaja: Bolgarska izstopi iz Četverozveze in sklene mir z entento. Avstro-Ogrska in Turčija gresta za Bolgarsko. Nemčija izgubi ves vpliv na Poljskem in v Ukrajini. Na&a južiiozapadna roka doseže konuj do Bodenbaeha (na češkem blizo saksonske meje.) In potem bo NemČij^ stala sama proti Angliji, Franciji In A-meriki potisnjena ob zid. Pred našimi očmi vstaja nlika: Nemškim vojakom upade pogum. Za padha fronta m aruši. Sovražnik se privali v Nemčijo. Nemška mesta so zavita v dim in plamen. Nemška armada beži in aa njo se vali druga armada civilnih begunov proti vzhodu. Povsod panika in obupnost. Nikjer ni kruha ne kuriva. Industrija > je uničena. Smrt kosi stotine in tisoče. Vlada poskuša za tre ti s krvavim nas i ljem recolucionarne izbruhe. Vojna je v tfemčiji namesto zunaj nemških meja — in smrt je povsod. Vlada nima več nobene moči in stori vse, kar zahteva sovražnik. Ampak tudi v tem peklu vidimo tvitle iarke — kajti vse, kar je v Nemčiji slabega, pojde tedaj k vragu, kakor smo socialisti še davno želeli. Nemčiji ne bo trelm plačati te tenč, ako bi vlada.hotela uslisa* ti Jiaše zahteve. Zdaj ni več vprašanja o zruagi in osvajanju, tem-veš kako doseči mir brez revoin-eije in neznosnega bremena. Vlu-da mora storiti vse, tla pride s svojimi zavezniki čim hitrejše na mirovno konferenco. Toda vlndu, ki k? ho pogajala za mir, morji biti nemška demokratična vlada." Naposled apelira M Voruaerts" na nemške vladarje, da naj spoznajo, da se mora nemško ljudstvo tamo vladati. - Ta članek je povzročil na Nizozemskem veliko senzacijo. Ostali nemški listi pijejo v o-bnpljivem tonu. Berlinski "Lokal Anzeiger" pravi, da je zdaj "n-darila za Nemčijo najusodepolnej-ša ura.''1 INFLUENGA POJEMA V OAOU IN OKOLICI OHI Ohioago, IU. — Poročilo pojas-njujejo, da v Chieagu iu okoličan-skih taboriščih ptijema španska influenea. Dr. John Dill Robertson, sd'uv-stveni komisar, je poročal, da po smrtni slučaji valed pljučnice pod normalo v septembru, toda priporočil je, naj bodo ljutijf previdni. Na velikojezerski mornariški ptmtaji je bil položaj nekaj čitsa *elo neugoden, fdaj pa poroča k!». pitan Moffet, da je bilo V'pfM« le 173 novih bolnikov, medtem ko je obolelo v prejšnjih štiri in dvajsetih urah na influenoi 257 o-seb. Od devetega septembra, ko se /je influenea prvft pojavila v taborišču. je obolelo 8,648 osel. Od teh jih je »bolnih le še 2.56U. DELO ZA TISOČ TEŽAKOV. Ohioago, IU. — V vladnih skladiščih so težakom ali navadnim delaeem povišali mezdo na 45 een-iov na uro. Uslužbeuih je 5,000 delavcev. Zdaj potrebujejo še ti*o& delavcev. Sprejemajo tujezemske ske delavce, ki imajo prvi papir; delavci,.ki prihajajo iz sovražnih dežel, morajo imeti drugi papir. Za delo se vpraša: Depot quarter master, Devet iu trideseta cesta in Winche»ter a ve. ZOPET DVE LADJI 8PUftOENI V VODO. Washington, D. 0. — Skiuncr, and Eddy družim je spustila dve ladji v vodo. Kompailija je dose-daj spustila v vodo trideset ladij. Ladja "West Soquassuck" je bila zgrajena v tri iu Štiridesetih dneh, "West Cressy" pa v dva in šestdesetih dneh. MED KEATKOTIBNIMI ŽELEZ-NlSKIMT DRUŽBAMI m VLADO NI SPOKAZ^A; x Washington, D. 0. — Železni« ška uprava je tKiklonila predloge kratkotirnih železniških družb, po katerih bi prešle železnice izpt>4 državne kontrole pod privatno nadzorstvo. .Pogajanja, ki so Majala več dni, so bila sus]>endiraim. Krat kot irne železnice ostanejo Rc nadalje pod privatno kontrolo, čeprav njih favnateljl trdiju, tla i,-( majo izgubo vsled vladne konkurence. Mogoče se železniški ravnatelji spametujejo ob pravem času in ponudijo vladi pogoje, da jih lahko sprejme. Uradniki Železniške uprave pravijo, da so zahteve krstkotir-nih železnic pretirane. Naobralno pa "Zveza kratkotirnih železnic" trdi, tla niso predlogi železniške u-prave sprejemljivi. , STROJEVODJA ODGOVOREN ZA ŽELEZNIŠKO NEZGODO. Washington, D. 0. ~ Odgovor-nost za železniško nezgodo pri L Japonski mikado je dobil svarilo. Tokijo. —Markiz O k um a je Informiral japonskega mlkuda (cesarja), da je vojna zelo spremenila mišljenje ljudstva in tla je pre-pad med revnimi in "bogatim! sloji vedno večji. Odvmiiev revolucije je mogoča le v resničnih demokratičnih reformžh. j— — - -Mikado je poveril markizu Sal-^ ^ T on j i sestavo novega ministrstva, ^ ****** 1 unjI i;,s ,51. ...............set- oseb llagenbaek-Wallac«veg« ki bo slonelo na politicnui stran- r u .... . cirkusa svoje življenje, je ua llM"' __strojevodja Al. Sargentu. Tako je Bolj še viki nameravajo razdjati W P. Borland, šef var- Moskvo : nost nega biroja, meddržavni tr- y . Igovski komisiji. London. — Nemški poročevalce ..... , , . « I lan* Vorst v Moskvi poroča bcr. . Borland navaja tudi v ,vo-liuskemu -Tageblat.S" - Jem poročilu, da del krivde odpa- or javljajo iz AmstertUma -dai^ »■ ~ y tUuAk-«« vUk«. ki m, holjševiki sklenili pok'ati vso j ^ M" •-^vetljeni « -ve i kami buržoazij^o in zažgati Moskvo, če v ^^ i?**?? lIL bttdo prisiljeni zapustiti gu.vuol-vtomatlčna električna železni*ka ŽELE OPROSTITEV OD VOJA-ŠKE SLUŽBE SA UOlTE LJB. Harrisburg, Pa. — Državni tnl bor za poduk je priporočil vojaškim oblastim, da premeste učitelje v višji raz: od» ker UIiko nastane pomanjkanje učiteljev, če jih bodo še nadalje klicali v ar-uuvlo kot doslej. mesto "pred bližajočimi se koznki j »namenja na iu ("'ehoslovaki. Streljanje jetnikov se nsdalju-| je vsako noč. Miehigan Central železnici. Cirkuški vozovi so bili leseni. Poročilo pravi: . "Nezgodo je povzročil strojevodja Sargent, ki je spal iu ni mogel opaziti, da mu avtoma t ič> no znamenje štev, &>KJ kaže, naj ustavi". SOVRAŽNE POD ANICE JTE SMEJO V PASOVE OKOLI TA BORIiO ODLOČBA ZA VOJAŽKE KA • PLANE OSTANE. Washington, D. 0. — Odločba č'ojm'g* departmeuta. ki je bila izdana ua priporočilo generala Pershinga, ki predpisuje, da no-ttijo vojaški kaplani le križ, znamenje njili poklica, in ne znamenj, ki naznanjajo njih dostojanstvo, ostane v veljavi, čeprav protestirajo Študentje v (Suup Za-eJiary Taylorju, ki študirajo xa kaplan«. zadnjFvesti. IZŽREBANJE JE PRIČELO. Washingtoa, U, 0., 30. sept. — Iažrebanje novincev je pridalo danes opoldne in ne bo končano do treh jutri popoldne. To je naj. večje isžrebanje, kar imo jih imeli do sedaj. Potegniti bo treba 17,000 itevilk. * , VREDNOST DELNIC IN VRED NOSTNIH PAPIRJEV GRE KVIŠKU. Slifiaski Narodna U*UMVtytM l »prti* 1L Podporna Jidii a. i i New York, N. Y., 80. sept. — Vest, da je Bolgarija sprejela zavezniške pogoje sa premirje, j p povzročila, da je ila vrednost delnic in vrednostnih papirjev kviiko na newyoriki borsi. Najbolj ao lis kviško delnioe jeklarskih in oljnih podjetij/ M t T nra lsk»iy.W, Hrtfr isst # ULAVMI STAJli H8I M 80. LAWNDAUI AT&, PKIOASO, ILLINOIS OPEAVNI ODBOBi ^•dssdalkt Joka Vugrl«, boz tSO, La Hali«, U, L PodpndsedaiSi J. Brstkovi«, B. F. D. 4, tos M, ' \ \ V* U' P. J. Kora, K. D., «01 Bi Ooir Ava, OUtoIoO, OfeM, VBS DSNABNS IADBVB OV BTVABi, fei m tMsJO gL eprovasg« odSm is B. H. P. J. naj so poUljojo aa aaslovi JOHN TS1DBBBAB, M8T—OS B« Lavaialo it«, SMsogo, tSL PBITOtBB SLBDI OBNBBALNKOA POSLOVANJA se faNgaJS OS JOtB AMBBOftlO, bos SOI, Ooaostbsif, Po, Pritabo prepirljivo vsebteo, ki sU Jlk roMH prri li poiiljojo ao s oslov i ANTON HBABT, kos 1«0, Ooooosborg, Pa V BI Dortai, roaprova ttoakl, aamoslln tU o« Tsnsio" so ssilovi UBCDNl^TVO "PBOBVBTB", Mt-M BO, UwatslO Ava, BMiSjS, 01 VHE TTPP AVNIAKI BTVABI, soroialaa, oglasi, ao foOUJoJo MnMMftsvi (TPBAVKCftTVO "PBOBVBTB", IMT-OT Bo. Uw«Aoto Ave, SMsogo, 01 v 7 kor«sp»sdoosl s ujoSuosi S. N. P. J, vrodalMvott la ofroraJUvi« 'ProsvHo" »s voblto laisa orodalkov, «or«sO ufikti oostov, M }o ta aovoAsa, •ko Ml I to, do bo vsoka stvor kltvo rsisaa ',1 !►!• 1 "H T.t .v« »J Potrebuj« no — takoj lzu#ene. K» krojurii /a delo pri suknjah, /tdanite so tis t 117 Malu.Ht. IMtts-burgh, I'a. (2x) (let. I, 'J. PRVA t* r ŠTEVILKA JE m. Washington, D. 0. 80. isptem-bra — Predsednik WUson je potegnil pri isirebanju prvo številko. Bila Js 322. Nadalje številke, vitevil dsse to, so bile slsde6s : 7377, 6708, 1027, 18189, 8386, 5388, 1807, 7128 in 2781. Denar, izdan sa bond svobode, je prihranjen aa bolje čase. Pomolite svoje znan|e v nar*voslov|u. ' Nsrsvo nam doja nino^o roaUlu, • kNtcrhiii Jo tnogot« sdrsvltl rssn« bn-trmi. Jss lotom v uslugi t«r ra>|M>ll I J« m rnsnovratnr auh« raatllHo, «v»tjs, |uu"«lf in korvnlno, tsk«, ki lsvlrsjo i« va«li delov »veta. PUlta \J moj braa ^Islnl eoolk. Knjigo "Moli domaČi adravnlk", ki atana aamo L*9 centov, obširno opisuj« valiko Itevllo raatlin In ilaje naavat, aa katera bolaant lu kako •o naj rabijo. Na odlalajta, narutlt* takoj to poufljivo knjigo. ^ ( MATU. PBJEDIB, P. O. Bo* fTl Oltjr Hali Sta., No« Vork, N. T. Kar Je vojak« fborti bom to Je dvi- liane, nekoliko hladneJfte, lahki ■eVerni velror4 HolnM vshod ob 8 M s. r«.| MulnM ralnnl vb * M p m. Kumunski princ ima rajši plel.ej •ko leno kot pa prest d. Amsterdam. — Humnnski pre. stolonaaleduik Kari ne jf nred kratkim oženil v s b^erJ>I liSvadtietta rutnunokega lastnika. Nadi t«»ga "atra&uega sMina" a« je njegov o*e. kralj Fertiinand, j nlioodil iy» 7f» dni temne je/-r Pre-1 stolonaslednik je ir.javilf tU sej tajfti «»flp«ve preatolu, kaku/ jni da Id ra lj«*»I . Ruuiunoki prinr «Ivi s duhom , ^ ft> #klol,ra. M-datijih huniih /ao«»v in v. ko- ^ 1 Il: ....., jllko ao dandanea vredni - Hiralo je (Miaeten Waahington, D. 0..-- Kovrolnr INalanifo ne amejo iketi v paao- postil'avojo Ženo""katero I ^oli vojaških tabori*, ki m, r ; prepovrddnl Mtraluiui luosem eeBt Ksvnotako ue smejo rahajati , NAŠIM PREMOOABJEM IN DELAVCEM PRI K0KS0- . VIH PEOEH Hkoro v vsakem premoganikem ineatu je kter« slovensko društvo, ta druAtva Imajo sv<»jr redne seje. kjer se pogovarjajo o vsem kar Je vujili korist In xs korist te detole. - ' Ksvnotako se pogovarjajo o koristnih zadevali slo-venskega usrnda. Hloveiud so Idli Itak seb slorabljeni v sreri domovini od uomAke vladne kamarile iu njenih sa-vcr.nir. Ni jim bilo dovoljeno uiti nadsorovatl svojih Isut-udi interesov, kakor tudi se pritožiti tlrslecm. V resnlel nlovenake oragnisseije v ti dešell skoro naJsvobodu#J»e organizacije. Ameriške Hlo\rnsk»* organisaclje se /.elo sanluisjo /s sHuacijoln /.a bodočnost sv »Jcev v utari domovini. Vedno radi pomagali p«> ii|olnostl svojim dragim v stsrl kraj# n tem, da so pošiljali denar domov svojim sorodnikom, w veda t največjim upsnjem, da ho prišel enkrat dan tud tais v Klari domovini ko se Imdo naši Hlovencl u«vol»o«lili 1/. |m d nemškega In auntro-ogerskega Jarma. Srda j Je prišls tista ura xa Sloveli«*, Amerika Jr v vojni, ds pomaga prinesti fedolgo saHelJenosvoMmdoUl demokracijo vsem narodom V evropi. I»rišel je ps t-udl fin* sa vna slovenska društvs v ti debeli, du store svojo dolšiKMt iu pomagajo osvolio« liti sel*-. 1'redaednik Je izdal ir.javo v ksferl povdarja, da pre. mogarji, se pomsgsjo ImJevatl enako kot vojaki v vojnih jarkih. Premoga» in delavee pri koksovih pepeli, ntoii svojo d«l*n«mt do skrsjnoatl. Ilrer. kokss Jeklame ln vllvar-ns morale bi počivati. Hrer. premogs »e ue mora ladelovatl sojhiv in ne |>aridkov. Hlovenski društveni uradniki hi morsli vedeti to iti inorsli l»l navrvoltti risinlh društvenih "ejah povedati svojem članstvu kako «asno Js sa osvoboditev svojcev v Ev-ropi ako stalno delajo kjerkoli prilike sahtevAJo lako Vae društva naj bi o tem rar.motrfvnJs sprejele nsJM »e re-solueiji lu Izjavili naj M ne da bodo pomogaU »IdmSenlh Dr tavam ia svojim satiranlm bratom In seitrsm v domovi -Bi * tem. da l»4k« aanatiHM Sit« Si Jas voai v,^Jtfccti' bi Ju Mjiravlai v ■! Mkiik M M •MuliMjo Vofi» IMMV& B ItivnitlM, U«M v kratka« Srn in o Prof. Dr. Mtin ZDRAVNIK - SPBOIALIff KA SLOVENCE 411—4th Avenue (NA SPROTI POM) Pittsburgh, Pa. Posojilo svobode Je pose, , u | toki pasovi oo široki miljo in pol., prf |Prepoved velja ra vse oovrašiM P'Mlanh-e nad šllriiiejntim letom, < Maršali /druteoih držav iootjo pravno, da irdejo p<»«ebna dovo Ijenja. Otlo NEW RIVER COMPANY POTREBUJE Iti rw4*rj*v ki t« Mtnav ao 4olo prt h | To dralba bno Ift rudnikov v okroja Now Rtvor, kjor ao kopija »a dimni mobkl premog. kaUroga ao anTotra m nujno potrobnogo PraSg )* mahok i« Je vlook 4 do S ievliov. Hobro llvIJonako rasatorTV v Um okroi«. T« so dobra Sol« in oorkvo. Mi imom.» vedno C. S O. In Vlrginla lolosnISk« vosovo na raspolago In valod tom i• dovolj dola so vsak pisna slast po njenih udih. Ni ae moulu genitj, ni se mogla hrafciti. Toda 1 čemu hi se hranila, saj j«* hila to njena prijatelji-en Marica, ki je bila stopila nevidno v solat, to so bili njeni dehteči lasje, ki so |n>krivali blazino, to ho bila njena ustna, ki ho jo iniljubila. "Oj, Marica, kako tilit* si prišla, skoro sem hc te ustrašila Ali od kdaj /.nas tako gorko po 'juhovati, da še zdaj d i litim blaženosti?*'. . . Tu se je ustrašila, njene roke so se hotele d\ianlti, vse sc je hkratu uprlo v njej, a bila je kakor priklenjena Na čelu ho se ji pojavile mrzle pottu' kaplje. To ni bila več Marica, ki je bi-!n sklonjena nad njo, to tuli njeni lasje in to ni bil poljub. Nadnjo je tlelo kakor živo oglje, dvo je drugih oči, oči, ki jih je pryič videla včeraj /jut raj. Začutila j«, kako ji *ili kn \ lica «sl sramu m jr/e, sakaj napadcnu j« Inbi m uaduo in zavrat-no \ njeno sobo se je •li/nil, k njeni postelji je stopil in ukradel ji je |miI,diI> ki hi ga sicer ne bil dolnl nikoli In šc vidim ni Imtrl o v ji ola)- kil ji« /tikipiliti po njin, ilvianila »i- jt in prhni 'a u.i jc im| M'bc, du si je opot« kri (Shiboko si ji- odi ImiiIii in ►oh . . . Skoti okno »O si |.|I| prv t dneva, |h» ko«tunjt|i s« «.« /. spodaj ao m* oilpi i« \*,it,i \| 11« »telji strmela v »d njo irtegnj« ne p«» o>b i Ali »e ji Jc sanjalo al jr, d« je čula stopinji. < \obr, da jo jc oblete' pn ti m njim. Naglo JI s U i m 11 s s ( Manili. " Ki« : lui | pomeni ' • glasiot. "Ako bi ne bila sinofl mislila nanj, bi ue bil prišel k tebi po noči", ji je odgovoril peki glas Stopila je k zrealu, da bi si pogladila lase. Vselej do danes je to napAvila hitro in mehanično. A danes je poatala tam dalj eaaa ter opazovala svoj obraz v zrcali*. V»e je hotela natančneje videti, lase, čelo, oči, Hea in ustna. Nasmehnila se je, zableščali V) se drobni beli zobje, naredile so se jamice na lieili. Nekdo ji je posepnil ua uho: "ČV-mu m ravno danes tako glespra(fljale dekle po sobah in po kuhinji; Na ognjiftču je gorel ogenj, plamen je rdečkasto barval ua stenah visečo kuhinjsko posodo, ki ne je vsak hip zasvetila. A okoli je bilo se mračno. Skoro pa se je predrugačilo. Kakor zlato so se zasvetile naenkrat Sipe velikega okna nad ognjiščem, zableščalo se je. zaiskrilo. IVvi solnčni pramen je šinil na ognjišče, za njim drugi in tretji, kmalu se je kopalo vse v morju svet-lobe. "I*p dan bo zopet danes," je dejala starejša dekla, ko Je prinesla v kuhinjo vodo. Milena je ni slišala. "Skuhaj kavo, Tona," je dejala "Jaz grem nekoliko ua vrt, da pogledam po evetlieah." "No, sedaj naj še to delam, ko ne vem, kje naj primeui," je godrnjala Tona sama pri sebi. "Kaj neki ji je včeraj in dane«? Saj ui bila id-kdar takšna. Vedno je delala aama in še več, kakor .je bilo nji odmerjenega dela. fn sedaj tako! il.m, čudno je to, treba bo nekoliko paziti, kar sa-. . nio ob sebi ui to, nekaj je moralo priti vmes." Tona je bila izkušena ženska, mnogo je že videla na svetfi, a poleg vsega je imela še velik dat opazovanja. Takoj je videla tudi danes, da ili vse v redu, a na jI i ui še mogla vzh>ka, dasi so njene mijdi švigale semintja kot iskre. Toda kmalu bo pri njej vse ja*no, to jc vedela naprej, zato seje nenavadno hitro pomirila. . . Milena jc stopila na vrt. Na drevju, na gr-inovju, ua evetlieah, povsod ae je svetila rosa. Bleščalo se je, da je jemalo vid. Tako sočno, tako mlado je bilo vse, kar je klilo in rastlo, da se je Milena bala dotekniti s svojo roko celo najljubše svoje ljubljenke, v zatišju se skrivajoče vljoRre, da ne bi jih oskrunila. Stopala je mimo njih, zamišljena in z lahko sklonjeno glavo. A tedaj ji je zasepetal bezeg na koncu vrta "Zakaj si ga pa pahnila od sebe, ko je prišel v roti jutru tako tiho, tako neslišno v tvojo sobo.' Ko je stopil k tvoji postelji in te poljubil?" ! "Ali I udi ti že veš to?" se je začudila Milena. "Kaj nnj bi storila drugega, ko me je tu\o prestrašil?" "Ali bil je žalosten potem, to ml je povedal prijatelj mesce, ki je gledal v njegovo sobo in ga videl, kako britek nasmeh mu je potem ležal o* koli usten, ko se jc vrnil od tebe," je odgovoril bezeg, "Jefi res? Toda, kaj me to briga, saj ga še skoro ne poznam. Bogve, kdo je in odkod je, in kakšne so njegove mislil" "Kdo da je / To že dobro ve tvoje sree, prijateljica moja. lu kakšne so njegove mbflit Hog-ve. — Čakaj, kaj pa, ako bi jih vedela prijateljica tvoja, Mariea? Ali ni bila ž njiiu pri tebi?" . Milena je obstala. Tesno ji je postalo pri srcu, in nemil se je polasti! nje duše. "Mariea?" Kakor v sanjali je (KUiavljala: "Mariea? t- Oh, pravili so mi, da je bU včeraj popoldne v mlinu. . ." Stopala je dalje. Tedaj'jo je prijel narahlo za komolec šipek. ki se je prlvil iz ograje, samo da se je dotaknil njene roke. , "Čemu si ga pahnila od sebe, ko se je sklo-m i Iti nad tvoj obraz njegova glava?" "Tudi ti Že to veš? — Ali to so bile samo sanje, kako naj bi si bila pomagala?" Tri teh besedah ji je postalo tako toplo, tako mehko okoli srca, hipoma je posvetil tja notri svetal žarek. Zavedala se je, jasno ji je bilo, kaj se je /.godilo ). i^jo. Stopila jc korak dalje, naslonila je svojo gla-v o na vrtno leso in se razjokala. , , Od hiše ho se zaslišale moške stopinje, oče Pola j je prišel iz svoje solie ter hitel pogledati k živini. Zazelial je, ko je stopil na prag lit po stari svoji navadi pogledal najprej na nebo. Zadovoljen je bil h tem, kar je videl, zakaj zasvetil se je njegov obraz in pomencal si je roke. Nato jih je sklenil na hrbtu ter žvižg«je stopal proti lile- i1 " /ai ki v stiijnjočeg« preletavali vrabci, i na pa je siile v po loke su |e>ale pred \ i dno t reiMMHiče, nilo m h ' Zdelo >*• ji • nekdo oddaljil i/, o m, si zaprte dtl- j' '1 ' s« /ai Ha o ■i Ji \ p| iisiil,«) polu voirt. Milena m- je zdramila, hitro je potegnila t robcem preko oči ter smuknila mimo njega, da jo je komaj opazil. A uzrl m« je vendar za njo in celo nekoliko časa postal. Ko g česa se je spomnil sedajte? Ali niso morda za^lprc šli mimo njega davno prošli časi ter *c doteknili njegove duše? 1'otetrnil je t roko preko oči hi preko levega senca ter stopil dalje . . Ko je \topila Milena v kuhinjo in si je dala opraviti pri ognjišču, se je Tona nkrivaj ozrla nanjo Njene oči so hotele h silo prodreti v Milenino uotrajničhio Tod« tudi sedaj nino mogle «>|»azili ničesar in Tono je jezilo, da so jo prevarile, Mileni %c je xhri*al sleherni sled aolza okoli oči. ki *o zrle sedaj jasifo in činto, kakor hi mt ne bilo /godilo nič pimrbuega Tudi svoje delo je o-pruvljala kakor navadno. Nič ni več kazalo, da Ui m- bilo v njej irpreim nilo . , . (I>a1 je prihodnjič.) I MILKO V06RIN Novela. — Spisal dr. Stoja«, (Konec.) Kaj ste še pa počeli pozneje, pa veste sami. Ali nič ui tako skrito, da bi ne postalo enkrat očito I. Prisilili ste po zvijači iu uesrauin»h lažeh nedolžno deklico, da se je zaročila z vami. Udala se je ubo-žiea prisiljena. A kolikor ja zvem iti goepico Olgo poznam, ue bode-t*e vi nikdar z njo uživali srečnega življenja. Ona vas ni nikdar iu yg* tudi ne bode iu ne more nikdar iu nikoli spoštovati niti — ljubiti! Jaz poznam Olgiuo nedolžno iu plemenito srce. A tako se ne more iiikdar družiti v srečni zakonski harmoniji s človekom, ki si je le šiloma, zlohuostjo iu lažmi prisvo jil njeno roko, zato da uživa po tem — tuje bogastvo. Kedte, ali ui to res, kkr vatu tu trdim!. . . Ho li pa moje besede gola laž iu obrckovauje ter vam (e žalijo čast iu atan, tedaj pa vsta-uite sami, ali pa pokličite kogar koli izmed svojih prijateljev, bo di si tudi Kaudiča samega, naj ae bije z menoj za vašo prazno in ua videzno čast barbnsko! Tu stbjim jaz, in dokler ni zadnja sraga moje žaljene krvi pre lita, ne jenjani in ne odstopim oc svoje trditve!" Cim dalje pa ko ga je nosil, teui bolj je postajal Vogrin živ in ve sel. Prejšnja /.a miši jen ost in neza dovoljnost je izginila iz njegove duše. Milko je Ml sedaj-4ati člo vek, kakor sem ga poznaval na Dunaju. Kdino, kar ga je skrbelo bil je le dvoboj, v katerem se 4e ima meriti s svojim nasprotnikom Čudno je nezapopadno. se mu jc pa dozdevalo, zakaj naj on sto prav na Dunaju pri gospodu &ke novskemu zve za kraj iu način na povedanega dvoboja! Ali ha ta boj stavil je Vugrin vse svoje upanje, češ od njega je življenje njiju obojih odvisno. Zatorej ae je pa tudi moj tovariš pripravljal nanj, kedar koli je mogel, dobro vedočž da le tu moč in spretnost velja! Po zadnjih bojih je bilo nuše vojaško življenje postalo kaj enolično. Razven nekaj prask nismo imeli večjega boja z ustaai. V kratkem se je to bosensko okrožje pomirilo. Konec meseca septembra snib si že napravljali in iskali stalna bivališča po trgih in vaseh za prihodnjo zimo. Kratko je bilo uaše vojskovanje v Bosni. Neskončna navdušenost je vladala v naših vrstah, ko so se venčali meseca oktobra vojaki /.a svoj trud in posebuo hrabrost. ed venčanimi je bil tudi moj prijatelj Vogrin. Prejel je iz rok geijerala red železne krone tretje vrsfe za svoj'osebni pogum iu hrabrost, da je bil v Doboji bol uišnico otel iz ustaškifo rok! To odlikovanje je navdnšcvalo našega rojaka. Zdaj je prvič spo znal, da se tu ne gleda na rod iu plemstvo, temveč le na oaebne zasluge. Tem bolj pa ga jc sedanje visoko priznavanje njegove hrabrosti veselilo ker je že pregloboko občutil krivico, ki so mu jo delali v civilnem stanu, in to le vsled neopravičenih ovad in krivih nazorov o njegovem delovanju! Ta bridka skuftnja je tudi odločila Vogrinovo prihodnost. On se ni obotavljal, dati slovo svojemu prejšnjemu poklicu ter posvetiti drugemu vse svoje moči. Razglasil ae je bil namreč poziv, da lahko vsak izmed rezervnih častnikov takoj za aktivnega prestopi k armadi. Po svojem odlikovanju poprime se Vidrin te misli nI res, on si izvoli nov |Miklic, dobro vedoč, da lahko človek v vsakem ,tudi v vojaškem stanu, deluje v prid in korist svojemu rodu! H tem korakom je sicer Milko ovrgel sklep, da gre v samostan, ali on. ui n tem izgubil ljubezni do svojega naroda uiti pozabil uboge sikije matere in sestre. Prestopivii k novemu poklicu po«tal je naš rojak samontalen. A ko no ga dne 1. novembra še povišali v nad poročnika, t>il je tudi v časti iu »lanu enak uvojemu nasprotniku, nadporočniku llcndit Kmalu potem pa, ko se je Ito izpremenilo. Nadporočnik Itenda je bil prišel v pozni jeseni v veliko boluiftmco v budapesti. Ondi je Črez zimo ozdravel ter se vruil spomladi na svojo grajščiuo ob Blatiiem jezeru. Ker pa ui bil zavoljo svoje rane na nogi več sposoben za vojaško sluifbo, šel je v pokoj, in zdaj ee je odločil, v krat-tem prevzeti svoje posestvo. Tu je živel potem za-se tiho in uiiruo. Šel ui nikamor. Tudi na >uiiaj ga ni bilo. Ni si namreč več upal, uejiovabljen priti Olgi in njenemu očetu pred oči. Ali pričakoval je še pa vedno, da ga bodo Skcuovski sami od sebe vabili na svoj dom; A v tem rfeje v,aral naš laron. \ » (Jospod Skepovski ui imel ni-cakega venelja več, da bi klical k sebi človeka, ki si je hotel na tako nesramen način pridobiti njegovo hčer in njeno doto. Zakaj oee je bil črez zimo spoznal nedolžnost in čistost svoje Olge. Sedaj pa mu je tudi na enkrat postalo očito, da ni baron Benda prav za prav po Olgi, temvečje po njeni doti hrepenel, da si z njo opo-muic v svojih dolgoviii. In zdaj je Skenovskeiga le še edino'to tolažilo, da se ni bil ta zlobni namen baronu posrečil, in da mu je za posojilo, t. j. žc prej odšteto Olgi-no dotp, zastavljena polovica nje govega posestva. Gospod Skenovski sc je seveda neskončno sramoval svoje kratko vidnosti, obžalujoč, da je gojil ta ko malo upanja do žene iu lastne ga otroka, ta plačilo in v zado-stenje pa je prepustil zdaj Olgi, naj si sama po lastnem nagnenju in volji izbere svojega ženina. Ali nje mož mora vendai^ dobro in .stalno službo imeti, naj si tudi ni plemenitega rodu. Tu ta določba dala stoprav deklici novo živ ljen je! Preteklo je bilo poletje, prešla je jesen, izgiiiMa zima, odkar se je Jočila Olga od Vugriiia. Ves ta čas ni bilo ne sluha neduha o Milku.. A kje ga naj zdaj išče, da mu naznani svojo srečo in veselje?! Na novo je vzp,UuiteIa Olgina ljubezen. Izgubljeni upi so se ji vračali. Srečna bodočnost sijala je deklici zopet nasproti. Le edina skrb,, da je še Vogrin brez službe iu bolan, kaluika jc njeno popolno srečo. Ae večji pa jc postal nje dušni nemir, ko je spomladi zvedela po dr. Sirniku, da je bil šel Vogrin v Bosno in da se še ni vrnil nazaj. Strah in up sta torej, vedno navdajala Ofgiuo dušo. Težko je pričakovala tedaj deklica oni čas^ia se kakor lansko leto napdti z meter jo v kopel Poreče. Domišljevala si je vedno, da mora na njegovem domu zvedeti kaj več o Vogrinu. . . Ali glej, čar Človek najmanj pričakuje, to ga rado izuenadi! V začetku meseca maja, haš na isti dan, ko je bila lansko leto plesna veselica, dojde nenadoma k Skenovskiui uadporočnik — Milko Vogrin.* Dobil je bil nekaj mesecev dopusta. Prvi njegov hod je bil do Skonovskih na Dunaj. Zakaj on jc hotel iu moral baronovo naročilo izpolniti. Tu izroči Olgi zaročni prstan, njenemu očetu pa odda zapečateno pismo od uudporočni-ka Bende. Sam pa je radovedno način v dvoboji mu naznanja ta pričakoval, kateri kraj in kakšen list! A kako se zavzame, ko uiu eitu gospod 8kcuovski sledeče besede iz pisma; "Prepričan, da ne dela prisiljena zakonska zveza človeka — srečnega, vračam gospiei Olgi zaročni prstan. Zakaj jaz vem, da imam plemenitega, svoje vrste tekmeca. Krvav dvoboj bi še imel sicer od-i UnMtl, kateri ižuied naju obeh je v reden vaše hčere, ali jaz odst opim od te terjatve, prepuščajoč gospiei Olgi sami, naj si po lastni volji in nagnenosti izbere iz naju — svojega Ženina. Kogar si ona izvoli, o tem pa nuj velja, kakor da bi bil zmagal v dogovorjenem najinem ddvohoji!!' Temne iit nejasne so bile s prva Sketiovakim te besede, ali Vogrin jim je takoj raztolmačil njih pomen. Dolgo je pripovedoval naš rojak o raznih l»ojih iu dogodkih v Bosni. Vsi so ventuo in puxyo sledili njegovim be«cdam. 0*ito pa Ma Obga in Rihard vsa zamaknena poslušala, ko jim je Vogrin razlagal. kako je v Doboji odbil napad ustašev ter rešil « drugimi Pozno v noči se je še le poslovil -tU IAOU l|afUpAVp VJS OS fvpi (|y °«>uu(pou .ni(|nf(0jk0» po tijjJjt, \ ti. Ve »epomlajen in uavdušeu ločil se je ta večer od svoje 01-ge.----- . « Jaz pa nisem,več let potem svojega prijatelja, odkar acm ga bil zapustil v Bosni. £c le ietos o velikih počitnicah, ko sem zopej potoval po Koroškem, suidem sc z njim. Krasno Vrbsko jezero me jc vabilo k sebi Jaz izstopim v Pore-čali ua slovetibka tla, in tu uic sprejme nekdanji šolski tovariš in prijatelj dr. Sirnik. In zdaj si ne morem kaj, da bi ai ne ogledal vile Skenovske, o kateri mi je Vogrin daleč taiu dole v Bosni toliko pripovedoval! In glej, ko pridem do vrtnih vrat, vidim ž41 Hays St.. Pitts-burgh, Pa. (x) Oct. 1, , 3, 4. i PRODAJALEC. Knergičen iu izobražen mož, vešč vee jezikov, ki ima znanje z uslužbenci v jcklarnah in na velikih ladjah lahko naredi velika dohodke in trajno službo. Vprašajte na: 207 NATIONAL BANK BLDG Fourtth Ave &Wood Str. PITT8BURGH, PA. VAPUDHL "Proarata" pila Mg blagostanje ljudstva. Ako aa atadnjai a njenimi idejarfd, podpiraj trgovca, ki oglaiajo t ProaretL — V a« logi imam vaa za vsakdanje potrti i-ne po zmerni ceni ANTON ZOBNIK, K. - Izučim niirji potrito|tai zi :: OU pri Mlllir Cul Ci., Mlllir Shift, Ptrtafi. Pi. ;; Premog je palcev vi- ; o*sok. Ni plina. Dobra streha < !' in tlak. Portage, Pa. je lz-< > vrstno aaato z G000 prabi-11 jvalci poleg Pennsylvania že-;; leznice, okrog 15 milj od ! J; Johnatowna. Tu so crkve, J ; šole in druga zabavališča. J ; Dobre prodajalne po zmer- > nih cenah. > Naši delavci se zadovoljni • ! in dobro zaslužijo. Pišite ' ! nadaljša pojaanila ali pa se « J| oscbpo oglasite pri Mr. \ ;; Buckwalter, Supcrintenden- J ;; tu v Portage, Pa., ali pa v ; j; l\ S. Kmployment Serviee, ; '» 213 Markct St., Johnslown, * sna in llen^egovina pomirila, jelil so ae vračati vojaški oddelki na-' vred tudi — barona Rnlierta Va-caj v Avstrijo Tudi jaz sem se po- posled so mu pa vai čatlitali, vzla- sno v zimi ločil od avojeiga prija telja, ali ta pa jr moral ostati v llosni. Tam je preživel Vogrin zimo, tam je vi«M pomlad! V tem času se je pa fcinognkaj >» » « »i M o c n i Rudarje potrebujemo. CREIGHTON COAL WORKSv . * CREIGHTON, PA. ali pa goKpo«! škenovski in gosfie, na njegovem odlikovanju Iz «rea|] želet, naj mu novi |x»klie in »tau!< jr^a veselja iu smV prinese kakor • jo Jt užival do «rdaj! ! (n M*. V OvicSton,* trn . t* top* m-, ilaraho m«U> pmU* ^mtIvmS »•« i , I»MI#». U M MMJ «4 M*U rtM** i T 4» n *rvlj»» visok prf»M. Dohr« Mrvtu »n tlak (Mprt* arvUlk* M m- 1.11». D^, ■ pUmu IM »H' <11. ItaSr« J « -4—4 lakm »ImiitmiJi v imOmb , II m M m—*r M , fm.. oŠ AII^S—r NML Mm liliMliUS ihMIm i,m. MaM S tavrt dabr« •l«ll>o I« m , i v A: , rA-. ali i>a plilU m n»4a0** j , Sil« M t CHABULSK C (uticHTON. ra.