Left» IV,. šiev. 104, V CeUvu toreK due 12. septemtora 1922. Poštntoa pfaor-rt3 » Qütcsiai, ^H^^^^^H ¦ ŠtLidijska kniižnica ^H ^H ^^M ^^B ^H' ^^f^¦'^HhB'; ^H ^^^^b « ^B ^^^^^V ^^^^^V ^R»_^^H ^HhH9K ^H ^^^H II dolž. iztis Ljubljana ^^B ^^^^^^ ^^^^^F ^^H^^^r ^^f^^^Hft Staue letiio 48 Din, mesetno 4 Din, za Jnozcmstvo let no 120 Din. ~ Oglasi z« mm viSIne stolpca 40 p. Keklarne rued tckstom, osmrtnicc in zahvale 50 p. Posamezna ätevilka stane SO p. Hzltatfa vsak toreftt čelrfeft in soboto. Urednlšfvo Strossinajerjeva ul. ŠM, I. nadstr. Telefon ii. 53. tfpravnt&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65. Račun kr. poštnena Čekovnega urada štev. 10.066. =3 XXXIII. redna velika! skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda I sc ic vršila v Ljubljuni v nedclio 10. Un. j v veliki clvorani Narocinega. doma. Na ¦ pol dcveto uro dopoldne ie bilo sklicano j predposveiovanje podružničnih delegs- | tov v družbino pisarno. Ci. i>rvomestnik i Andrei Senekovič ie iia delegacijskem j zborovaiiju dctajino poroeal o delovanju j jiaše šolske družbe na šolskcm polju j i.er povdarjal velike naloge. ki so v/ra- sle Družbi po likvidaciji svetovne voj- \ ne. Delegal ccljske moškc nodružnice t g. Iv. Prekoršek je povdarial noinen ue- \ legaciiskega zborovan.ia Družbe, ki bi | pa morale biti dobro pripravlieno in tu- j i!i ad dclegatov v resnici obiskano, kei- le tako bo zanimanje za Družbo v po- družnieah: in med narodom zopet ožive- !g. Tudi bi kazalo, da se skunščine ne vrše samo v Ljubliani, amn;ik meniaje j j>o raznih vecjih kra.üh Slovenije, da se tako zanimanje za Družbino delo pone- se zopet med narod. Delejrati so ,se tem željani povcčini pridružili. zlnsti je Se to priporočal delegat iz Jcsenic. ki je pred- kigal, da se naj vrši prihodnia skupščina ^ekjc na Štajerskem ali pa na Jesenicaii. Ob 10. uri dopoldne ic otvoril ft", pr- ] vomesinik v veliki dvorani Nar. doma ! skupščinsko zborovanie ob ze!o inali u- deležbi. ki je bila za navzoec bolj muč- na. ko velika in veličastna ali manife- staei.'S'ka. Pozdravil je g. podnamestnika dr. Baltiea, g. načelnika Drosvetnega od-delka dr. Skoberneta. g. uaeeluika j Adolfa Ribnikarja, g. gen. konzula CSR | , dr. Beneša, zastopnika mestne občine i g. vladn. svetnika dr. Senekovien in g. ' narodn. poslanca dr. Kukovea. Svojo odsotnost sta upravicila vsled bolezni Clana glavnega odbora gospa in g. dr. Ivan Tavčar s posebnim pismom. Oosp. prvomestnik še posebej prisreno po- zdravi gospo Qolaväekovo iz Trbovelj, ki že 30 let poseea naše sknpščine ter poroea nato obširno o pomenn in delo- vanju Ciril-Metodove Drnžbe v zadnjeni letu. Iz njegovega poročila izhaja, da je Družba eminentno važna in potrebna prejkoslej, saj naŠ narod ni nvti celotno Kjedinien niti ni naznolraj narodno pro- bujen. Pi'i tern mislimo na našc brate onstran nasili državnih mej in na narod- nostne razmerc ob jezikovnili mejah na severu tcr v raznili prei neniškili posto- jankah in šc zlasti v Prekmnriu. G. pr- vomestnik je preeital skun.ščini toza- (ievna poroeila in preJIoür vodstva ju- goslov. demokratske stra-nke v Mariborn, tičoča se obmejnega šolstva. Po poročilu 'prvomestnikoveiu po- zdravi skupščino zasiop.iiik mesta Ljub- lanc g. vladni svetnik tlr. Senekovic, ime- ¦ nom ecške »Ustfedni Matice školske« g. gcneralni konzul dr. ßcnes. ki povdarja, da je eilj čežke Solske družbe isti kakor naše CMD .— obramba, narodua vzgoja našc mladinc v prid narodn in državi. 0. poslanec dr. Kukovce govori o vclikih nalogah CMP v obmejnili kmiüu ki so po stolctncm slstciuaticiieni poiicničc- vanju izgnbili pravo narodno zavest, to velja še v prav posebni ineri za Prck- nmrje. kjer je madžarsko imsüic toliko casa nas narod tlaeilo. Tajniško poročilo ie nodal tajnik gi. odbora ff. inžencr Janko Maekovšek, ki je z zadoščcnjem kon.statiral. da se šte- vilo podružnie, ki nceejo životarit samo na papirju, razvescljivo od due do dne innoži tcr v tem razmeriu tudi dohod- ki družbe naraščajo. Blagajniško porociio ic rodnl cospod notar Hudovernik. '•/. njega izhaja pri. ogromneni dni/.uuKin delu mauj razveseljiv rezultat. da je bila družba primorana večiiio svojih pose- stcv odprodati, da je Jiioifln '/-?. silo u- strcči lKijnujnejšim zahtevam. ki .so se stavile nanjo, da se je na pri tem še tež- ko zadolžila, kar nam mom novzroeati skrb za bodoenost in uomnoženo delav- nost. • Pri nadoniestnih volitvah v odbor, nadzorstvo in razsodni-Stvo Družbe so bili na predlog g. notaiia Hudoveniika izvoljeni vsi dosedanii gosDodie. Ker se pri slueajncstih ni niliče javil k besedi je bil s tem zbor končan in g. prvomestnik je ob 11. uri donoldne za- klinčil XXX11I. redno veliko skupščino Družbe sv. Cirüa in Metoda v Ljub- ljani. Kakor žc gori oziiaeci.ii. .Mi naloge naše šolske družbe ostalo istotako važ- nc, kakor so büe nekda.i v nesvobodnih OasHi. Zelo zmotua je inisei, ki se je ro- dila v roinanticnih dneh prevrata, da je Družba sedaj nepolrebna. ko imamo svo- jo narodno državo. Mnogo nalog je vzra- slo naši šolskoobrambni družbi, ki jih javnosti niti ne pozna in niti ne misli na- lije; med nami sariiinii ima Družba ve- üke dolžnosti, da se v/goii narod nacio- nalno svest in ponosen, da se iztrebi ple- vel lK'kulturc, ki nam i-ra i« zapustilo naše dolgo nemško robovanie. V to pa treba žrtvovanja. denaria in žrtev dela, ki ga more roditi le ideja in Dreprieanjc, cia je to delo potrebno in zavest, da se stori vse ono, kar se ne sme v nobenem narodu zanemarjaü. Za pravo pojmova- nje Družbinili nalog, treba delavcev v podružnieah, treba delavnih nodružnic, ki bodo iinele tudi interes na tem, kako se naše obrambno delo vrši. Denar sani je predpogoj, denar pa se tudi ni vse. tc- ga se moramo vsi zavedati. I v a n P r c k or s e k. Mejak Krvin, eancl. inr.: Akademski kolegij v Ljubljani. Veekrat se je v züdnjem easu sliša- lo v javnosti govpriü o »akad. kolegiju», posebno ob prilikah, ko so obiskali Ljub- liano tujei bodisi iz tu- bodisi iz inozem- stva. Cutim dolžnost, da seznanim naso juvnost pobliže s to, za slušatelje naše mlade ljubija»nske univerze prekoristno ;T'.stifiicijo. Ustanovljena je bila ta iiistitacija Jan.sko Jeto pod ime/iom vAkadernski ko- legij, stavbena in koiisimui;i registrova- na zadruga z omejeno zavczo v Ljub- ljani.« Pripravljalna dela za njeno iista- novitev so se pričela lansko leto proti koncu letnega seniesrra. Ncpozabna o- stanejo med Ijubljansko visokoSolsko oinladino imena, dr. Maiaron. Kibuikar. Nebcniührer in Jeran, onili naših vcli- kih prijateljev. ki, so neumorno delali na to, da se pripravi, predvsem revnini a- kademikom Ijublj. univerze. dostojno in higijenično bivališče. Lanske poeitnf- ce^ je kupila država poslopje hotela >-Triglav« v Kolodvorski ulici in takoj se je pričelo s prezidavanjem in tirc- janjem stanovanjskih.prostorov. Pri ve- likem trudu in požrtvovalnosti že omc- njeni'h gospodov in načelstvn zadruge, je büo mogoee, da so se prieetkom zimskega semestra vselill akademiki tieloma iz ljubljanskega sradu deloina iz zaduhlih in mračnih sobie Ijubljan- skih predmestij v krasno urejena stauo- \-anja akademskega doma. V trenutku je bilo pozabljeno gorje, prestano v nek- danjih prostorih za internirance in ujet- uike na ljubljanskcm gradu, pozabljene so bile žalostne ure. preživele v nepri- jiiznih podstreSnih sobah, ko so videü v akad. kolegij sprejeti akademiki svoje novo bivalisee — akademski kolegij —., kjer naj bi kot kolegi med kolegi preži- veli pri marljivem stuüiiu svoia leta na univerzi. Kako toplo nam je bilo pri sreu, ko nam je naeelnik zadruge x. Ribnikar pri otvoritveni slavnosti v orisrenem tuigovoru izročal novi. dorn v uporabo in varstvo. Novo življenje je prieelo v akademskih vrstali. Ni bilo več med na- mi videti toliko neprijazniili obrazov, ' število nezadovoljnežcv se je precej skrčilo, z velikim zadovoljstvoni smo veselo govorili o svojem novem biva- liščii. Poslopje ima -3 nadstrop.ia in šteje do zdaj skupno 49 sob. — V prvem nadstropju so sobe, v katerili stanujcjo \- sobi po 2 akademika skupaj, v 2. in 3. Kidstropju pa so manjše in večje solic. kjer stanuje v sobah po 3—5 akademi- kov skupaj. Sobe leže deloina na ulieo, deloma na dvorišče, so zelo zraene in svetle, Ha so parkelna, razsvetljava je eJektricna, pozirni so sobe kurjene. \ vsakein nadstropju je po vee umivalnie. Za ueiinico je prirejena velika, svetla dvorana, ki je pozimi eeli dan toplo za- kurjena. V zdravstvenem oziru, v kate- rein smo do vselitve v akad. kolegij najvee trpeli, je preskrblieno v velikl nicri. Vsak teden se lahko naimanj en- krat posiužujenio kopališča. ki se nalia- ja v hiši, za telovadbo nam ie na raz- polago telovadno orodje, postavljeno na dvurišeu: Mrano smo imeli v preiek- lem solskem letu tudi v kolegiju, kjer je vzela rnenza I^DJA obednieo v najem. Pranje perila oskrbuje peiica. ki prihaja tedensko v hišo. Za duševno hrano je poskrbelo načelstvo z nakupom znan- stvene in leposlovne knjižnice, s prireja- lijeni predavanj, s poueevaniem franco- Rajko Vrečer: II. Vintgar. j Bohinjski izlet je stopil tudi malo v > noge. Pa trenaža je bila na mestu, ker \ rabi tudi Vintgar malo vztrajnosti. Za ; rano zapustim snažno blejsko vilo, da l odpravim Vintgar še pred zborovanjem, ; ki se prične ob 10. uri na Bledu. Zbere- ' ¦mo se pred »Zdraviliskim domom« ter ' odrinemo po lepi eesti in preko griča do ¦ Radomlje, gorskega ootoka, ki si je sko- Pal globoko vintgarsko strugo. Pred yhodom v Vintgar je ob Kadomlji vecja žaga, onstran niostu pa moderen resta- vrant, kjer ti prijazen gospodar g. Jele- nec postreže s kratko zgodovino Vint- garja. Prejšnji lasfnik zage rajnki 7a\- mer, premožen mož, jc bil velik prija- telj na rave in si je zaertal v svoj živ- Ijenski program tudi razkritic Vintgar- ja, ki poprej ni bil dostopen. Vtaknil je v ta dela vse svoje preinožunje, vsa dela so zahtevala ogroniue svote; zerrn mu še živi, in domačini skrbe za nie skromni obstoj. Mož bi zaslužil, da rnu Blejci napravijo ob vhodu v Vintgar spomiusko ploščo, ki naj bi ovekoveči- la spomin na moža, ki nam ie razkril to- liko krasote, divno !epe skalnate sote- ske, ki v svoji romantienosti niti ne do- voli opisa. V kavarni se naili midi dobra kava in vpisnli smo se v spominsko knjigo, koji naeeljujeta s sveiimi podpi- si naš kralj in kraljica. Šli smo na pot in ze smo v pravem Vintgariu. (irem na- prej. Za mano pa se oglasi griški Vog- lar in zakličc: »Zdaj pa le počasi!« Prav je imel možakar. Zaeeli smo nzivati. Nekaj časa na iesenem hodniku ob ska- lali, zopet m-ostie preko stru.ue, polna \ alovja, srebrnobela vodica »a žubori sedaj po skalovju, sedaj zonot v mir- nem toku. Voda pa eista, da je videti v 5—6 metersko dno. V vodi pa se spre- hajajo številne postivi, sneeiialitete s ernimi pikami, ki brezskrbno in z ne- kim ponosom plavajo v zelenkastosivl vodici, prezirajoč vse liste romarje, ki mimogrede občudujejo zdai rib'ce, zdaj kristalno čisto vodico, zdai strme m kot stene navpično v strugo padaiočc skale. Pa je zaukal Grižan, plezajoč po osani- ljeni stružni skali in ga opozarjam, naj si se ne »konča« življenja; kaiti življenje je kratko, smrt pa neizinerno dolga. »O- pustil« je svojo namero ter se zopet vr- nil v naše naroeje, kjer ga ie tovar'5 Prist hvaležno sprejel, ko je pa vendar le-ta nosil za nas vse vso odgovornost. Gremo zopet dalje. Na sredi skalne poti razpelo" na velikem križu s klopmi. Vo- da pa pluska po skaiah navzdol in mi pa vedno menjajoč sklano obrežje. Po- strvi imajo zopet svoj ples v mirni glo- boki duplini. Bližamo se koncu. Zopet krasem slap, kot zakljueek Drirocrne le- pote. Nad slapom pa dolg mostie za nas pozemsk-e revežc, pod nami okoli 50 m padajoea Radomlia, nad nami pa obo- kan, kamenit in velieasteu most, tclmič- na umetnost. preko katere drve veno- mer vlaki na obe strani. Ob koncu brvi pa dobiš razglednice, ki jih pošiljaš o- nim. koje najbolj ccni§. Prekratka je bila pol. da bi imel dovolj časa, bi šel še en- krat. da ostane spomin trainejši. Med potjo pa smo vedno sreaivali Ijudi, injce in domacine. Prijazno liudstvo da- je vsej nebeski milini tudi leüo obiležje. Pri razpelu srecamo dva fanta. Večji skoci" na razpelo, poljnbi odreSenika, skoči zopet do! in nadaliuio svoje pot, d-osiojno pozdravijajoč. Cas je odmer- jen; zato brž naprej po drugi poti nav- zgor skozi gozd. Na vrhu pa imaš pred sabo zopet vso veličino Bleda in niega okolico, Savsko tlolino, sploh vso go- renjsko, ki jo tam-lc cuvatn Golica. Stoi itd. Ločili smo se od naravnega precTo- ra, poslovili smo se od tihih skal, ner- vozne pa tudi minie Radomlje in p_oniz- nih postrvi, ki so nas v slovo Še enkrat milo pogledale češ. «giedaš nas lahko, Če te miče. a življenje nam misti: če zmaiijka nas, tudi Vintgar nima tistegn priznanega veličastva in Radomlja tistih svojih tovarišic, ki ji delajo v tej sveti zemlji kratek čas«. JUGOSLOVANSKA KOLON1JA NA KHAJSKEM. »Srpski Glasnik« (San Francisco) prinaša sledeče: »Kakor na drugih kon- linentih, tako imajo naši mornarji tudi v Aziji navado, da ako se iim ponudi prilika, zapustc svoje ladie in poskusijo srečo tam. Tako se je razvila tudi na Kitajskcm mala jugoslovanska kolonija, ki šteje nekaj stotin duš in ie raztrese- na po celi državi. Večina so to Hrvati iz Dalmacije, lstre in iz Hrvatskega Pri- morja. Najmoenejša koloniia ie v Sang- iiaiu in riong-Kongu. kjer je po tristo do 400 n-aših Ijudi. Manjše kolonije- se najdejo tudi v ostalih pristaniščih. Vsi se baxijo brez razlike s tni'ovino in gostil- niško obrtjo ter so zelo tlobro situirani. V posaincznih kolonijafi vlada velika so- lidarnost, vsakemu, ki jc v stiski, potna- gajo. Vsi znajo angleški, tnnoffi tudi fran- coski, da ne omenjmo italiianskega je- zika, ki ga govore že od doma, veliko jih razume tudi kitajsko. V vpčjih kolo- Jiiiah imajo hrvatske klube. kateri jim služijo kot čitalniee. Veliko se jih poroei in ti pošiljajo svoje otroke v angl-eške in francoske misijonske sole, s katcrimi je zdriiižen vedno tudi internat. .leden tak zavod je rimskokatoliški nenzionat St. Joseph School v Tientsm-u. Ker v onih krajih nirnajo še jugoslovanskcga kon- zulata. se obračajo naši liudie za svet Stran 2. »NOVA D O B A * ^Jü-Üü-, Seine iu aiiü'lcsCinc v 2 kmzili, dnovuo prihaja večje število easopisov. Stauo- valci kolegija so si osnovali svojo hiSiio organizacijo, koie nameu ie. zastopati stališčc in interese stanovalccv, princ- sti njili žeijc pred načelstvo in ravnatelj- stvo in skrbeti, da se nc krši hisni reel. Za gojenje družabiiega živlienja smo st ustanovili pevski, glasbcni in plesni otl- sek. Pri teni sta nam šla na roko nac'el- stvo in neutriidijivi in vedno skrbni rav- natelj, gospod prof. Jcran. I'ako smo pre- živeli v preteklem solskem lctu nekaj 1c- pili in nepozabniii plesnih in druzabuih veeerov. Da je bi!a ustanovitev akait. kolegija z vsemi svojimi udobnostini nad vsc potrebna in koristna v vsakem ozirn, sc je kmalu pokazalo. Leni uspehi pri državnih izpitili in rigorozih, lnajlma po- treba po lusnem zdravniku in Še drug a riejstva prieajo o teni. Med počitnicainl kolegij ni bil zatvorjen, stanovali so v njem oni. akademiki. ki nimaio svojeev in so brez doma, tem ie postal akacl. ko- legij pravi doin za cas n.iih univerzitet- nih šudij. Ljubljana jc dobila sedaj v Po- čitnicah veekrat obisk, prišii so poliski profesorji. članice »Kola jugoslov. se- ster«, »Sokoli«, predvscm eeški akade- miki Jz (Poljske in Čehoslovaškc. Z vso ljubeznjivostjo jili je spre.ielo načclstvo v kolegij na stanovanje. Vsi ti niso mo- gli dovolj hvaliti volikih irdobuosti, ki so se jim tu niidile, saj .(e dala maloka- tera clržava dozclai svo.ii akademski o- mlndini nekaj sličnega. Bliža se zopet pricetek predavanj na ljubljanski univerzi. Rok za vložitcv prosenj za sprejem v akad. kolegij je z"c objavljcn. Pri so vedno velikcm pomanj- kanju stanovanj v Ljubliani in zclo sla- bem gmotnem položaju akademikov. posebno v prihodniem šolskem letu. jc pričakovati vcliko število prosilcjv. Težka naloga čaka načelstvo. da sprei- ine od tega velikega štcvila riajvrednei- Se in najpotrebnei.se. P®litične vesti« Zakon za Invalide. 8. seotembra po- ¦pokine se je v vseučilišeni knjižniei v Ljubljani vršila pod predsedstvom min. za soc. pol. dr. Žerjava razDrava o na- črtu novega invalidncga zakona. katere so se udeležili šefi vseh invalidskih od- sekov, kakor tiidi delegati vseli iti\alid- kiih organizacij v državi. Zji orožnike In redarie. V zadnji se- ji min. sveta ie minister za soe. politiko dr. Žerjav zahtcval rcgnlaciio doklad zn orožnike in državno rcdarstvo. Sklenjc- no je, da se izdela tozadeven prcdio;? udeleženih ministrstev istoensno s prcd- logom o posebnih dokiadaii /a nabavo oficirskih uniform. Zveza narodov in Avstriiy. Na ple- narni seji Zvczc narodov 7. tm. je prvi govoril švicarski zvezni svetnik Motta, ki je prosil za poinoč Avstriii. Izvajanja avstrijskega kanclerja <1r. Seinla so ga globoko prcsunila. Tucii Fritiot Nansen je toplo priporoeal pomoč. Razmejitev z Avstrijo. Komisija za razmejitev z Avstrijo bo kmalu do- končala svoja dela. Mejna crta jc po- tegnjena. Sedaj se vršc tehnični posli. Gradijo in postavljajo se piramide. iia angleške konzulate, ki iim nikdar ne odreko svoje zaščite. Te podatke je dal bivši uoinorski ka- pitan Aleksander Katarinič, ki je že star 72 let in se je pred nekaj dnevi vrnil iz Kitajske. Leta 1895 je po večletnili plo- vitbah na Vzhodu dobil mesto kapetana na kraljevi jahti v Bangkokn v Siainu. Tain je nasel več kolonij do petdeset Jugoslovanov. V Siamu jc osta! šest let, žtvcč ves čas v Bangkoku in okoiici, kjer jc veliko zlatih in srebrnih rndni- kov, v katerih delaio nasi lind je in za- slnžijo lepe denarje. Vsi so bili Hrvati iz Istrc, hrvatskega* Prirnor.la in Dalmacije. Najvcc jih je bilo iz Malega Lošina. iz Sianui se je preselil Katarinii1- na Kitaj- sko, kjer je bival celih enaindvajsct let. Bavil sc je z razlienimi m>sli in živel v mnogili pristaniščili. Leta 1909 je kupj] v §an-Hai-K\vann. zadnji postaji sibirskc železnice; odkoder ie še sest ur z želcz- nico do Tientsina, hotel, ki ga je lepo o- pravlia! dvanajst let. Tudi on govori an- gleški. italijanski in kitalski. Kitajsko zelo visoko ceni in izjavlia da se bode zopet nazaj povrnil, ee se mn lie bo do- padlo v Trstu. kjer sc ie scdai nastanil. Tudi njegova hčerkn crovon kitajski in Turki napredujeio v Mali Azi.ii. Ula- . som zadnjih vesti so zasedli Turki Smir- no. Čete grške ju/.iie armade so biie prepeljaue na otoka Kios in Mitilene. V Siuirno je pribežalo nad 200.000 grških beguneev. iz merodajuega visa se po- roea, da bodo Turki po skieuitvi pre- iiiirja stavili Orkom sledeee inirovne pogoje: 1. Grska se odpove vsaki pra- viei do Anatolije. 2. Iznrazuitrv Tracije iu niorskih ožin, ki se morajo vrniti 'i'tirkom. 3. Vrnitev otokov Kios in Mi- tilene. 4. Denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo od Grkov zn časa njihove okupacije in umikauja. Celjske nuirie®. Izlet društva »Pravnik« v Celje. V petek due b. tm. priredilo .ie staroslavno društvo »Pravnik«« v Ljubliani po pre- obratu in iijedinjenju prvi dnižabni lz- iet. Cela prireditev je bila nrav. lepa in prisrena manifestocija pravniškili kro- gov Slovenijc, ki je pridobiLn na važ- nosti še s tern, da so se je v veejem šte- vilii udeležili pravniSki krogi iz Zagreba in rirvatske. Vsa tri plemenii troedine domovine so na teni izletu zbrana doku- mentirala, da pride in morn Driti tudi v pravnem življenju nasc domovine te- kom Oasa med pokra.iir.amL do zbližaiiia in izenaeenja obstojeeih zakouov. Izlet, ki je bil zamisljen v svrho spoznanja pravniških krogov, je bil prav lep in prisreen ter je popolnonia usnel. lzven- celjskili udeležencev je bilo čez 80' med njimi v velikem številu naivišii nradniki sodue uprave Slovenije in Mrvatsxe. Najvišje sodišče v Zagrebu je zastopal podpredsednik Nikola Ogorelica, banski stol v Zagrebu predsednik Sova. odsek ministrstva pravde v Ljubliani nacelnik Babnik, najvišje državno nravdništvo predstojnik Okretič, nadsodišee v Ljiib- ljani podpredsednik Rogina. Vseueilisee v Ljubljani je noslalo rektoria dr. Kreka. Vsi ti uradi so bili tudi sieer številno za- stopani. Društvo «Pravnik» it; zastopalo vee odbornikov. tudi iz slovenskih o- krožnili in okrajnih sodišč posebno iz L.jubljane in Maribora smo videli nmoRo udeleženeev, tudi odvctnikov in notar- jev. Pri dopoldanskem vlakn so priOa- ko\ali mile goste ceJjski pravniki \- le- pem številu. Po pozdravu so odšli vsi skupaj v mesto ter si isto rwlcdali. Rna skupina je odšla na Mikiavški lirlb. dn.- ga v mestni park. Vsi so soiriasno hva- lili krasno lego in okolico eeljsko, ter vzoren red in snago, ki vlada v mestu. Opoldne vršil se je v inali dvorani lio- tela Union skupeu obea pri katerem je zbrane goste prisrčno pozdravil žiipan dr. lirašovec, ki je med druüim povdar- jal, kako je avstrijska uprava pred 30. kti prepovedala enak stauovski sesta- i;ek \ Laskem. (iovoriü so še ter se celjskiin pravnikom zalivalili za lep sprejem dvorni svetnik Bežek. podpretf- sednik Ogorelica. dr. Babnik, dr. Rogi- na. dr. Josip Serncc, ter notar Bleiweis yl Novega mesta v sledečih vznešenili besedah: »I'ozdravljeni gospod.ie tiikai zbraui Ki drustva želja Vas je sem sklicala, Iz krajev raznih sem je pripeljala Pozdravljeni gospodje v tej dvorani! Vam vsem so polprctekli easi znani, Ko borba je za sole tu divjala. Pozdravljeni prav res Celjani! Sc Serneci in Hrašovci borili To boji lrudi bili so srditi! Za Celje zdaj za vedno so minili To naše je, vedo nai vragt skriti! Za bo.i mi z brati smo se vsak združili Pozdravljeni junaki zmagoviti!« Popoldne odšel je vcčji del goslov na i/Jet v Žalec, nianjši pa je izletel na Stari grad. Oba izleta sta bila prav ži- vahiia in animirana, za -zabavo jc najvee skrbel izborni in neumorni Devov kvar- tet iz Maribora. Z večernimi vlaki so se gostje spremljani od domačih pravni- kov odpcljali domov. Pripomnimo, da je hotelir Martinovie skrbel zn izborno jeci in pijaeo ter postrežbo. Načelstvo celj- ske železnrške postaje pa jc hvalevred- lio poskrbelo, da so visoki gostje kljub prenapolnjenemn vlaka udobno potovali. Poset srbskih seljakov v Celju. V uedeljo zjutraj so prišli srbski seljakl v naše mesto. Miiogoštevilna množica jih je nestrpno pričakovala na kolodvoru. Ko je dospel vlak, jili je spreielo obeiii- stvo z navdušenimi živi.io-kiici. V imc- nu prcbivalstva üh je pozdravil g. župan dr. Hrašovec s prisrčnim govorom. ka- teremn so seljaki in občinstvo z odo- bra\aiijeiii iu zauinuitijem sledili. Za- kljucil je govor s trikratnim živijo na dobrodošle brate. Za Dozdrav se je za- livalil v imenu gostov srbski seljak. Na- to so hitru zajutrkovali, ker se jc moral en del seljakov odpeljati v Žalec. Drug! so odpotovali v Višnjo vas in v Št. Ju- rij. Ostali so se pa podali im Stari grad, da si ogledajo razvaline gradu, kjer je bilo domovanie grofa Ulrika, ki je bil po- ročen s Katarino Brankovičevo, hčerko bosenskega despota. Vsi so bili oearani nad krasno eeljsko okolieo in se vniili vzradoščeni k obedu v Narodni dorn. Zvečer je priredil odbor za sprejem srbskih seljakov njini na cast banket, katcrega je otvoril g. dr. Božič po'vdar- i;!joč veselje, s katerim prvič pozdiav- Ija v Narodnem domu srbske »seljak-.-. 1 Povdarjal je težko borbo srbskega na- roda, v kateri borbi ima najvee zaslug srbski seljak, njegov govor ie izzvenel \ prisrčni pozdrav kraliu in kraliici, na kar so vsi navzoti zapeli ob zvokih Ce- Ijskega godbenega drustva državno lii- miiü. Govorili so še s:. dr. Sernee kot starosta celjskih Slovencev. g. ravnatelj Lesniear v imenu zadnižništva. gosp. Rebek v inietui obrtništva in g. župan dr. Hrašovee je povdarjal, da imaino skupno domovino, v kateri nai bi vsi po- slcno in zvesto delali, da ho omogoeeno vsem slojem primerno življenie. Odgo- varjali so jim srbski seljaki v navduSc- nili iu prisrčnili besedah. Ves veeer je prijctno izpohijevalo proizvajanje celi- skega godbenega drustva s krasniini ko- madi pod vodstvom g. Prcgclja. Veliko odobravanje je tudi želo petie mo5k:jga zbora Celj. pevskega drustvn pod vod- stvom g. ravnatelja Serajnika. Ob !.;_M. i:ri jc g. dr. Božič zakijtieil banket, ker so bili seljaki utnijeni in so sc podali k počitkii k raznhn celjskiin rodbinam. K občiicniii zboru, Celjskega god- benega drustva, ki sc viši v torek, 12. tm. ob 8. uri zveeer y niali dvorani Nur. doma, ponovuo vabimo vse. ki uvideva- jo potrebo dobre godbe v nasem mestu. Želeti bi bilo. da se v oeiiilod res kras- nemu razvoju gospodarskega in iudu- strijskega življenia poscča v bocloee veeja pažnja našini kultiirnini driištvoni. Upamo, da botno na občncni zboru inieli east pozdrnviti zlasti predstoinike nli zastopnike raznih uradov in oodjetij, da se pogovorimo ali in v koliko jc dana možnost nastavitve še potrebnih god-' benikov. Umrla .ie gospa Neža Lipovšek na Spodnji Hudinji v starosti 96 let. Policijske vesti. Zgube od 1. do 31. avgusta tl. Rainhofen Leopold srebrno škatljo za svalčice v vrednosti 750 \\n; 13ovha Jela črno usniato denarnieo s srebrnim monogramom »J. B.« z vsebi- no 10 Din: Rebov Karl na Kr. Petra cc- sti denarnieo iz ernega usnia z vsebino 157 Din. izkaznieo udruženja lesnih de- lavcev in vizUka; Müller Magdalena v liotelu Skoberne ročno torbico iz sive svile z vsebino 95 Din, nckai drobiža in 3 kljuei: Salobir Ivan od hotela pri «Kro- 111« do Invalidskcga dornn listnieo iz ernega usuia z vsebino 182.50 Din in vojaski nadpregledni list: Borovic Ma- rija v inestnem vrtu ročno torbico iz rujavega usnja vredno 200 K. 1 kljue in I žepni robec; Kveder Genovefa hh uvoriseii obrtne razstave zlato zapest- nico z belim brilantom vredno 750 Din; Stande Katica na Glavnem trgu rujavo usniato listuieoz vsebino 130 Din in po- trdilo davCnega urada čcz nlnčane dav- ke: Jilke Alojz na obrtni razstavi zlato zapestnico z 2 nriveskoma vredno 2000 krön; Senica Günter na tuk. kolodvoru denarnieo z vsebino 500 K in potnimi dokiMiienti: Ciriinwald Vjern v Gaberju zlato zapestno uro vredno 1500 Din; Lah Karl iz Gaberja v mesto zlati prive- sek v vrednosti 1000 K; Gradišuik Ama- üja na Glavnem trgu zlato zaponko vredno 625 Din; Požar Olga v mestnem vrtu denarnieo iz sivega usnja z vse- bino 105 Din in 1 kopalno karto; Lah \i- ma v Gaberju žensko srebrno uro na rujavi nsnjati zapestuiei vredno 200 K. — Najdbe od 1. do 31. avgusta tl. Na Glavnem trgu ročna torbica iz beic svf- lc z vsebino 30 Din, žcpni robec z mo- nogramom F. in neko pisemee naslov- Ijcno na nacelnika celjske sok. župe S. Jerin; na Kralja Petra cesti sliko v zla- tern okvirju v obliki obeska; na hodniku prijavnega urada polic. oddeika leseno sliko; na Kralja Petra cesti zlati obe- sek, v katerem se naha.iate 2 otročji sli- ki; v Levstikovi uliei 100 din. bankovec: l.a Glavnem trgu delavska knjižica in solska odpustnica glaseča se na VračKo Alojz; na tuk. koiodvoru runieno ročno torbico z žepnim robeem; v Prešernovi uliei rudeča listniea z s'scbino 270-75 1), eno tobaeno karto na ime Jurii Vrbnjak, posestnik v Ravneh št. 92. Dnevna kfonika. Masarykov obisk pri kralju. Dr. Masar.\k. predsednik češkoslovaške re- publike je 8. tm. posetil kralia Aleksan- dra v Marijanskih Laznih. Dr. 2erjav zopet obolöl. Veüki na- pori vsled dolgotrajnih voženi in nepre- stanih konferenc so povzroeili ministru dr. Žerjavu zopet lahko obolenje. Slovesna otvoritev poUraiiiiske c- brtiiG razstave v JVlariboru. Predsednik odbora pokrajinske obrtne razstave, Tran Novak, je pred v ho dorn v Goetzo- vo dvorano pozdravil okoli tisoč k otvo- ritvi došlih gostov. Ker je Dokrajinski namestnik Ivan Hribar obolei, je nato pozdravil zbrane Koste imenom viade okrajui glavar dr. Lajnšic. za občino župan Grčar, in za trgovinsko minislr- stvo šef ockielka v Ljubljani, dvor. svet. dr. Marn. Predsednik Novak ie inieiio- ma pozdravil sledeec goste: zastopnika pokr. viade dr. Lajnšiea. zastopnika tr- govinskega ministrstva dr. Mama, žu- pana Grčarja, mestnega komandanta pu- kovnika Draškiea, prošta dr. Mateka, predsednika trg. zbornice v Ljubliani Ivana Kneza in tainika Mohoriea, odpo- slauca ljublj. yelescjma, ravnatelja Böh- ma, zastopnika razmejitvene komisije generala Pliveliea, vscnč. nrof. dr. Pi- tamiea. od|)oslanea zagrebške pokrajin- ske ii|)rave Kajtnerja in Cezaria. pokro- vitelja lanskc razstave. miu. n. r. dr. Kukovca," podpredsednika banskega sto- la v Zagrebu Ljudevita Rajznerja, pred- sednika Zveze obrtnih zadrutr Zadrav- ea, Rebeka za Zvezo obrtnih društev, Kukovca in Gologranca za celisko obrt- iio društvo, zastopnike okrožnega sodi- šea. policije, železniškega komisarijata, fiiKUieiie delegacije in okrainih zastopov, bančue ravnatelje in novinarie. Med vi- haruim ploskaujem je bilo nnro skleuje- no, da se pošlje kralju udanostna brzo- iavka (^b slnvnostneni raxi>oloženiu Ko- stov je iiiicitom viade otvoril razstav»- okr. glavar dr. Lajnšič. Vsi udeleženci so eestitali odboru na krasnili oddelkili, izmed katerih nekateri, zlasti lesni, p« soubi strokoviijakov eelo nadkriljujejo veleseicm. Kupeiie so se prieele takoj po otvoritvi. Že v (joetzovi dvorani so sc gosti čudili okusni opremi razstave. visek pa predstavija vsekakor vrtnar- ski oddelek na vrtu Dij. doma. kjer je gostc pozdravil imenom vrtnarskega clruštva višji nadzornik Štrekelj. O obri- ni razstavi ie Ie ena sodba: da je moj- strsko delo. V vinskein razstavnem od- dclku so gospodiene ponudile gostom rninega okrepeila. Bilo je že poldne. ko jc prof. Cotie kot predsednik uinetni- škcga kluba «Grohar» odprl vrata v IV. glavni oddelek — v umetnisko razstavo, kjer. ie 12 slikarjev razstavilo 92 del. Na razstavišeu je ves Cas svirala godba. Popoldne so bili razstavni Drostori ?o\- ni. Do večcra je posetilo obrtno razsta- vo okoli 10.000 oscb. Zveeer jc zavlada- lo o-b-zvokih godbc na razstavišeu zelo živahno življenjc. Italijanska nevoščliivost. Na ljub- ljanski veleseicm je dospela 8. tm. vcč- ja deputacija trgovske in obrtne zborni- ce iz Aleksandrije v Epriptu. Oospodje so bili prav preseneeeni nad liubijansko prireditvijo in so si offlcdali vse ocT- rielke z največjim zanimaniein in obsiu- dovaujem. Obžalovali so !e. da lesna industrija «a sejniu ni zastooana, za k.a- tero se najbolj zanimaio. En clan te Ue- lcgacije je pripovedoval uredniku »Ju- tra«. da izprva sploh niso vedeli za ljub- ljanski sejem. Prišli so v Trst z name- no ni, da sc odpe'jejo naravnost v Pra- go. Na tržaškem scjmu so izvedeli tud; za Ijubljanskega, toda oficiielni zastop- nik'n tržaskega seima so iim sverovali. naj gredo iz Trsta takoi v Prago, ker Ijubljanska prireditev ni mediuirodna, ampak maihna domača reč, kier spiol» ni blaga, niti sploh kaj prida. Kljub takSnim inforinacijam in kljub oeividncmu tn;- du, da Aleksandrince odvrneio od LJn- bliane, so se pa oni med vožnio odločili. da si iz radovednosti ogledaio Ljublia- no iu sedaj vidijo. da ie liublianski se- jem večji, serijoznejši, interesaiitneisi od tržaškcga in bolj niednaroden. Trža- Stcv. 104. »NOVA DQBA« Stran 3. iki je preteziio ilalijanski. iJiui okrog 700 vazstavljalcev, mod njiini Ie 4 JViadžarc, _>_3 Avstrijce s svojimi tehtnicami. Vr- liu tega se Italijanom vidi napor, s kate- rim puskušajo obdržati svoi scjeiu, ki l'a no bo mogel konkurirati. Mncnje ne- interesiraiiega tujega trgovca brez Pu- iiiienih predsodkov nam dovolj povc Kniečki zbor ua Bledu. so obiskale ^. mi. velikc ninožicc lindstva. ki je zla- Mi z veseljem pozdravljalo tovarise iz Srbije. Popoklanskega zborovanja se jc iidcležilo no 25.000 lideležencev. Pri Blojskeiu doniu sc je uredil sprevod, ki so .^a otvoriii goren jski kmeeki konje- niki v narodiiili nosah ?'a težkih konjili, ' za njiiiii pa so se ua vozovih razvrstile br.ine sknpiiic, predstavljaioee najraziic- i:L.isc slike iz kinečkega živlienja. Zbo- rovanje jc otvoril predsednik Ažnuui s kiiitkim nagovormn tor pozdravi! iiav- zočejC" min. l'uclja in srbske tov., ki je iiucl na navzoče daljsi govor. Za niim jc .vfnvoril poslanec Rainr n težavah slov. kmetskih poslanccv. o oomanjklji- \osii večjega strankiiiega tiska. Posla- nee Mnnolja jc ostro napadel klerikalce in zavraeal njihova obrckovauja. Seljak i>; Požarevaea se je prisrčno zahvalij za lep sprcjein in jc prinescl uozdravc iz ^uniadije. Predscdnik zborovauja Až- uian jc prečital rcsolucijc, »redlagal za- upnieo posianeein SKS. ki ic bila sogla- sm> sprejeta in jc nato s kratkim nago- vorom zaključil zborovanje. Umrla je 4. tin. v deželni boliiici v Ljnbljaiii po kratki. niučiii bolczni ga. Ncžika Ažnian, roi. Maigai v slarosti 37 let. Zapušca 9 ncdoraslili otrok. O- nvenjuia jc žc druga Ictov umrla scstra na Koroskeni padlega junaka Fr. Malga- j ja. Njeno truplo se jc prcpclialo v Na- kio, kjcr sc Jc položHo k veenenui po- citkn. Hla-jif ji spomin! V listku »Saviea« jc popravili, da jc ->Olci Savica, lici kral.ieva« pel ilr. Lovro Toman in nc Prcšeren. Ljjubczniva žena. Miklavž Prodro- cino, star 35 let. staiiuioč v Trstu ulica del Bosco št. V) ic šel pred nekaj dncvi na vsc zgodaj na dclo. Mcd teni eusoui jc pa izgiuila njegova žena s svojim IJu- bimeem Ciaetanom Orecchio brez sledu iz Trsta, s scboj sta pa vzela tudi vsc pohištvo in perils). Ko jc prišel zvečer Miklavž düinov jc začudeno irledal pra- /ni) stanovanje. Druzega mn ni kazalo, kakqr da jc povcdal ves dosrodek poli- ciji. Zastrupljen uradnik v gozdu pri Ba- zovici. Prcd uckaj ducvi sta šla dva o- rožnika po g'ozdu pri JBazovici, nuenkrat sta zaxicdala od daleč na tleh mcd ji'r- lnovicm čluvcško triiplo. Usrotovila sta, tla ä'rc za inoža zastnipljencüa s karbol- iK) kisliiK). V bližini lnrliča ir lcžala ste- klcnicica, v katcri se jc nahajalo še nc- koliko kapljic tega strupa. En orožnik jc ostal pri mrliC'ii, drugi .'e pa šcl na bazo- vrško orozni'sko postajo. odkodcr je tc- Icioniral \- Trst, v bolnišnico. naj pridejo po nirliča. V par urah so prišli iisluž- benci incstne bohiisnice z avtoniobilom, s katerim so prcpcljali mrliča v mestno inrtvašn-ico. Mrlie k 34 let stari uradnik Aloizij Stare, ki je stitnoval v Harkov- ljah. Zakai se jc niladi niož iismriil sc ni moglo dognati. Frančiškanski gvardiaii utoiiii. livar- djan frančiškanskcga samostana v Glan- otoku na otokn Krku. pater Karlo, sc je peljal prcd nekaj dnevi z motornini čol- noni v Reko, nakupovat živeža za samo- stan. Nastal je pa naenkrat silen vihai, K'i jc prcvrnil coin in pater, ki ni znal pla- vati ic izgini] v valovih. Smrtno se je ponesrečil v bcograj- .skem gledališču prcd predstavo operc ¦¦'^aUayic Butterfly«. Oder sc jc nam- rec znižal in je pokopal ood seboj inžo- li.ieria R. Weinerja in tri dclavce. Ko so oder zopet dvignili, so poteenili izpod niega ponesrocencc ttr jih prepcljali v boliiico, kjer jc Weiner kmalu nato u- mrl. Učiteljski koiiKres v Sarajevu. Pro- svetni minister jc dovolil desetdnevni dopiist vscm ucitcljem, ki se udeležljo ii^toljskega kongresa v Saraievu. Pr0- nictni minister je odredil, da se jim do- voli na železnici vožnia zn četrtinsko cello. Tatvina v ce«-kvi. V noči od 3. do 4. tm. je ukradel neziuiM tat v srbsko- pravoslavni ccrkvi v Osijeku raznc cerkvene predmctc, katerih vrcdnost sc ccni na -10.000 K. Draginja v Banatu jc liastala zadiijc dni neznosna. Mcso jc dražje kakor v ' pasivnih krajili. Perntnina, osobito gosi so poceni radi pomanjkanja krme. (jro- zdje stano 2 do 3 dinarjc I kg. Drva so j silno draga 800 do 1000 Din seženj. Dra- ;.';inja bi ne bila tako velika, če bi ne bi- lo toliko špckulantov. Mast so kupo- vali maja in junija po -(• do 35 Din kg, scdaj jo pa prodajajo [>o 35 do 37.50 Din., isto je z nioko in ostalimi živili. Hiše iz šote. V (lclnscukirclienii je dograjena prva liiša iz šote. Strokov- ujaki so pregledali hišo in način zidave ter so izjavili, da jc zelo praktična in kar ! jc najvažnejšc, bitro dograicna in i)o ccni. Zidanic liišc iz šote ie za polovico ccneje, kakor iz druge tvarine. Ncmški listi nicnijo, da jo s to tznaidbo rcsena slanovaujska kriza. Kaj. ce bi se ua tc \ rste stavb inislilo tudi pri nas. ko nan; nudi. liubljansko barjc uovoij šotc. j Na novoustanovljeni sreduji knie- tijski soli v Mariboru sc pricne po naro- eilu gospoda ministra polionrivrede pr- vo šolsko lcto 1922/23 meseca novem- bra. Prvi tcčaj srednje knieriiske sole sc otvori Ie v tern sluuaiu. ako sc pri- glasi zadostno število kvalificiranib u- čcnccv. Dan otvoritvc se objavi, Clm bodo vsc predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kinetijsko solo jc razio- cevati od scdaj že petdeset let stare vi- narske in sadjarske sole v Mariboru. ki obstoja dalje in zaenc 51. šolsko leto 16. sept. Namen srednje knietijske sole jc, da sc njc ucenci izobraziio teoreticuo in praktično v knictijski stroki tako. da niorcjo poznejc :: uspehom voditi manj- sa in srednja privatna in drzavna pose- stva tcr dobro obavljati dr/.avno sluzbo kmctijske stroke. Nauk v srednji kmetij- ski- soli traja tri leta, a četrto lcto je po- sveceno izkljucuo prakticiiemu ^ izpo- polnjcvanju in spccializovaniu. So'sko lcto traja do konca juü.ia naslcdnjcga Iota. Vsi ucenci so ckslcrnisti (izven za- voda stanujoči in oskrbovani). Za licen- ce ni predvidenih nobenih stinendij. Po- goji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim lisuchom c!o- vršena popolna meščanska sola ali nižja rcalka ali nižja gimnazija: ako so do- tičniki razun tcga absolvirali kako dru- go kmetijsko solo ali kako kmetijsko l'rakso ali so prcdvsem kmeliski sinovi, iuiajo prednost: c) lepo vedenje; č) dr- žavljaiistvo kraljevinc Srbov. Hrvatov in SJovencev; d) telesiu) in duSevno zdravje, kar iitanači tudi solski zdrav- ni'k pred končnim sprejemom v solo. — Prošnje za sprejem, pisain: lastnoroCuo iia cclo polo in ko'ekovane s 13 Din. jc poslati do 1. oktobra 11. ravnateljstvu srednje kmetijskc sole v Mariborn (vi- narska sola). Prosnji se moraio priloži- ti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. zaclnjc Solsko spricevalo: 4. zdravnisko spri- cevalo; 5. spričevalo o nravnosti pri o- nih prosilcih. ki nc vstopiio v^ šoio i:c- posredno iz kakc druge sole; 6. kralek popis doscdanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnjc sc doskivi no nošti vsa- kemu prosilcu. Ucenci, ki ne hodo zado- voljivo napredovali ali so neprimerncga vedenja, se odstraniio iz solo mod sol- skim lctom. Tiskarska kriza v Nemčiii. Preickli mesec so ustavili v Nemčiji 140 diicvni- kov in easopisov vslcd pomanjkanja de- narnih sredstev. Scdaj delajo za spoji- tev listov »Tägliche Rundschau« in -Deutsche Allgemeine Zeitung«, ker iz- dajanic obeli listov poSamezno ni mo- gočc. Novi list, ki bo nastal iz fuzije obeli, bo financiral Hugo Stinnes, znnui nemski miljardcr. Esperanto ua AnKleškeui. Največia dclavska stranka Labour Party jc skle- uila na svojern kongresu. da se uvecfj esperanto kot mednarodni službeni ic- zik z inozemstvom. Glavni strankin or- gan «Daily Herald« bo imel staltio e- spcrantistično rubriko, kjcr bodo novice iz eelega sveta. •Koncert v zraku. Izvanredni do- življaj so imcli zračni potniki na acro- Plami iz Oenove v IJariz. Razim krasne- ga razgleda iz visine 3000 mctrov so culi v potniski kabini koncert. katcrcsra glasove je poSiljala po brezžičnem tele- f«nn radiotelegrafična postaja v Lau- sanni. Po konccrtu so ciili nredavanjc, pozdrave iz Lausanna in vest, da v Di- gionu dežuje. Nazadn.ic ie crodBa zaig- rala še odlomck h »Carmena«. Nckega due homo potovaH po zraku okolu sve- ta in se zabavali ob zvokih godbe ter se tako izjiebili monotonega drdranja tež- ' kih vagonskih koles. Ainerika in Kitajci. Splošno sc irui, da je o-dkril KoluniD Amcriko. Govorilo &e je tudi o norveških niorriarjih, da so plovili proti novemu svetu pred Koliun- bom. Na Kitajcc se pa ni nihče domislil. Nedavno so pa našli stare kitajske spise iz leta 459 po Kr., v katerih se bere, da so prišli kitajski raziskovalci v sprem- stvu budističnih svečenikov po dolgih vožnjah na drugi koutincnt, ki so ga nazvali Fusang. Opisi nove 'zemlje vz- liodno od Japonske se nanašaio na Kali- fornijo in Mehiko. Spisi trdiio. da so Kitajci v novi zemlji ustanovili kolonijo, ki je zelo hitro napredovala. Koliko smrtnili obsodb so izvršiJi sovjoti? »Times« navajajo stevilkc srurt- nih obsodb. ki so jih izvršili ruski sovje- ti, §tevilke so naravnost strašne: 6.775 profesorjev in iiradnlkov; 355.250 dru- Lepa bela obleka primerna za deklico binnanko od 8—10 let, ?e ceno proda. Poizve se pri upravi lista. Šprejme se ircenko na stanovanje in hrano. Naslov v uprav- ništvu Nove Dobe. 1055 1 2 dijaka(ipji) se sprejmeta v boljŠe stanovanje in fino oskrbo. Poizve se v upravništvu. 1 Bosli \ in citre se prodajo. Našlov: Krekov trg 6/III. 2-1 Sprejme se učenec v pekar5ko obit Matije Zadravec, Teharje St. 45, p. Store, 1057 2-1 V1NKO ROZMAN MAR1JA ROZMAN roj. FUŽIR POROČENA LJUBLJANA 10. IX. 1022 ŠMARJETA gih iutcicküuilcev; 1-243 duhovnikov; 54.650 častnikov; 350.000 vojakov; 59 tisoč stražnikov; 12.950 posestnikov; 192.350 delavcev; vS15.100 kmetov. Vse- ga skiipaj 1.766.118 Ijudi. Antiseptičuo, ČisteČe, osvežujoie, oživljajočc in krcpčujoču deluje lckar- narja Fellerja prijetno dišeči »Elsafhiid«, mnogo mocnejši in boljši kakor franco- sko žgaujc za drgnenjc rok. nog, hrbta in celega telesa, kakor tucli kot kosmeti- kum za negovanje kože. las in ust, sko- zi 25 let priljubljen. 3 dvo.inatc steklenl- ce ali 1 špecijalua steklenica z zamotom in poštnuK) za 72 K pošilja: K. V. Feuer, Stubica donja, Flsatrg št 356. Hrvat- s'ko. de Izdaja in tiska: Zvezna tiskania v Celju. Odgovorni urednik: Llc. Edvard šlmnlc, Učenec poštenih starišev se sprejn.e v manu- fakturni trgovini Franc Dobovičnik, 3 Celje. 2 Kupim po visoki ceni vsako množino jamsHcga lcsa plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-12 lesna trKOvina, BraslovCc. 834 Trpvslü sotpudnih 24 let star išče službe, najraje kot skla- diščnik, gre eventuelno tudi v kakšno to- varno. Z dobritni referer.cami. Dopisi pod 2 »vesten« na upravo. 2 5uhc gob«, lipoVo (V«tjc, brf- njdo olj« in potjsHc ptidd^« plača najboije tvrdka 40—17 SIRC-RANT, KRANJ telefon int. it. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo •ladkop, rii, olje, feavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. N/SJPINEJŠI MEDICINfiLNI KONJflK PflKN« VELEŽG«NJflKNA| ROBERT DiEHL Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje FflRNfl VELEŽGaN]9RN9, ROBERT DIEHL C3L2jl^cFe: slovenua cslje: T"" I o St ran 4, »NOVA DOB A« _Jtev. 104. Registf ov. kpeditn« in st&vbena "LASTNI DOM" po 5% to je 5 Din od «to, pro«! odnovadi P° »V/. P?» od sto. Pri\re6Jih Safoibah po dogovoru. — ZIDARJI za akord ¦ delo se iščejo. Naslov v upravi „Nove Dobe". Pozor! Zavarujte proti požaru poljshc pridEliie, limel], gozdovE, hiše In gosp, poslopla. Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno Jadransha zasapoDQlna družba", Glavn! 940 zasfop u Eelju, Lava II 15-10 Češplje sveže, kupi vsako tnnožino Robert Diehl, parna velezganjarna Celje. 00 I Brusnice sveže, vsako množino, špecerijsko in kolonijalno blago po zmernih cenah. Ludovik Petek, Celje- 1034 Cankatrjeva o, 4. 5-3 Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in čev- ljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska jzbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornge dele izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, pivovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarnc cbuvssla. Nakup, reparatura in prodaja Levljarskih str>ojeY. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevarcje v vseh strokah, moderne, rneha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-20 se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857-13 Kupujem trd in mehek, rezan in tesan les. Cenjene pismene ponuebe z navedbo di- menzij, količine in cene franko oddajne po- staje prosim poslati na firmo Franc Vehovar, tovarna pohištva in lesna 976 trgovina v Celju. 10--8 Kupujemo lycopodij (omllšje), kumno, janež, lipo- vo cvetje po najviS- jih cenah. Droprija „SilNITiS" Celje, Sn, slot ära, premag, 1, brompir, m| in druge deželne pridelke kupuje in prodaj@. Oset Andre), Maribor Aleksandrova cesta $7 818 69-16 Telelon 88 ¦ rnH mW IV ^^m IV ^^ II r^| |W r^B |V Ww ^^1 I^L ^^ ^V 4rH ^w ^® IM! JnuPnllSnu Dnllnü * DBOOrnO Delniška glavnica: Din 60,000.000—. Rezerva: Din 30,000.000—. Bled, Cavtat, Celje, D-ulaipo wills, Hercegnovi, «Jelsct, PODRUŽNICE: Jesenice, Korčula, Kotop, Kvanj, X^j v&lbij clxxj^, lVEaix»iTbox>, IMCetkoiric, Ppevalje, SstvaJ klLLdle ias pohevskega grr»anit» jn vseh vrst marmopja, a.alj© stopnice, pod- stavke in vsa v to stpoko spadajoča dlela..