Cena VSO din # Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul.« . T.I.JI-17 - likala Vella lalno I« dg se Pa,e_ stina ne bori le za mednarodne i n- Do^ pravega jzraza pa ie prišla ta cioni-stična želia šele med svetovno voino, ko so hoteli Anglpži pridobiti židovske denarne mogotce na svojo stran. Takrat ie angleški lord Balfour vodil pogalania z Rotschildom in mu zagotovil angleško pomoč pri osnovaniu samostoine židovske države. Leta 1922 ie dobila Anglija mandatorsko oblast nad Palestino in v tei dobi se je pričelo prvo večje židovsko oriselievanie v Palestino, ki pa ni šlo tako hitro, kakor so to mislili organizatorji, židom-bogatašem se ie namreč nodilo * Evropi dovoli dobro, da bi občutili še kako potrebo on lastni državi nekie v Palestini... V Palestino so nrihaiali večinoma obubožani židie. Svoia posestva so obdelovali na zadružni podtem in niso priznali privatnp lastnine. O izrabHeniu Arabcev takrat še ni bilo govora. Polo žaj ne se ie kmalu iznremenil. V Evroni šo se pričeli lavliatl orvi 7na- tej fTO^^nrlb rol'o ]rr*T(i {rt ^ * J c O pričeli svoj denar spravljati na varno t e r e s e, ampak tudi za kruha! večji kos jbč. dni po sv □ češkoslovaška vlada ie odpovedala svoio nenapadalno pogodbo z Rusiio. □ Na ozemlju ČSR so razpustili komu nistična stranko. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah ie ta stranka združila na svoji listi okoli 1 milijon glasov. n Češkoslovaška ministra Fajnor in Parkani sta iz zdravstvenih razlogov odstopila. D Ukraiinci na Poljskem so začeli precej ostro politiko proti poljski vladi. V Przemvslu in v drugih mestih so imeli v nedeljo velike demonstracije proti vladi. H Vprašntite beguncev iz sudetskih krajev še vedno zanima svetovno iavnost in se načrti za niih naselitev v svetovnem o«ku še vedno no šir<->Vo obravnavajo; dokončne rešitve še niso našli. E Pred newyorškim federalnim sodiščem se je pričel eden največjih vohunskih procesov v zgodovini Združenih držav. Obtoženih je 18 članov tajnih vohunskih organizacij, od katerih se iih _ie pa 14 umaknilo in pobegnilo preko meie. Ostalim štirim očita obtožnica, da so izdajali vojaške tajnosti Nemčiji, ki jo proti običajni praksi obtožnica izrecno imenuje. Med vohuni je igrala posebno vlogo tudi ženska Johana Hauptmann, ki je bila uslužbena na prekooceanskem parniku. Ameriški listi poročajo o procesu, v katerega so baje zapletene tudi ne-ratere uradne osebnosti Tretjega Rajha, z neprekritim ogorčenjem. D Na Japonskem se pripravlja totalitarni sistem po vzgledu Nemčije in Italije. Ta strankarski ustroj, ki ga ima_ danes Japonska, ne odgovarja več težkim političnim in gospodarskim prilikam, v katere je z vojno zabredla Japonska. Politične stranke se bodo morale prostovoljno raziti. n V Belgiji so imeli občinske volitve, ki sp prinesle vladnim demokratskim strankam večino. Izpremembe so le neznatne. Nazadovali so reksisti (belgijski katoliški fašisti) za eno tretjino in Nemcem prijazne stranke; komunisti so nekaj malega napredovali. Tako vsaj poroča bruxellski radio, nemške agencije poročajo o napredku reksistov in o nazadovanju komunistov. n Sit'in, At /i FfMiji" wmi‘j1 L* 1«x.m i t Miri« V is** »f ’■ i. Al tSm/ ujm A*#;, b: t atJ » jtd i a« »i h «ar«»> f» *« ‘i^vT 11 Ct-ijNI ; ii i %lt A Ul; ih ir; 'S *y- ‘jrat 1: 'rt 1 ,1 A . IuiVJIWi livjBlnJ I f Ne* -šli j ‘Jr a V Nemčiji se je začela demobilizacija. Nemci so poslali 100.000 rezervistov, ki so jih vpoklicali pred meseci na voiaške vaje. zopet domov. D Angleški frontni bojevniki so odklonili povabilo nemških bojevnikov, češ da današnji čas za tak obisk ne bi bil primeren. n Kemal paša, predsednik in stvaritelj povojne Turčije, je na smrtni postelji. Kljub temu. da mu streže nešteto zdravnikov. ni več upanja na ozdravljenje. 0 V Braziliji se v zadnjem času zopet opaža tesnejša naslonitev na Združene države, za kar se posebno poteguje narodno politična stranka. Ta usmeritev se razlaga kot protiukrep proti »sovražnim vplivom iz Evrope«. Pod temi vplivi razumejo močno nacionalno socialistično propagando, ki se je posebno v zadnjem času baje obrnila proti državnim koristim Brazilije. a Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« prinaša ostre kritike o pisanju italijanskih časopisov, ki so v Innitzerjevem primeru črpali samo iz pristranskih nemških virov. V istem glasilu je izšel članek pod naslovom: »Kako čuvajo cerkev v Nemčiji?«. Člankar napada nacionalno socialistični režim, ki se ravna po besedah komisarja Btirkla, ki se je baje izrazil, da hoče pokloniti Fiihrerju za rojstni dan Avstrijo brez samostanov. E V Londonu so imeli mirovno zborovanje, na katerem je govoril tudi bivši angleški zunanji minister Eden, ki je poudaril, da v Angliji ni vojnih hujskačev, da pa je večina naroda prepričana, da se pravi mir ne da ohraniti z grožnjami v senci kanonov. Mir mora sloneti ni občutku pravičnosti, ki je v zadnjem času stopil močno v ozadje. ° Govor Winstona Churchilla, ki so ga prenašale skoro vse ameriške radio-oddajne postaje, je vzbudil po ostrem tonu proti avtoritarnim državam veliko pozornost. Izjavil je, da pomenja monakovski sporazum poraz demokratskih držav, ki pa mora biti poslednji. n Angleška liberalna stranka ie izdala manifest, v katerem uvodoma poudarja, da so monakovske zahteve presegle go-desberški sporazum. Vlada je s svojo politiko dosegla samo 1. premirje, 2. propad ČSR. trdnjave demokracije v Srednji Evropi po izdaji, 3. izročitev Srednje Evrope Nemcem. 4. razkroj sil, ki bi branile mir, 5. oslabitev nemških naprednih sil. 6. izločitev Sovjetske Zveze, ki ie bila preje pripravljena skupno z demokratskimi silami braniti mir. a se ie zdaj umaknila v izolacijo. — Dolžnosti Angležev bi bile: a) ustanovitev vlade, ki bi 'mela zaupanje angleškega in drugih narodov. b) združitev vseh miroljubnih narodnosti v skupno fronto, c) boi proti vzrokom in povzročiteljem voine nevarnosti. d) skupno prizadevanie vseh strank za varnost imperija, a pod vlado ki bo 'mela zaupanie vseh državljanov Manifest se končuie s pozivom za mir. svobodo in civilizacijo. Tedensko zrcalo Samo dve možnosti? »Slovenec« piše: Prav v zadnjih dneh so se Hrvatom za rešitev tega vprašanja ponudili tisti, ki so doslej na vsa usta tajili, da bi sploh obstojalo. Prepričani smo, da bodo državljani vedeli, kdo je bolj iskren: ali vlada, ki obstoj tega vprašanja priznava, ali tisti, ki se ponujajo, da bi ga reševali, dasi ga ne priznavajo. Tretje možnosti, ~ sploh ne predvideva. Kako je prav za prav s to ljudsko fronto? »Slovenec« z 20. okt. piše na drugi strani: »Opoziciji se je pridružila tudi JNS, dr. Topalovičevi »zbornični socialisti« in pa komunisti, tako, da smo tudi v naši državi dobili ljudsko fronto, toda šele potem, ko je ';e v vseh ostalih evropskih državah doživela popolen polom.« Na isti strani pa objavlja pod »čudne vesti o delitvi Litve« tole opombo: »Gornjo vest smo objavili iz časnikarske dolžnosti, toda bralce opozarjamo, da izhaja iz dveh francoskih Ijudskofron-taških listov, ki že od nekdaj slovita po nepoučenosti in po hujskajočih namenih.« Molitev za sovražnike V zadnji »Nedelji« beremo: »Za sovražnike, strnjene pod zastavo satanovo, hočemo moliti: to pa ne le zaradi Jezusove zapovedi, marveč tudi zato, ker se nam morajo sovražniki, ki služijo takemu trinogu, smiliti. Tisoči so vredni usmiljenja; vzrastli so sredi novodobnega poganstva; v zmedi pojmov in predsodkov niso vedeli, kam, dokler jih ni surova sila zagnala v sovražni tabor pod Luciferjevo zastavo.« — Ničesar si ne moremo želeti, kakor da bi ta lepa uvidevnost in ponižnost postala geslo tudi tam, kjer se tako radi sklicujejo na krščanska načela. Toda, če človek čita tak časnik, si pač ne more misliti, da je njegov pisec, preden je pomočil pero v črnilo, pomolil za sovražnika. Svetovnopolitični problem: kdo se je komu ponujal Volilna borba se je že začela. Po časopisih so že cele strani z naslovom »Volilno gibanje«. Trenutno je najostrejša debata okoli sporazuma med združeno opozicijo in JNS. Z najbolj precizno točnostjo doganjajo nekateri listi, ali se je •*NS ponudila združeni opoziciji, ali pa je združena opozicija povabila JNS. O tem vprašanju se pišejo cele kolone z najbolj žolčnimi zbadljivkami, kakor da bi šlo najmanj za odločitev, kdo je začel svetovno vojno in kdo je vojni krivec. Včasih ima človek vtis, da na primer »Slovencu« nikakor ni prav, da zapušča JNS svoj unitaristični program, kakor da bi bila njegova iskrena želja, da bi ostala JNS kar se da unitaristična, ne upošteva pa, da so glavni unitaristi iz •JNS že prestopili v JRZ. ki je visoko dvignila prapor narodnega in državnega edinstva. a’ A Vt1 k AkihS itd-lVVAl, "» ^r.» U’ 'f ix lilni mu i i i a;'. 1 V *!.'< Mt Mil ’**• uuvle t iwiNi mitrr mili If.MV, rt 111*1"! i f »1 Tl ni UK »! 1 li i M jJ1A.fl Mili, 8111? • 1 twl J’. . I« P v» ’! 1J 9 P 1/ii Z1 M, M,» l! 11|^ i", ih| j w’vc ,* L Im* Ih f Ij mi 1 • 14 i V ilutus ; i. ’J ifc v jn}i. V zagovor cenzurnega odbora! Pesmi pesnika in odbornika cenzurnega odbora za gledališče v Mariboru Franca Borka, ki smo jih priobčili v zadnji ?tevilki »Edinosti«, so vzbudile med prijatelji našega gledališča zasluženo po-zornost. Med nekaterimi čitatelji je sicer nastalo mnenje, da si cenzurni odbor ni Povsem edin in da ne zagovarja soglasno istih umetniških načel in literarnega °ku$a kakor njegov član Fr. Borko. To Podtikanje moramo odločno odkloniti in vzeti cenzurni odbor v zaščito Umetniški ttazor cenzurnega odbora se da na srečo ^ dokaj točno ugotoviti, saj ga njegovi c’ani ne skrivajo. Prva pesem, ki smo io zadnjič objavili, je izšla v reviji »Naš dom«, ki jo ureiuie sam predsednik cenzurnega odbora dr. Fr. Sušnik, in io mo-renio zato smatrati kot nekako, seveda jieoiscialno glasilo tega cenzurnega od-!?0ra- saj priobčuje v njem svoje pesniške prispevke tudi drugi član tega odbora dr, Dornik. Prepričani smo. da urednik Jr. Sušnik ne bi objavil pesmi Fr. •jorka, če se z literarnim okusom našega pesnika ne bi strinjal In če se ne bi solidariziral z njegovim umetniškim nazorom. S Vet deianskeaa kritanttva in nikdo ne bi stradal kruha! Za svoje preživljanje človek ne rabi mnogo. Zdrav človek sicer rad je in tudi je, kar dobi. Košček kruha, kepo žgancev, kos mesa, primerno in dostojno porcijo prikuhe — za vsakdanje življenje pač dovolj. Ali naš svet je žal tako urejen, da tisti, ki imajo zdrave zobe in dober želodec, ne morejo niti zobem niti želodcu nuditi potrebnega dela, ker n i-m a j o. žive v pomanjkanju, rodili so se vanj in izgleda, da kljub naporom, neutrudljivemu delu in volji do življenja do smrti ne bodo zapustili njegovega objema. žalostna resnica: Na tisoče, na milijone ljudi strada ravno radi tega, ker jih je »usoda« postavila v ta svet s to nepotrebno »dediščino«. Nasprotno pa ogromna manjšina uživa, kolikor more. Res se je tu včasih narava poigrala, ko je bogatine udarila z boleznijo. Bolezni sitosti domujejo predvsem v bogatih hišah, človek, ki ima vse, razen ptičjega mleka, pa mora uživati — po dijeti, morebiti nezabeljen riž... Žalostna usoda, ki je ni nikomur privoščiti in od katere tudi revež, ki bi mu med pečenko in navadnimi zabeljenimi žganci ne bilo treba mnogo izbirati, nima dosti ali nič. Takšna »tolažba« nikomur ne služi, jalova je in se z njo ne bomo mnogo bavili. Vsem privoščimo vse najboljše, revežem, da ne bi gladovali, sitim, da ne bi bolehali — želja vsakega dobrega človeka pa bodi še višja: Da bi ves svet zajel val najbitnejšega krščanskega življenja! Ni lepšega nauka v življenju od krščanstva, če ga osvoji človek z dušo in telesom! Da bi zaživel v vseh nas živi Kristus, tisti Kristus, ki se je za vse ljudi dal križati, pa ne bi bilo niti vojne niti njih posledic, strašnih posledic, kakršne preživljajo vsi kontinenti v največjih težavah in bridkostih. In tudi v posameznih družinah malih ljudi bi ne bilo tega strašnega stanja, te obupne negotovosti, ki očetom ne pusti spati, materam od skrbi stara obraz,_ otrok pa hira v nezadostno rast, vsrkajoč vase v najnežnejših letih kal preranega hiranja. Priznati pa je treba tole: V malih ljudeh, v teh_ obubožanih, ponižanih in žaljenih, živi in prebiva pravi krščanski čut. Trpljenje, trpljenje so glavne odlike krščanskega življenja. Ta mali človek, ki ga »veliki« tirajo v propast, je tisti usmiljeni Samarijan, ki svojega bližnjega ne bo nikoli pustil ob cesti crkavati. In ki bo čuval tudi »velikega«, ko bo le-ta v nesreči. če bi vsakdo pomislil samo na to, da rabi za svoje življenje le kepo živeža, s seboj po smrti pa ne bo mogel vzeti ničesar, bi bilo življenje lepo. Tudi roparskih vojen ne bi nihče niko-li uprizarjal! In vsi bi imeli zadosti jesti! Zadovoljen narod — temelj dri. trdnosti! Delovno ljudstvo, t. j. tisti ljudje, ki si z delom rok ali glave zares služijo svoj vsakdanji kruh, se oglasijo od časa do časa s kakimi skromnimi zahtevami, s katerimi si želijo izboljšati vsaj nekoliko svoj neugodni življenjski položaj. Te skromne zahteve so zares skromne: nekoliko manj draginje, nekoliko več zaslužka, vsaj toliko, da ne bi bilo treba stradati. Če pogledamo v zakulisje življenja našega preprostega ljudstva, ali vidimo kje in kod vsaj malo udobnosti? Nad slabim življenjem in stradežem vlada še grozna skrb radi dolgov, ki jih ta uboga večina ne more poplačati pač iz preprostega razloga, ker ni nikjer najti primernih in zadostnih dohodkov. Vsako delo je slabo plačano in še pri tako pridni zaposlitvi pridni delavec komaj toliko zasluži, da si lahko preskrbi najvažnejše življenjske potrebščine. Ker na to vrste naših gmotno prav dobro podprtih »idealistov« in »delavcev za narod« malokdaj mislijo, da ljudstvo, s slovenskim kmetičem na čelu, dobesedno strada, zato jim ne gre in ne gre v glavo, da je ta »sloj« naroda za njih navdušene govorance in bobnarske narodne frazarije tako malo navdušen, hladen za vsak bodisi slovenski, sanioslovenski ali jugoslo- venarski pokret in ob vsakem kričavem pojavu na oni strani meje nenavadno pozoren, kot da prihaja od bogve katere neznane strani rešitev in izboljšanje položaja. Tako^ se je marsikdo navadil namesto poslušati prisluhniti vsemu prepovedanemu, s čimer »idealiste« in »rodoljube« z udobnimi vampeki prav upravičeno oprijema groza. Naš mali človek, kamor spada pretežna večina Slovencev, stoji sam samcat na cesti brez zadostne orientacije in tako rekoč z neko srditostjo, iz katere sije prezir do vsakega nepotrebnega govoričenja, ako ni podprto z dejansko dejavnostjo, če smo prišli do takega nizkega stanja, da vsako drobtino in drobnarijo obešamo na veliki zvon kot nezaslišno pridobitev za celokupni narod, je odveč računati na zadovoljnost narodovo, če se nam je posrečilo doseči na kakšni gimnaziji recimo en razred hum„ mar je to za narod, za delovno ljudstvo, za skupnost, kak poseben — uspeh? To je čisto navaden upravni akt. s katerim se ljudstvu ni pomagalo. Pač pa gre za sistem — gre za krščansko ljubezen do bližnjega pri vseh, ki nočeio videti dejanskega stanja. A tu vidimo in zadenemo na problem državne trdnosti! Poikov iz A. RacSiievega "Doma” 1901: Kupljeni volivni glasovi Tudi vi ste gotovo že slišali, da je ta ali oni prodal svoj »glas« ,t. j. da je pri volitvah poslancev dal svoj glas tistemu, ki mu je za to kaj plačal. Tega je bilo povsod po svetu, zlasti pa so bile na glasu volitve^ Ogrski: tamkaj niso samo pili in kadili, 'nego so prejema- li tudi mastno plačo na račun bodočega poslanca. Naposled so Madžari, ki edini imajo besedo v Ogrski, sami spoznali, da tako ne gre več. Zato so v skupščini sklenili zakon, da pri volitvah ne smejo več napajati in mititi volivcev, t. j. plačevati glasove. Pa kai se je zgodilo? — Nedavno so razpustili ogrsko skupščino in bodo kmalu nove volitve. Poslanci že hodijo v svoje okraje, govorijo narodu in ga zopet pozivajo v borbo. Toda na veliko čudo madžarske gospode narod malo mara za te govore: ni več gulaža ne pečenke, ni piva ne cigar, ni petakov ne desetakov! Tako pišejo madžarske novine in jaz ver-inmem, da je tako. Pa pustimo Madžare in Ogrsko, dasi je tudi tam na stotine tisočev Hrvatov! Poglejmo na to stran Drave: tudi tukaj vidiš marsikaj pri volitvah. V banski Hr-vatski bodo kmalu zopet volitve, kdaj v prihodnji pomladi. Že zdaj obetajo ceste, mostove, železnice, — zlate gore. Madžarom in njihovi ljudje se volivcem pri-kupljajo in bodo marsikoga vlovili. Vlo-vili in pridobil ga bodo, da jim pomore...? Narodu in sam sebi!? Pa tako mora biti in tako bo, dokler bo narod v nevednosti in dokler bo imel toliko »p r i-j a t e 1 j e v«, ki se mu ponujajo. Narod bi se že vendar moral začeti ogledovati, da si sam poišče svoje prijatelje! (Podčrtal Počkov.) Nemška volna prehra-nitvena proizvodnia Po nemških in svetovnih listih se je v zadnjem času večkrat obravnavalo vprašanje nemške prehrane v slučaju vojne. Nemški politiki zatrjujejo, da se Nemčiji ni bati blokade, ker sama proizvaja dovolj žita za svojo prehrano. V preteklem letu jim že ni bilo treba več uvažati žita. Toda ta izjava drži samo deloma. Res je sicer, da je žitna proizvodnja za prehrano zadostovala, ampak le zato, ker je bilo v Nemčiji strogo prepovedano daiati rž živini. Za živino pa so morali uvažati koruzo iz inozemstva. (V preteklem letu tri milijone ton!) Strokovnjaki zatrjujejo, da lahko proizvodi Nemčija v mirnem času do SO odstotkov živil, ki jih potrebuje. V vojni mora to število radi pomanjkanja delovnih sil in umetnih gnoiil ter radi težavnega blagovnega transoorta nasti vsaj za 20 odstotkov. V vojni bi Nemčija krila torej le 60 odstotkov svoje prehranltvene potrebe. Letošnja žetev nrinaša Nemčiii okrog 27 milijonov ton. še vedno za en milijon ton mani kakor žpW leta 1914, ko Nemčiia še ni imela 75 milijonov, ampak le 66 milijonov prebivalcev, torei pride na vsakega prebivalca 15 odstotkov mani kakor leta 1914. Tudi nemške zalope 5'ta niso posebno obilne, kaiti če bi bila Nemčiia na svetovnem tržišču res kunila toliko žita. kakor se rado nnudaria, bi cene žitu ne bile nrdle. amoak bi bile narasle. Iz vsef?a tega ie videti, da ima Nemčiia vzroka dovolj, da vodi miroljubno politiko. t’1 ' M 1 ' v» » F 1 > 'T. > ’ ?’< * M 4 j i T i'-'j ? Nemci v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« od 9. oktobra piše v spominskem članku ob četrti obletnici smrti našega pokojnega kralja med drugim: »Mi nemški ljudje, ki smo bili v tej državi prevzeti in rojeni, smo našli v Jugoslaviji drugo domovino, v kateri moremo in hočemo razvijati svojo ljudsko samobitnost, izbrali smo si obliko in okvir, v katerih menimo, da smo še najbolj spravili v sklad svojo zvestobo do naroda in države. Prepričani smo, da bo prišlo odgovorno vodstvo države našim upravičenim željam nasproti in želeli bi si, da bi nam še nadalje ohranilo tisto zaupanje, ki nam ga je doslej izkazovalo. Naše besede niso zahrbtne in naša dejanja brez zlih namer. Povsod na svetu ima nemška zvestoba, nemška odkritost svoj dobri zvok.« članek se konča z besedami: »Wir hiiten Jugoslavvien« (čuvamo Jugoslavijo!). □ V Argentiniji imajo visoke davke na vinsko trto. Že leta 1934 so uvedli v Argentiniji posebne davke na vinsko trto, češ, da je svetovna proizvodnja vina previsoka. Letos so ta zakon zopet podaljšali. Davek znaša 1000 pezov (18800 din) na obdelan ha. □ Preko 300.000 prebivalcev, večji del sudetskih Nemcev se je umaknilo pred nemškimi četami, ki so vkorakale v sudetsko ozemlje. Ostali so Hitlerja, ki je prišel v največja sudetska mesta navdušeno in s cvetjem pozdravili. Ko je neka roža ranila FUhrerja, so obsipavanje s cvetjem prepovedali. SKRBI ,ZA »EDINOST«! ■ . . 1 s. 'n i Slika iz Palestine. Angleški motorizirani oddc'!ci vrzljo skozi arabske četrti In ličefo arabske voditelje ter orožje. Upor proti Angležem v Palestini ie zavzel že tak obseg, da so Angleži prisiljeni poslužiti se najostrgSUi varnostnih ukrepov. Gospodarstvo Naši gospodarski odnošaii do Nemeiie Jugoslavija je izgubila v razmeroma kratkem času dve važni tržišči, namreč avstrijsko in češkoslovaško, češka je namreč doslei uvažala naše poljedelske pridelke, ker jih je potrebovala za agrarno pasivne sudetske predele. Odslej pa to ne bo več potrebno, kajti češko poljedelsko gospodarstvo ie za okrnjeno ozemlje itak dovolj produktivno. Radi teh dveh izgub naša izvozna trgovina močno trpi, kajti sedaj bomo še bolj navezani na nemško tržišče. To je za nas zelo slabo, ker nam diktira izvozne in uvozne cene Nemčiia, ki je za enkrat skorai edini kupec naših naivaž-neiših izvoznih predmetov. S to povečano odvisnostjo se bodo še povečale slabe strani, ki so značilne za našo izvozno trgovino z Nemčijo. Te slabe strani so v tem, da ne moremo svobodno določati prodajnih cen, pa tudi ne postavljati protivrednosti za blago. Nemčija nam bo mogla odslej še ostreiše diktirati cene. preko svojih »deviznih dovolienj«, ki stvarno predstavljajo že odmerjene cene, ki jih določajo oblasti, ozirajoč se seveda na devizne interese in na koristi uvoznikov. Pri tem pa je nemškim oblastim popolnoma vseeno, kakšne so resnične tržne razmere in kakšne so produkcijske prilike v izvozni zemlji. Odvisnost inozemskega prodaialca od nemškega tržišča je do skrajnosti izrabljena. Devizni predpisi ščitijo nemškega uvoznika, ker mu načelno dovoljujejo, da plača blago šele, ko je že uvoženo. Dovoljenja za predhodno izplačevanje so le redka! Tako je jasno, da uvoznik ne ri-skira, kajti ni mu potreben kapital. Radi tega deviznega prometa se je v prejšnjih letih kopičil nemški dolg pri nas in je narastel na okroglo 400 milijonov dinarjev. Ta dolg stoji že nekaj let in se nikamor ne gane; nasprotno, celo povečuje se. Kljub temu, da nam drug? dolguje, moramo biti zadovoljni, če odpeljejo od nas rudne surovine in poljedelske pridelke. Teh poslednjih pa uvaža Nemčija iz Ju-joslavije vedno manj, kajti z avtarkijo je zbila potrebo uvoza agrarnih produktov za okroglo 20 odstotkov. Tako postaja Nemčija prav za prav vedno slabši kon-zument našega poljedelskega gosoodar-stva. Pa četudi bi se odjem agrarnih produktov povečal, bi to še vedno ne pome- nilo izhoda iz naše agrarne krize, kajti naše poljedelsko gospodarstvo potrebuje denarja, ne pa strojev za industrijo, s katerimi nam Nemčija pretežno plačuje izvoženo blago. Kakor je sedanje stanje, moramo vzeti na račun dolga od Nemčije prav vse in po vsakršni ceni. Kratek pregled tega, kar moramo iz Nemčije uvažati, nam bo povedal marsikaj. Tako je bilo letos uva-žano sledeče: volneno predivo, nredelano in napolpredelano železo (!), žice, cevi, tračnice, železniški material, plugi, vijaki, žeblii, svileno predivo, olja, parafin, ne-oredelane kože, steklo, premog vseh vrst, bakrena galica, izdelki iz.bakra, prevozna sredstva, porcelan, paoir, izdelki iz lesa itd. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v celotni količini uvoženega blaga 21,7°/o industrijskih strojev, kar pomeni ogromen porast napram 16,1% v celem letu 1937. Le v glavnem navedeno uvažano blago nam kaže, kako smo od Nemčije odvisni, ' d 11 »J j s i il j a x a jp jfluJ jo 1 ti um i r»ifn \ i ’ *. J»i Uj 1*?,! ft?'W J'« i M i« iu "na i»ju\ Kakšno nesorazmerje vlada med uvozom in izvozom v naši trgovini z Nemčijo, nam najbolt drastično prikazujejo številke iz leta 1937. Takrat smo poslali v Nemčijo za 3 milijarde mark (45 milijard dinarjev) rudnih in drugih surovin ter poljedelskih pridelkov, pripeljali smo pa k nam za 20 milijard mark industrijskih izdelkov. Torej razmerje 1 proti 6. Ker pa po sedanji pogodbi nimamo uvoznih ugodnosti kot jih imaio nemški izvozniki, moramo plačevati skoraj vse uvoženo blago — na račun dolga ga pride malo — sproti. Ker pa nimamo deviz in ne zlata, moramo dajati za 1 kg strojev 20 kg rud in podobnega! Vse navedeno vpije po temeljiti preureditvi trgovine med Jugoslavijo in Nemčijo. Pred kratkim je bil pri nas nemški gospodarski minister dr. Funk. Ob tej priliki so listi poročali, da gre za ureditev trgovinske pogodbe. Koliko uspeha bo rodi! ta obisk, to je vprašanje bodočnosti. Tudi 4"« II 'A t <1 ji Ji Ji i Jt .is.it A)C J llil.tl’ IT: H 9 m&Msi . 8H »» tu • .( v. * i ' SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro simo. da oošUeio svoie Drlsoevke na! kasneje do vsake srede^ v tednu. Povsod prevet pšenice Letos je pšenica skoraj po vsem svetu izredno dobro obrodila in cenijo, da je pridelek za 10 do 15% večji kot lanski, ki tudi ni bil slab in je vse poljedelce več ali manj popolnoma zadovoljil. Sedaj, ko je žetev v vseh državah končana, so na razpolago zaključne številke o izidu letine. Na severni poluti zemlje so pridelali letos okroglo 105 milijonov ton, pri čemer pa kot vedno manjkajo podatki iz Rusije in Kitajske. Po vsem svetu, torej vštevši južno poluto, znaša pridelek nekako 142 milijonov ton pšenice, če se vpošteva, da je že lanska letina precej presegala potrebo in je v silosih na razpo lago še,zelo mnogo lanske pšenice, potem je razumljivo, da se letos gibljejo cene zelo nizko. Kadar je letina dobra, je je kmet vesel, če potrebuje žito več ali manj le zase. če pa mora prodati, potem je božjega blagoslova manj vesel, ker cene močno nazadujejo. Dostikrat je nazadovanje cen večie kot prirastek v letini, tako da poljedelec manj iztrži, čeprav je več pridela!. Zadnja leta so se jeli veletrgovci in tudi producenti raznih pridelkov združevati v kartele ali druge organizacije, ki imajo namen, da se z raznimi ukrepi dvignejo ali vsaj ustalijo cene na gotovi višini. Pri tem igrajo veliko vlogo stremljenja po zmanjšanju produkcije. Da se zmanjšajo zaloge in s tem popravijo cene, se uničuiejo ogromne množine blaga. Posebno velia to za kavo, ki so jo zadnja leta sežgali na milijone vreč. Lastnik plantaže je na primer sežgal 10% ka-vinega pridelka prejšnjega leta, zato pa so se cene povišale za 15%, ker so postale zaloge pičle. Farmar ali veletrgovec ie pri tem le zaslužil, ni pa pomislil, da bi se dala kava uporabiti bolj koristno, n. pr., da bi jo dali revnim zastonj, ker si je ne morejo kupiti, tudi če je še tako poceni. S takim postopanjem bi se iznebili blaga, cene bi se kljub temu povišale, farmar in špekulant pa bi storila dobro delo. Tudi pšenice ie bilo zadnja leta po nekod sežgane zelo mnogo, ali pa so jo kratkomalo vrgli v morje. Sedaj so posegli špekulanti po drugem sredstvu. Z vsemi silami delajo na tem, da pristopijo k njihovemu kartelu vse države, tudi one, ki so doslej stale ob strani. Akcija stremi za tem, da se zmanjša površina poseiane zemlie in tako zniža .pridelek,, da bi se dosegle boljše cene. Merodajno za ta korak je dejstvo, da so začele cene pšenici zopet naglo padati. Ko je pred nekaj tedni viselo v zraku vpra šanje, ali bo voina ali ne, in so se skoraj vse države mrzlično pripravljale na krva- vi ples, sta vojaštvo in špekulacija pokupila ogromne množine žita in moke. Ko pa so v Monakovem uredili češkoslovaško vprašanje brez vojne in se je videlo, da se je špekulacija urezala, so cene žitu jele zopet drčati navzdol. V vseh državah, ki pridelujejo velike množine žita, predvsem pšenice, se sedaj bavijo z mislijo, zmanjšati produkcijo, da dosežejo boljše cene. V glavnem velja to za Zedinjene države, Kanado in Argenti-nijo, ki so se sedaj že skoraj popolnoma zedinile in se že delajo načrti na razdelitvi pridelovalnih kontingentov. Seveda bo šibkejši tudi tu udarjen, kakor je to v politiki in diplomaciji, in bodo nemara male države morale razmeroma bolj- omejiti produkcijo kot velike. Nekatere države pa se tej akciji prot!- vijo, ker računajo s tem, da je Monakovo le epizoda in da se ne bodo dali vsi mednarodni spori tako lahko poravnati kot v zadnjem tednu septembra. 1' * j \ % i i .!■ i -m • ,r n* Sl; ri ! 1. I »i ! AMl., I ■ Naše tržišie m tene Sadje: Čeprav je zunanje politična napetost že popustila in ie zopet mogoče izvažati, je trgovina s sadjem bolj mlačna, ker je radi trgatve malo časa. Kanadka se je prodajala po 3 din kg, za posebno velike in lepe komade so ponujali po 3.30 din, a .ie kmeje niso prodali, ker je pričakovati, da se bodo cene dvignile. Les: Stanje na lesnem tržišču se ni toliko popravilo, kakor so nekateri po priključitvi Avstrije v Nemčijo napovedovali. Še vedno ena petina lesnih obratov stoji. Le na domačem trgu je poslala trgovina nekoliko bolj živahna. Nemčija kupuje še vedno kljub P°' litičnim nasprotjem ves mehki les od Rusije, od nas pa kupuje samo trd les za svojo o-borožitev (puškina kopita itd.) Hmelj: Cene neizpremenjene: 28—32 din kilogram. Živina: voli 4—6.25 din kg, telice 3—5.50 din, krave 2—4.5 din, teleta 4—7 din. plemenski biki 5—6 din. Svinje: Špeharji 10—11 din, pršutarji 9 din. (Cene za govejo živino in za svinje so veljale, dokler se ni ponovno pojavila slinavka in parkljevka ki v nekaterih krajih zopet onemogoča vsako trgovino.) Pcdrobna prodaja: Meso: govedina 6 do 12 din, goveje salo 15—16. svinjsko meso 13—18. slanina 14—15, jetra 8—12. rebrca 10 —12, zajec 13—14 din za kg. — Zelenjava: krompir kg 0.60—1.25 din, čebula 2—4, česen 4—7, kislo zelje 3, kisla repa 2, hren 8—9, paradižnik , 4 din, zelje komad 050—2 din 2—3 komade repe 1, kumarce komad 0.50—1, 8—15 komadov zelene paprike 1 din. karfi--jola 1—8. ohrovt 0.50—1.50, zelena 0.50—2.50 buča 0.50—2, šopek peteršilja 0.50—1, glavnata solata komad 0.50—1.50, endivija kom. 0.25—1 din, kup motovilca, radiča. špinače in fižola v stročju 1 din. por komad 0.25 do 1 din. kup vrtnega korenja 0.50—1 din. 2—3 kolerabe 1 din. — Sadje: jabolka 2—6 din, hruške 6—10, sive 8—9, breskve 4—8, grozdje 3—8, celi orehi 10, luščeni 32. kostanj -3—4 din za kg, liter 2 din, pečeni kostanj liter 6 din. — Žito: pšenica 1.75—2 din. rž 1.50—1.75 ječmen 1.25—1.50 koruza 1.50—1.75. oves 1. proso 1.25 do 1.50, ajda 1.50, fižol 1.50—2.50 djn kg. — Mlečni izdelki: smetana 7.50—12 din kg, mleko liter 1.50—2 din. surovo maslo kg 24, čajno 28—32, domači sir 8—10 din kg; jajca komad 70 par. — Perutnina: kokoš 18 —25 din, par piščancev 20—50. gos 30—40. puran 30—50, raca 12—18 din. — Krma: sladko seno 0.70—0.80 din, kislo seno 0,50. otava 0.70 din za kg. SEJMI 23. oktobra: v Maria Gradcu. Laškem. 24. okobra: v Krškem, Dol. Logitcu, Središču, Velenju. 25. oktobra: v Novem mestu, Ormožu. Ma^ riboru, Ljutomeru, Lembergu. Dol. Lendavi. 26. oktobra: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Vidmu na Savi. 27. oktobra: v Št. Rupertu, Turnišču. Križevcih, Martjancih. 28. oktobra: v Mokronogu. Ložu. Radovljici, Mariboru, Dolnji Lendavi, Žužemberku, Gornjem gradu, Koračicah. Muti, Sov. Bistrici, Sv. Juriju-Ceju trg. 29. oktobra: v Brežicah, Celju. Trbovljah. Prevarili so se! Nevarnost vojne, ki je pretekle dni grozila vsej Evropi, so seveda izrabili v svoje umazane namene tudi špekulanti z denarjem. Tako so ti špekulanti nakupili o-gromne množine žita, ki bi ga v slučaju vojne drago prodajali in mastno zaslužili. Sedaj pa jim je ta dobiček odplaval po vodi, izgubili so še svoje premoženje, ker so žito kupovali po precej visokih cenah. Opozorilo lesnim izvoznikom Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo za vse izvoznike lesa v Nemčijo naslednje opozorilo: Na podlagi določil, ki jih vsebuje protokol nemško-jugoslovanskega gozdno-lesnega odbora z dne 27. avgusta, so objavile nemške oblasti 21. septembra na-redbo, po kateri so nemški uvoznik! lesa ■iz Jugoslavije dolžni: 1. da takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe z jugoslovanskimi prodajalci zaprosijo za podelitev potrebnega nemškega deviznega dovoljenja, 2. da takoj po vložitvi te prošnje obvestijo jugoslovanskega prodajalca, da je prošnja vložena in 3. da o prejeti rešitvi brezpogojno takoj obveste jugoslovanskega Izvoznika. V zvezi s to naredbo nemške vlade ter na podlagi sklepov, ki sta jih sprejela nemško-jugoslovanski gozdno-lesni odbor v Crikvenici v septembru t. 1. ter Strokovni odbor za gozdne proizvode v Beogradu na svoji seji z dne 7. oktobra t. 1. se obveščajo vsi lesni izvozniki, da morajo brezpogojno prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vse one sklepe o lesnih kupčijah z Nemčijo, za katere v roku štirih tednov po sklenitvi kupčije niso prejeli od nemškeea kunca ob- vestila o rešitvi vložene prošnje za dodelitev deviznega dovoljenja. Ta prijava mora vsebovati natančno ime in naslov jugoslovanskega prodajalca in nemškega kupca, datum, ko je bila kupčija sklenjena, vrsto in količino lesa, dogovorjeno ceno ter pogoje dobave in plačila. Prijava vseh teh podatkov se more nadofnestiti tudi s prepisom originalne pogodbe. Posebej pa je treba navesti, če je nemška firma zadostila obveznostim po točki 1. in 2. in kdaj je v Nemčiji vložila prošnjo za devizno dovoljenje. Ta naredba se nanaša na vse vrste okroglega, tesanega in rezanega lesa, ko tudi na furnirje in vezane plošče ter velja za vse pogodbe, ki so bile sklenjene po 1. oktobru 1938. Vsi onlizvoznlkl, ki ne bi postopali po tem navodilu, izgube pravico na zaščito svojih interesov pri izvozu v Nemčijo po naših pristojnih ustanovah ter so v nevarnosti, da bodo imeli škodo pri svojih kupčijah z nemškimi uvoznimi firmami. Vse prijave, o katerih je bilo čovora. se morajo poslati priporočeno na nas’ov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, odsek za lesne proizvode R?or eMtod Dolenc, pravnik dr. Gregor Krek, pravnik dr. Janko Polec, pravnik dr. Rado Kušej, matematik dr. Rihard Zupančič, matematik dr. Josip Plemelj in Prirodoslovec dr. Jovan Handži, dalje Pesnik Oton Zupančič, akad. slikarja Matija Jama in Rihard Jakopič, pisatelj rranc Finžgar in arhitekt Jože Plečnik. Prvo akademijo — Academia operoso-rum (akademija delovnih) — smo dobili Slovenci leta 1693. Ta družba je bila °sem let tajna. L. 1701 pa so stopili z vso slovesnostjo pred javnost, člani te akademije so delovali v znanstvu v vseh panogah. Prenehala je z delovanjem 1. 1725. L. 1779 je Blaž Kumerdej skušal obnoviti to Akademijo, uspelo pa je to šele 1. 1781 grofu Janezu Nepomuku Edlingu, ki je ustanovil Academio operosorum re-divivo. Obnovljena akademija je imela 23 članov, med temi 18 iz Kranjske. Akademija pa je prenehala z delovanjem že 1. 1785. Njeno zgodovinsko poslanstvo je prevzel baron Zois, ki je zbral okoli seba^ privatno družbo slovenskih delavcev. Njeni člani so bili: Kopitar, Linhart, Vodnik itd. ter je to bila prava akademija. četudi ni nosila tega naslova, šele letos smo dobili tudi mi Slovenci svojo akademijo, ki naj vredno zastopa slovensko kulturo pred svetom. Mariborska kulturna kron ka Proslava 20 letnice Cankarjeve smrti Prvi, ki se bodo letos spomnili 20-let-nice Cankarjeve smrti so mariborski delavci. V soboto 22. okt. 1938. ob 20. uri bodo imeli v veliki Kazinski dvorani spominski koncert. Nastopila bodo sledeča društva: Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev, Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«, Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo«, Pevsko društvo »Grafika«, Prvo glasbeno društvo tekt. del. in nam., Del pevsko društvo »Enakost«, Pev. dr. pekov, pomočnikov in kombiniran zbor z Beethovnovimi, Wagnerjevimi, Ipavčevimi, Forsterjevimi, Vrabčevimi, Adamičevimi in drugimi skladbami. Spored je vsekakor zelo pester in zasluži, da ga pride človek poslušat. KONCERT slovenskih grafikov v Mariboru V soboto, dne 29. okt. bo v veliki ka-z,inski dvorani koncert slovenskih grafikov. Prireditev se vrši v okvirju 70-iet-nice slovenske grafične organizacije ter je obenem proslava 10-letnice pevskega društva »Grafike« v Mariboru. Nastopila bosta pevska zbora »Grafike« v Ljubljani in Mariboru ter orkester »Grafike« iz Ljubljane z bogatim sporedom, ki obsega Devove, Forsterjeve, Slavinškove, Pre-lovčeve, Vrabčeve in druge pesmi ter Beethovnove, Smetanove, Jesselove in Dvorakove skladbe. Grafiki so si v Mariboru že pridobili lep sloves in vemo, da bodo imeli polno dvorano občinstva. Predavanje dr. Ljudevita Hauptmana o »Nacionalizmu in svetovni vojni« je znova pokazalo, da so še vedno predavatelji in teme, ki morejo napolniti dvorano Ljudske univerze. Na duhovit in lahkoten način nam je predavatelj v dveh urah, ki sta nam bili skoro prekratki, pokazal razvoj svetovne politike ob svetovni vojni ter težave, ki jih ima na tem prostoru narodno načelo, ki so nam ga importirali iz evropskega zapada, kjer se krije država z narodnostjo. Takih predavanj bi radi poslušali še več! Kulturni drobiž češkoslovaške državne nagrade za najboljše literarno delo tega leta se letos ne bodo podelile. Ministrvo šol in prosvete utemeljuje to svojo odločitev z izredno težkim položajem v katerem je danes češkoslovaška. čapkov roman »Prvni parta« (Prva partija) je izšla v prevodu Boška Vra-rareviča v hrvaščini. Založila ga je Bi-noza. O dr. Edvardu Benešu je izšla v Karlovcu 48 strani obsegajoča brošura. Napisal jo je Josip Nikšič, ki v njej obravnava na popularen način življenje in delo velikega vzglednega demokrata. »Prodana nevesta« je dosegla v Pragi že 1400 predstav. Tudi to je rekord. 17,085.000 knjig Leva Tolstoja je izšlo v SSSR v zadnjih 20 letih. Seveda ne le vruščini, ampak v 52 jezikih Sovjetske Zveze, v zadnjih 20 letih carske Rusije, ko je torej Tolstoj še živel jih je izšlo 8 milijonov. V leningrajski državni založbi je izšlo več prevodov iz čeških romanopiscev: Majerove, Olbrachta, Včeličke in Jos. čapka. 100-letnico velikega češkega jezikoslovca Jana Gebauerja so slavili Čehi pretekli teden. 100KČ razpisuje Matica slovenska (slovaška) ob priliki 20- letnice republike za roman, dramo, pesem ali znanstveno razpravo. »Neodvisno gledališče« je preneslo svoj sedež v Ptuj. Pod vodstvom režiserja Žižka se pripravlja za to sezono sledeči repartoar: Proslava 25-letnice dramskega društva v Ptuju: Linhart — »Matiček se ženi.«. Cankarjeva proslava: Ivan Cankar — »Hlapci« — dramatiziral Žižek. Obletnica Nušičeve smrti: Nu-šič — »Narodni poslanec«. Ingolič-žižek: »Lukarji«. Remec: »Magda« in za zaključek »Originalna komedija« na podlagi narodnih legend v dramatizaciji Žižka. Otvoritvena predstava »Matička« bo 8. novembra 1938. Kot letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir predlagaio bivšega prezidenta češkoslovaške dr. Edv. Beneša. V Helsinkih pa tudi v drugih mestih severnih držav so se vršila že velika zborovanja, s katerih so poslali že mnogo brzojavk in resolucij v Stockholm. Vendar izgledi za dr. Beneša niso posebno ugodni, ker bi Nemčija gotovo hudo nasprotovala. Nemški krogi namreč pripisujejo glavne zasluge za mir Hitlerju, ki je s svojim odločnim nastopom, ki je bil podkrepljen s številkami o nemški oborožitvi Anglijo in Francijo odvrnil od misli, da bi češkoslovaški pomagali. Prvo radio postajo za Eskime so zgra-diliv Kanadi ob ustju reke Makhenci. Poleg glasbe in predavanj, bo oddajala ta radio-postaja poročila o premikanju leda in snega, kar je velike važnosti za Eskime, posebno v toplejših mesecih. V Zagrebu bo 30. in 31. t. m. glavna skupščina Jadranske straže in Jadranski dan. Tu bi se megli tudi mi nekaj naučiti Svoj letošnji državni praznik 28. okt, bodo na češkoslovaškem proslavili na način, ki je vsega posnemanja vreden. Na ta dan se bodo pa vseh praških, morda celo po vseh kinematografih v republiki igrali samo domači češkoslovaški filmi. Mi sicer nimamo svoje produkcije, toda tudi pri nas bi bilo lepo, če bi tudi mi kazali svoj nacionalizem tudi v pridobitnih panogah kakor so kinematografi. Prejeli zmo: »Zvonček«, list s podobami z mladino, okt. 1938. List prinaša več pesmic, med njimi Peruzzijevo »Zbogom, kralj«, krajše sestavke: Fr. Bevka: »Merica«, J. Murnika »Kako je Pepček gobarja opeharil«, V. Borove: »Steklena princeska«, M. Majdiča »Kako je Joko pomagal psu-čuvaju«, nadaljevanje povesti Fr. čičeka »Mihec Pihec«, L Razpotnik »Skrivnost zelene jame« ter več krajših poučnih člankov. Žena in mož sta šele celota — človek, * žena ne more biti manj nego molki, zakaj ona rodi tudi moške! *S potovanj po Moravskem KONEC . Za izobrazbo skrbijo razne organiza-Sjie, zlasti kmetsko mladinske, dalje občinske knjižnice in krajevne prosvetne komisije, ki imajo poldržavno obliko. Tu izobražuje prebivalstvo na vasi in kaže za prosveto kot izobraženo ljudstvo veliko razumevanje in ga ni treba Ustvarjati, kot bi si mogoče kdo mislil. Iz Laza sem jo večkrat mahnil v bližnje Mor. Budejovice. malo podeželsko teesto s 5000 prebivalci, ki je imelo za casa gospodarske konjunkture visoko razvito industrijo za poljedelske stroje. Mesto tvori v glavnem obširni trg, kjer ■le vršijo tudi tedensko sejmi, in so Mor. Budejovice daleč na okoli znane kot najboljši sejmarski kraj. Okolica Mor. Budejovic je precej pobobna naši Dolenjski, le da ima malo teanjše griče. Zemlja je precej rodovitna • 'n se prideluje v glavnem krompir, pšenica in rž. Ker se krompirja prodaja zelo veliko in se ga ne more prodati vsega na trgu v mestu, so si kmetje ustanovili v okolici več zadružnih tovarn za špi-n.h kamor orodajaio krompir po dnevnih cenah, nazai pa dobijo odpadke in iih Porabijo za krmljenje živine. Tako ima- JOSIP UDOVIČ jo kmetje dvojni dobiček: Lahko prodajo krompir in dobijo nazaj odpadke, ki za krmljenje zlasti v zimskem času prav dobro služijo. Cas mi je v Ldzu kaj hitro potekal, zlasti še, ker sem se zanimal za okolico. Božične praznike sem preživel v največje zadovoljstvo v prijazni Nejedlikovi družini, ki me je ves čas bivanja v Lazu najlepše oskrbovala in sta tako oče kot mati skrbela zame tako kot morejo le starši. Kaj rad sem poslušal pripovedovanja starega Nejedlika, saj so bila skoraj vedno vezana z zanimivimi zgodovinskimi dogodki češkega naroda. Visoko je povzdignil glas, kadar je govoril o krivicah, ki so jih prizadele avstrijske oblasti Čehom pred vojno in med njo. »Bodimo složni!« je neštetokrat dejal. Da, sloga je največja zaveznica vsakega naroda, kar je prav občutil zlasti še sedaj prav češki narod. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem se sredi januarja vračal iz Laza v Brno, Bivanje v Brnu sem izrabil za proučevanje češkega zadružništva. Vesel sem bil, kadar sem se lahko s prijateljem podal na podeželje. Dana mi je bila prilika, da sem si ogledal veliki spomenik iz Napoleonovih časov: »Moly-lo miru«, ki je 'zgrajen v spomin bitke pri Slavkovu leta 1807, kjer je doživela avstrijska vojska velik poraz od Napoleona. V spomeniku, ki je zgrajen v obliki stolpa, je kapela in grobnica vojakov. Kapela je bila polna najrazličnejših vencev, ki jih prinašajo razne skupine in deputacije, katerih na »MolyIu miru« nikoli ne manjka, niti v zimskem času ne. Kaj zadovoljen sem bil, ko sem še drugo jutro iz bližnjih Jirikovic, kjer sem bil prenočil v Brno. Po treh tednih bivanja v Brnu me je vodila pot dalje v Prikaze pri Olomou-cu. Pripekajoče sonce mi skoraj ni dalo verjeti, da smo šele začetkom februarja, ko sem stal opoldne na peronu 'ornskega kolodvora, čakajoč vlaka za Olomouc. Vožnja proti Olomoucu je bila zelo zanimiva. Krasno vreme ie omogočalo lep razgled daleč na okoli. Široko na okoli so se razprostirale velike bele vasi, v ozadju pa se je pod gorami lesketal sneg. Res krasno za zimski čas. Kolikor bolj je vlak sopihal, toliko bližje smo bili srcu Moravske — Hani, ki spada med najbogatejše kmetske pokrajine v republiki. Hana sama je cela kmetska in se večina njenega prebivalstva preživlja s kmetij- stvom; veliko goje zlasti sladkorne pese in po posameznih vaseh sem že videl tovarne za proizvajanje sladkorja. Misli so se mi globoko zatopile v pokrajino in sem se nemalo začudil, ko me je sprevodnik opozoril, da se bliža vlak Nezamej-slicam in da oni, ki nameravamo potovati proti Olomoucu, tu presedemo na drugi vlak. Kaj hitro sem. presedel v drugi vlak, ki je takoj, čini se je napolnil, odpeljal. Manjša hitrost mi je pričala, da je proga slabša, dala pa mi je več možnosti za razgled. Po dobri uri vožnje je vlak ustavil v Prostejevu, mestu s 35.000 prebivalci z zelo razvito tekstilno industrijo in s poljedelskimi stroji. Hitro je poteklo deset minut, kolikor je vlak stal, in že smo čuli klice sprevodnikov, ki so opozarjali na odhod. Vožnja do Prikazov je bila zelo zanimiva. V okolici Olomouca sem videl krasne vrtove, ki so pričali, da je vrtnarstvo visoko razvito. Krasna ravnina je za ustvarjanje prilagojena, saj je odprta od juga sonou, medtem ko je od severa zavarovana pred mrzlimi vetrovi z gorami. Tu in tam se je že videlo na polju tudi ljudi, ki so pripravljali zemljo za prvo spomladansko, setev. Takoj se je vlak hitro približal Prikazom — mojemu cilju, kjer sem izstopil. Nemalo sem bil začuden, ko sem izstopil iz postajnega ženo in liršna dela v mesecu oktobru Delo na vrtu meseca oktobra ni več tako- prijetno, vendar ne kaže drugega, kakor da smotrno izrabimo še te kratke dni. ' V sadovnjaku lahko' še sadimo. Zlasti se je pa treba zdaj posvetiti staremu sadnemu drevju, da ga dodobra očistimo. Poletje je bilo bogato mrčesa, zato je tako čiščenje še posebno potrebno. Mah in lišaj na deblu in vejah odstranimo s krtačo ali pa z drevnini praskačem. S to nadlogo vred odstranimo tudi dosti mrčesa, ki se je hotel čez zimo tod naseliti. Zato je dobro, če položimo pod drevo bele rjuhe, da lahko vse, kar smo skrtačili z drevesa, poberemo in zažgemo. Če tega ne storimo, se bo spravil mrčes nazaj na deblo in si tam poiskal i-idobno zimsko bivališče. Dostikrat dobimo lišaj in mah tako visoko na drevesu, da ga tudi z lestvijo ne dosežemo, potem si moramo kako drugače pomagati. Navadna sredstva za brizganje proti mrčesa , in podobnim škodljivcem običajno ne pomagaio. Kot izborno sredstvo za brizganje se je doslej obneslo apneno mleko; mah, in lišaj odmreta,. ker ne prenašata apna. Ali je prav. da pobelimo debla z apnom, je zdaj še sporno. Mnenja o tem so različna. Gotovo pa je, da varuje apno deblo marsikaterih škodljivcev, zlasti pa ozeblin, ki jih rada dobi drevesna skorja, kolikor je je obrnjene proti zapadni strani. Vendar mora prava vrtnarica paziti, da je deblo tudi sredi zime še belo od apna, drugače vse skupaj nič ne pomaga. • Listja bolnega drevja ne smemo upO rahljati za kompost. Bolje je. da ga globoko zakopljemo v zemljo. Preden pritisne mraz, moramo zemljo še. enkrat obdelati. Pod pritlikavim drevjem zadostuje, da zemljo rahlo prekopljemo. Dobro je tudi, da jo pognojimo. Za gnojenje se dosti bolje obnese naravni gnoj kakor kakršnokoli umetno gnojilo. Ljubiteljice vrtnih jagod naj zdaj pognojijo tudi jagode. Gnoj položi okoli rastline, da bo varoval poganjek mraza in hkrati hranil tudi koreninice. S takim ravnanjem dosežeš, da-postanejo stebelca polagoma daljša in močnejša. Na zelenjadnem vrtu je- zdaj vse že precej pusto in prazno. Ohrovt- in kore-nasto zelenjavo smo že spravili v. klet. Dobro je, da klet pridno zračimo in da ne pozabimo zelja ob hudem mrazu pokriti. Od naših ljubljenk — vrtnic — se moramo zdaj posloviti. Še vzcvete tu in tam rožni popek, kinas hoče preveriti o letnem času. a hitro se usuje list za listom. In neko jutro bodo vse vrtnice prazne in gole. Nekaj stopinj mraza vrtnicam sicer ne škoduje, vendar moramo paziti, da nas ne prehiti prehud mraz, Vrtnic plezalk ne pokrivamo, ker so dovolj odporne. Občutljive vrste pa pokrijemo s smrečjem. Grme vrtnic obrežemo in zasujemo z zemljo. Visoke vrtnice tudi obrežemo in pripognemo vrhe k tlom, kjer jih privežemo. Vrhe zasujemo z zemljo, posebno pazljivo pa zakrijemo cepljena mesta. , MZmiena v kuhinji Brez higiene ni zdravja! Narodi, ki ne poznajo higiene ali kjer higiena še ni zavzela dovolj visoke stopnje, so podvrženi dosti bolj kužnim boleznim. Posebno gospodinje naj bi pazile na higieno. Sadje, ki ga postavljaš na mizo, mora biti zmerom dobro oprano in s čisto ruto zbrisano. Prav tako dobro operi solato in drugo sočivje, ki ga surovega serviraš „ Pazi, da otrok ne bo jedel z rokami. Ce je pa še tako majhen, da si mora z rokami pomagati, skrbno pazi, da bo imel pred vsako jedjo dobro umite roke, Pri igri se je dotikal raznih predmetov, na tleh je zmerom dovolj prahu in bacilov! Ne dovoli mu, da bi se poljuboval z drugimi otroki, ker nikoli ne veš, ali ni kdo izmed njih bolan. Če greš z otrokom na izprehod, mu ne dovoli, da bi se z rokami igral po pesku! Če imaš v kuhinji kamenita tla, jih briši s prašnim oljem. Tako preprečiš, da bi se prah dvigal in padal v jedi. Prav tako storiš lahko tudi z lesenim podom, zadostuje, pa tudi, če pod vsak dan pobrišeš z mokro cunjo. Vsak član družine naj ima'svojo brisačo in svoj jedilni prtič in svojo zobno ščetko. Kljuke stanovanjskih vrat zbriši večkrat z lizolovo raztopino, ki zamori bacile. V kuhinji naj ne bivajo mačke in psi. Če imaš opravke z denarjem, si potlej vselej dobro umij roke. Na denarju je vse polno bacilov — le pomisli, koliko ljudi je imelo že denar v rokah, preden je prišel do tebe! S skrbno pažnjo preprečiš lahko marsikatero bolezen. Ali se dobra jajčarlca lahko že na pogled spozna? Prav lahko. Dobra jajčarica je namreč nenavadno živahna in gibčna in skoraj nikoli ne miruje, posebno z glavo ne. Takšna kokš si pridno išče hrane, gre tudi dostikrat prav daleč od doma, pride pa hitro, če jo pokličemo, kadar krmimo. Je pazljiva, radovedna in krotka, prijeti se pa ne da rada. Lahnega dežja se ne boji. Zjutraj se zgodaj zbudi in hodi kasno spat. Od desetih žitnih zrn, ki jih strežemo po tleh, pobere dobra jajčarica šest, slaba pa štiri. Kam naj bo obrnjena kurnica? Najboje je, če postavimo kurnico tako, da .ie obrnjen njen prednji del z okni proti jugovzhodu, ker prihaja spomladi odondod največ solnca. poleti pa ni vročina prevelika. Ako bi pa to ne bilo mogoče, obrnimo kurnico proti jugu aii vzhodu, in če ni drugače, tudi proti zapadu, nikdar pa ne proti severu, zakaj potem bi ne prišlo v kurnico prav nič solnca. ki tako koristi kokošim in uničuje bolezenske klice. PRAKTIČNI Novo pološčeno (emajlirano) posodo pred prvo uporabo napolni z vodo, vrzi vanjo na dva litra vode 5 dkg soli in dodaj prav toliko kisa. Ta tekočina naj vre v posodi 1 uro; glazura se na ta način dalje časa ohrani. Mleko ne kuhaj v posodi, kjer si imela prej kaj mastnega Nobeno živilo se namreč tako hitro in tako rado ne navzame vonja in okusa kakor prav mleko. Zato imej za mleko posebne posode v katerih ne kuhaj nič drugega. Praznih zacinjenih posod nikoli ne puščaj na vročem štedilniku. Kositer ali cin se namreč hitro raztopi. Zato tudi ne uporabljaj takih posod za razbeljenje masti. Mast razbe-ljaj v navadni železni ponvi. Sobosllkar in pleskar ostavita v stanovanju neprijeten vonj po barvi in terpentinu, ki se ga težko iznebimo. Odpraviš ga še dovolj hitro, ako položiš na police oken dosti sveže narezane čebule. Ščetke za čiščenje zob ostanejo dolgo časa neizpremenjene, ako jih daš po vsaki uporabi sušit. Od časa do časa pa operi ščetko v milnici da izpereš ostanke zobne kreme. Do bro je, da imaš dve ščetki in uporabljaš zdaj eno zdai drugo. Jajca, ostanejo, dalje- časa sveže. ako. jih odrgneš s kožo od slanine. Šipe na oknih in na kredencah najlepše o-snažiš š sidolom. KUHINJA Ječmenčkova juha. Namoči zvečer četrt li*ra drobnega ječmeiička. Drugi dan ga zavri in takoj odcedi., Nato zalil ječmenčk z 2 1 juhe od' svinjskega mesa. Ko ie ječmen-ček napol kuhan, mu prideni olupljen in na •majhne kocke zrezan krompir, dva stroka zrezanega česna, in ko je že skoraj kuhan, mu prideni ščep popra, sol in žlico drobno Zrezanega zelenega peteršilja. (Ječmenček kuhaj počasi 2—3 ure). Riževa juha z zeljeni in svežini svinjskim mesom. Razgrej v posodi žlico masti, prideni polovico srednje velike, na rezance zrezane čebule in 15 dkg na riiajhne kosce zrezanega bolj mastnega mesa. To osoli in pokrito duši z nekaj' žlicami vode. Ko se zelje že nekoliko zmehča, prideni eno osminko litra riža ter zalij z en in poi Itira tople vode ali juhe ter kuhaj vse- skupaj .20—-25 minul Zeljnata juha s krompirjem. Zreži na debe le rezance pol srednje debele zeljnate glave, jo operi in duši v 4 dkg masti z nekaj kosci čebule. Ko se zelje nekoliko zarumeni in zmehča, prideni debel, olupljen in na kocke zrezan krompir, ga osoli, žalij z dvema-litroma tople vode in vse Prideni- še žlico- magija Smetanova juha. Raztepi v lončku 1U 1 kis le smetane z žlico moke in eno šestnajstinko litra vode. To vlij v 1 1 zavrele osoljene vode, v katero si dala ščep kumne. Vse skupaj še prav dobro raztepi in kuhaj počasi 20—25 minut. Med kuhanjem večkrat premešaj. Nato vlij juho na opečene krušne rezince. Jabolčni usukanec. Nekaj jabolk olupi in zreži na krhlje ter jim odstrani pečke. Daj krhlje v lonec, prilij 2 1 vode, pokrij in kuhaj, da se krhlji razpuste. Potem odlij vodo v drugo posodo, stlači jabolka, prilij vodo zopet nazaj in nekoliko osoli. Nato prjdeni u-sukane drobljanče. ki si jih napravila iz V« 1 moke, 1 jajca in žlice vode ter pusti, da vse skupaj 10 minut vre. V ponvi razgrej žlico masla (4 dkg). zarumeni v njem žlico drob-Ijancev, ki si jih prištedila poprej, ko si jih zamešala v jabolka, in jih stresi v usukanec. Prideni še žlico sladkornega praha in ko prevre, siresi usukanec v skledo. Okisani rszancl. Stresi na desko slabega pol kilograma moke, napravi v sredi jamico, ubij v njo eno jajce in priij 3 žlice vode. i tega napravi z nožem in nato še z rokam testo, ki ga dobro ugueti. Iz tega IlaPrav dva hlebčka, ju razvaljaj za nožev rob na debelo in razgrni razvaljane krpe oo C1S prtiču, da se posuše. Prereži vsako krpo po sredi, jo zgeni skupaj in zreži v drobne rezance, ki jih skuhaj v 2 1 zavrele slane vode. Ko so 10 minut vreli, jim prideni rumeno raz redčeno prežganje iz 4 dkg masti in dvei žlic moke. Ko rezanci še nekaj minut vr » jim prilij kisa po okusu in-jih postavi ko samostojno jed. na mizo. _ . Svinjska pljuča s krušnimi cmoki. Skunai pol kilograma svinjskih pljuč kakor navadno. Kuhane zreži na mezinec debele rezine. Napravi prežganje iz polne žlice masti in moke. prideni peteršilj, česen in čebulo: ko vse skupaj zarumeni, zalij z juho ali toplo vodo. pri' deni košček limonove lupine in vejico majarona, osoli, pokrij in kuhaj 10 minut. Pridem še ščep popra in malo kisa in ko pljuča prc* vro, jih stresi v skledo ter daj zraven kruhove cmoke. — Prav tako pripraviš telečja ail goveja pljuča. Žemeijni pečenjak z rozinami in jabolku Zreži na listke 5 po dan starih žemelj, stresi jih v skledo in polij s V« 1 nezavretega mleka. v katerem si zmešala in stepla dva rumenjaka, kavno žlico sladkorja in pol žličke drobno zrezane limonine lupine. Pokrij in po" stavi za pol ure vstran, da se žemlje napoje. Nato primešaj pest na kocke zrezanih kislin jabolk, žlico rozin in sneg dveh beljakov. Vse zmešaj iti stresi v. široko plitvo posodo, v kateri si zagrela ^a jajce surovega masla ah masti. Razravnaj esto za dva prsta na debelo in speči. Ajdovi štrnkiji s sirovim nadevom. Stresi v skledo pol litra ajdove moke. io popari v pol litra osoljenega kropa, premešaj, in ko se testo, nekoliko ohladi, ga stresi na desko, na katero si potresla žlico pšenične moke. Testo prav malo ugneti in ga takoj razvalja za.pol prsta na debelo. Nato zmešaj dve pesti sira iz kislega mleka, 1 jajce. 3—4 žlice kisle smc tane in nekaj zrn soli. S tem nadevom namaži razvaljano testo in potresi po njem še dve pesti krušnih drobtin. Nato testo zvij, zavij v namočen in ožet prtič, ga poveži z nitjo in kuhaj v zavreli slani vodi pol ure. Potem štrukelj odvij, ga razreži, naloži na krožnik in zabeli z maslom ali mastjo, v kateri si zarumenila žlico krušnih drobtin. Keksi s smetano. Zgneti testo iz 1/4’kg moke, 3 dkg surovega masla/ dveh žlic kisle smetane. 1 jajca. 16 dkg sladkorja, drobno zrezane lupine */« limone ali nekoliko vanili-jevega sladkorja, nekaj zrn soli in pol žličice jedilne sode. Testo razvaljaj, izrezuj razne ob like in peči na pekači iti srednji vročini. Dooifi »E Dolina Sentilorianska Volilna borba bi zavzela tako gospodarsko obeležje. To bi bilo edino prav in pravilno; kajti idejno že zares pri nas zdai nihče ne ve, kdo je unitarist, dentralist, avtonomist ali separatist. Separatisti se gredo unitariste unitaristom pa — Bog pomagaj! —■ v tej »si tua_ciji«, res ne kaže drugega, kot da so zlezli v žep — dr. Mačku... Jadni nezadovoljni selilci se selijo kakor kaže in kakor veleva okus in položaj. Enkrat v Kočevje na Kočevsko, enkrat v Zagreb na Hrvatsko. Selitve so nerodna reč. Dvakrat se seliti ali enkrat pogoreti! Kdor pa misli da ima pri teh selilcih kaj pogoreti, se bridko moti: V narodu jugoslovensketn so siromaki že davno, davno pogoreli. Jeseni so žabe tolste in žabji kraki slaščica. Pri nas smo se žabjih krakov zadnje čase zelo oprijeli, kar je posledica slinavke in parkljevke in pomanjkanja govedine (namreč mesa, ker drugače imamo pri nas še precej živine). _ Uživanje žabjih krakov bo povzročio v naši domovini to jesen najbrže mnogo političnega skakanja in kvakanja. gpomenik Češko-Slovaškl-Ruskl bi radi poslopja na asfaltirano cesto, ki ni bila državna. Pot iz postaje v vas je bila kratka, zlasti še, ker se nisem mogel začuditi moderni ureditvi, ki se je odlikovala vsepovsod. Ko sem stopil v vas, me je čakalo nemalo presenečenje. Ob široki državni cesti so se razprostirale krasne enonadstropne kmetske hiše, s parki ob cesti. Koliko krasote more biti šele poleti, ko je vse v zelenju. Sredi vasi je stala velika hiša »Občanska založna«, kjer se je vršil šestteden-ski tečaj »Svobodne učeni selske« in s katerim sem se hotel seznaniti. Prijazno me je sprejelo 40 kmetskih fantov, zlasti pa še, ko so izvedeli, da sem Slovenec-Jugoslovan, ni hotelo biti konca pozdravljanju. Vsem sem se lepo zahvalil za pozdrave. Ker je bil predavatelj že navzoč in je pričel predavati, sem se jim pridružil. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je predavatelj obravnaval vprašanja o parceliranju zemlje v državi. Po končanem predavanju se je vršila debata, ki je pokazala zrelost poslušalcev. »Za danes smo prosti!« je zaklical vodja tečaja, »do večerje gre vsak lahko na sprehod,« je nadaljeval. Ob meni pa se je hitro nabrala skupina fantov, s katerimi sem se nato podal na sprehod po Prikazih. Tu so mi povedali fantje, da so Prikazy najmodernejša vas na Moravskem. Poleg posebno modemih kmetskih so še v vasi dobro uspevajoče zadruge: konjerejska, mlinarska, pekarska in olepševalna, katere naloga je predvsem, da gospodarstev, ki so znana daleč na okoli, skrbi za olepševanje vasi. Čas med temi kmetskimi fanti mi je tekel hitro in le prezgodaj smo se morali ločiti. Slovo od njih je bilo težje kot sem pričakoval. Avtobus je že bil daleč na cesti, ko sem še gledal nazaj v »Občansko založno«. Ko sem v Olomoucu izstopil iz avtobusa, me je pozdravila močna burja. Ker je bil precejšen mraz in so že tudi padale prve snežinke, obetajoč sneg, sem hitro poiskal nosača, pri katerem pa sem imel precej smole, ker ni vedel skoraj za nobene zanimivosti, razen stolnice in semenišča, kjer je študiral tudi naš slovenski pisatelj Fran Levstik. Mraz in burja ter nevednost nosača so me prisilili, da sem se podal na kolodvor. Med potjo sem si še kupil nekaj razglednic za pozdrave v domovino. Malo pred peto uro je vlak odpeljal proti Prerovu, kjer sem moral počakati znanca Langarja iz Brna, s katerim sem potoval dalje od Prerova na njegov dom. Zjutraj me je zgodaj prebudil, ker sva nadaljevala pot v Mor. Ostravo, ki je tretje največje češkoslovaško mesto. Mesto ima zelo razvito industrijo, zlasti je veliko v bližnji okolici premoga. V Vit* kovicah, ki tvorijo z Ostravo močno industrijsko celoto, pa so velike Škodove železarne. Slabo vreme ni dopuščalo, da bi si ka.i bolj natančno ogledali Mor. Ostravo, kakor tudi ne pozneje, čeprav sem bil v nje; se večkrat. Stari del je precej zanemarjen z ozkimi ulicami in poln malih trgovin. Novi del mesta pa se odlikuje ‘po novih dolgih, ravnih in širokih ulicah. Iz Mor. Ostrave je naju vodila pot dalje v Klimkovice na gospodarsko in gospodinjsko šolo, kjer se je vršil politični tečaj’ kmetske mladine. Tečaj je trajal 4 dni in ga je vodil tov. Langar iz Brna lesno mi je bilo ob zaključku tečaja in slovo je bilo težko, zlasti še od prijazne ge. ravnateljice Šemkasove, s katero smo mnogo debatirali. Potovanja po Moravskem so trajala še dalje. Čas mi ne dopušča, da bi vsega popisal. Naj še rečem, da sem do dobra spoznal češki narod tako na Moravskem kot na Češkem in sem prvi prišel do pre-Pjičanja, da ni sile, ki bi uničila njegovo življenje. Prepričan, da bodo tudi to ponižanje, ki so ga doživeli sedaj, prenesli vsi Cehoslovaki dostojno in da jih bo še bolj izjeklenilo v narodni zavednosti. Na zdar bratff! SIRITE ..ED • I postavili Francozi v Parizu. Žrtve miru se plemenite akcije in nadaljnjega prijatelstva Francozov zelo otresajo in ne maraio o spomeniku nič slišati. Čehi in Slovaki imajo prav; Francozi naj rajši ogedluje.io svoj lastni spomenik, postavili so si ga bili dovolj dostojnega. Ruski medved se ie prebudil, sicer le za trenutek,_ kakor slov. kralj Matjaž. Toliko le še utegnil, da je mali okrnjeni Češko-Slova-ški, ki se, čisto pravilno, naslanja na desnico, očital — izdajstvo. Potem se je obrnil na drugo stran in zaspal. Rusi postajajo šaljivci! Veledemokraciji na zapadu si morata dobro podvezati hlače, drugače jih š utegneta izgubiti. Če ne ravno hlač. pa čisto gotovo — kolonije Možak brez hlač, nerodna situacija. Za žensko zadostuje krilo — a demokracija je vendarle samo — ženska! Tiskarski škrat pokuka včasih v Dolino Šentflorjansko. Včasih pa s pridruži še ostro nabružen nož g, cenzorja. Tedaj se stope najboljši ocvirki. _k. ■S’ • ’’ V, , £ Nemirna Palestina Poljsko sfratosferno letalo, ki je eksplodiralo, Ormož Nova zadružna vinska klet v Ormožu. Oni dan je bila v Ormožu dograjena velika zadružna klet, ki se odlikuje z vsemi modernimi napravami. Klet je last kletarske za-l!’ obstoja že nad 40 let in ima okoli 600 elanov. H gradnji kleti je prispevala banovina in kmetijsko ministrstvo. Trvdka Mio-vic Peter iz Maribora je izdelala in dobavila betonske cisterne, ki so obložene s steklom, v te cisterne se lahko natoči 3.500 hektolitrov vina. Ta klet bo velikega pomena za ves ormoški vinarski okoliš, sai bodo vinogradniki mnogo lažje vnovčili svoje vino. Pričela je trgatev. Pretekli teden .ie pri nas skoro povsod pričela vinska trgatev, ki zaposluje mnogo delavcev-brentačev in obiračev. Pridelek je zelo dober. Povprečno ima 18 stopnij, ponekod še več. Sortirano grozdje bodo trgali kasneje, da bo imelo do 20 stopinj. Ker je kisline izredno malo. bodo vina sladka. Sladkorja povečini ne bo treba pri-inešavati, kar bo stroške precei zmanjšalo. Poizvedovanje za mošt odnosno vino bo precejšnje. obetajo se dobre kupčije. Radeče . V občinski pisarni so razgrnjeni volilni imeniki. Volilni imeniki, ki jih ie potrdilo sresko sodišče so razgrnjeni in stoje volil-cem na vpogled. Popravek volilnih imenikov se zahteva neposredno pismeno ali ustno od sodišča oziramo občine. Zahtevanim popravkom je treba predložiti dokazila in sicer le polnoveljavne javne listine. Popravki- se smejo zahtevati samo do 25. t. m. Pogozdovanje nad postajo Radeče. Oni dan ie kupila železniška uprava od tukajšnje banovinske drevesnice, ki jo oskrbuje g. Robert Premerstein nad 15.000 smrekovih in borovih sadik, ki jih bo zasadia na hribu nad Postajo Radeče. , Nadležno beračenje je doseglo v naših krajih svoj vrhunec. So dnevi, ko nas obišče po Pet ali več beračev, ki pričakujejo obilo darov. Med njimi se skriva tudi dovolj dela-inrznežev, ki pod krinko brezposelnosti izkoriščajo naše ljudstvo. Nekateri so tako pre drzni, da odklanjajo ponujana živila in zahtevajo le denar. Ali bi se ne dalo pomagati tem revežem na kak drugi način, ker ljudje Pri nas ne žive v preobilici, pa so primorani deliti svojo skromno dobrino z drugimi, ker odklonith milodare in zakleptai vrata pred berači zopet ni človeško Z gradnjo Sokolskega doma se bo nadalje-v'alo. Dela v tukajšnjem Sokoskem domu so zopet oživela. Kakor znano, so dogradili Sokolski dom samo na surovo ter ga z opeko Pokrili. Zaradi pomanjkanja denarja se je nadaljnja gradnja prenehala. Ker ie tukajšnji Sokol brez lastne dvorane — dosedanjo dvorano v hotelu »Jadran« je prevzel kinolastnik — se je lotil nadaljnjega dela. Predvsem se bo delalo na to, da bo dvorana od znotraj ometana. To delo je prevzel zidarski mojster Šafarič. laško Parkljevka in slinavka. V našem srezu je Pred kratkim časom popolnoma prenehala sli »avka in parkljevka, zato je sresko načelstvo v Laškem razglasilo, da je docela prestala, nakar so kmetje lahko zopet pripeljali svojo živino z laškega sreza na sejme dru-Sih srezov. Bolezen pa se je znova pojavila v Precejšnji meri, tako da so oblasti zaprle hudsko šolo v Jurkloštru in v Loki pri Zidanem mostu, da bi preprečili širjenje imenovane kužne bolezni. Zato je odredilo sresko načelstvo, da so do nadaljnjega prepovedani živinski in svinjski sejmi. — Zaradi nujnega klanja sc bodo izdajali živinsk potni listi. Uvoz nekuhanega mleka in mlečnih proizvodov ter sena, gnoja in sploh vseh predmetov. s katerimi bi se mogla slinavka in Parkljevka prenesti, je iz tiramš v občini Dobrni in iz Lahomna v občini Laškem stro-20 prepovedan. Dvorci, v katere se vračajo osebe iz Nemčije in Francije, ali iz okuženih krajev naše države, se proglašajo za sumljivo. Take osebe se morajo takoj prijaviti Plastnemu poglavarstvu zaradi razkušenja, ^Slednik živine pa mora pregledati v teh dvorcih parkljarje vsak drugi dan skozi 14 dni ter vsak najmanjši sum prijaviti na načelstvo. Zidani most Prošnja železniški direkciji. Ob sobotah in riasti ob nedeljah sedaj, ko imamo lepo jesen sc vrši spričo znanih voznih ugodnosti ve-bk potniški promet na osebnih vlakih in to v vseh smereh proti Zagrebu. Mariboru in t-iubliani. Vlaki so natrpani s potniki, ki morajo včasih stati vso progo ter se drenja'i Po hladnih hodnikih in prepihu. Vlaki pa so tudi zelo dolgi, kar povzroča nevarnost o-sebnega prometa. Tako dolgi vlaki imajo prostor samo na večjih pos ajah. nikakor pa ne Pa manjših, kakor je Sava ali Hrastnik, katere del leži že na mostu in celo na ostrem ovinku. Naprošamo železniško direkcijo v Ljubljani, aa ob navalu po nikov preskrbi za-doshio število voz in po možnosti uvede po dva vlaka, kakor napravlja to včasih, ko je velesejem .ali kaka večja prireditev v Ljub dani. ččrško . Težke poškodbe Sz maščevanja Nedavno if- sejem \ Drnovem, kjei se ie kakor o-mcajno zbralo precej sejmarjev iz bližnjih in d?unih krajev Posebno živo je bilo v nekem vhiptoiu. kjer je bil domačin, kovač Podbr-scek Adolf. Kmalu ie prišlo do prepira in sled mic tudj do pretepa pri katerem ie dobil o-menicrii kovač težke ■olesne poškodbe. roš ni urad so premestili v občinsko hišo. postni urad na Vidmu pri Krškem so eni dan Premestili \z zasebne hiše v občinsko, line- Samoodloeba narodov v zgodovini Danes, ko toliko govorimo in pišemo o plebiscitih, si marsikdo misli, da je to zamisel najnovejšega časa. Vendar pa temu ni tako. Vedeli so zanj že stari narodi, posebno Grki. Pri Germanih je glasoval narod, kadar je šlo za posebno važna vprašanja, tako za zakone, za vojno ali mir, za volitev vojvode. Beseda plebiscit prihaja iz latinskega »plebis citum« kar je označevalo v starem Rimu obračanje na narod in glasovanje o problemih javne varnosti. Pozneje se je v posameznih državah razvil iz tega splošnega vprašanja referendum, to pomeni, da se niso več obražali na ves narod, ampak na njegove zastopnike. Na tak način so glasovali koncem 14. stoletja nekateri švicarski kantoni. Tudi v Angliji je prišlo do referenduma. Na tak način so razčiščevali posebno občinska vprašanja manjše važnosti. Posebno važen pa je postal plebiscit od francoske revolucije dalje. 14. septembra 1791 je zaprosilo prebivalstvo tedanje papeževe rezidence v Avignonu pariško konstituanto, da bi na podlagi plebiscita pripadali Franciji, kar se je tudi zgodilo. Po plebiscitu sta tudi Savoja in Nica pripadli 1860. leta Franciji, 1. 1866. pa Benečija in Furlanska Italiji. Tudi Napoleon 111. se je večkrat poslužil plebiscita. Znal je tako spretno vplivati na narod, da je ljudstvo vedno glasovalo za njega. L. 1858 so imeli tudi v Zedinjenih državah prav interesanten plebiscit. Po nekem dogovoru z Dansko so morali prebivalci otočja Virgin Islands glasovati, da li bi hoteli postati državljani Zedinjenih držav, čeprav se je prebivalstvo stoodstotno izreklo za Zedinjene države, je ameriški senat še premišljeval, komu naj pripade otočje. Dvajseto 'stoletje pa pozna neštevilno plebiscitov. Za pravice malih narodov se je potegoval zlasti nekdanji predsednik Zedinjenih držav Wi!son, kateremu se v veliki meri lahko zahvalimo tudi za po- novana ie tudi nova poštna moč, ki ie že nastopila službo in prevzela posle do dosedanjem pogodbenem poštarju. Hrastnik Odprta noč in dan so groba vrata. Pred kratkim ie umrl v celjski bolnici priljubljeni strojnik 55 letni Verdaj Franc, ki ie bil zaposlen dolgo vrs o let pri rudniku. Pokopali so ga v spremstvu številnih pogrebcev preteklo nedeljo na Dragi. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! Napredek naših gasilcev. Gasilci so napravili sklad za nabavo naruščajskega prapora. Poleg tega so dobili hlev TPD. katerega so podrli. Opeko so zvozli k gasilskem domu in io bodo uporabili za povečavo doma. Čestitamo k napredku! Murska totoota Komemoreija. Na dan četrte obletnice smrti kralja Aleksandra 1. Zedinitelia je priredilo tukajšnje Sokolsko druš vo spominsko komemoracijo na kateri je sodeloval tudi društveni orkester; o pomenu tragične kraljeve smrti je govoril pro. Hvala, nakar je bila svečanost zaključena z državno himno. V preteklem tednu je bilo vlomljeno v prodajalno tukajšnje podružnice Bata. Zlikovci so odnesli iz blagajne približno 1200 din. Da bi zakrili sled za seboj so se poslužili nogavic, s katerimi so si »oblekli« roke. stanek naše države. Mirovna konferenca 1. 1919 je predvidevala za sporna ozemlja kar 17 plebiscitov, izvršili pa so jih samo 8. Nemčija se seveda poslužuje plebiscita, kjer le more to doseči. Na temelju plebiscita je tudi današnji grški kralj Jurij zopet zasedel prestol 1. Kurt Ludetzke, bivši Hitlerjev sodelavec ki Aivi sedaj v izgnanstvu, je v Angliji pred kratkim izdal knjigo »J a z s e m poznal Hitlerja«. V tej knjigi odkriva mnoge zanimivosti iz življenja vodje »Tretjega Rajha«. Posebno zanimiv je razgovor v nekem berlinskem hotelu, ki se je vršil pol leta pred Hitlerjevim prevzemom oblasti v Nemčiji. Objavljamo nekaj odlomkov iz tega razgovora^ ki ga je priobčila zagrebška »Nova Riječ«. ... Ludetzke, mlad in neizkušen,_ je bil prepričan, da mora Hitler zmagati brez sporazumaštva na levo in desno in pri volitvah premagati Hindenburga ter tako postati predsednik republike ... itd. Hitler pa mu je odgovoril: »... To je vse lepo in točno, mein lie-ber, vendar vi pozabljate, da jaz tega starca, Hindenburga, potrebujem... Ali mc razumete? Hindenburgov prestiž je še vedno blesteč in nepremagljiv. Ta prestiž moram obrniti sebi v korist. Na misel mi orihaja sijajna simbolična slika: Hindenburg, predstavnik stare Nemčije, in jaz — nove. Stara Nemčija daie roko novi — stari »feldmaršal« in mladi kaplar iz rovov prisegata zvestobo kliukastemu križu nad grobom Friderika Velikega. Krasna slika in mnogo, mnogo novih možnosti. Zrežiral bom tak nastop, kakor ga svet še ni videl! In zato potrebujem Hindenburgov prestiž, dokler ne zmagam in si ustvarim lastnega... Ne zanima me, kaj misli in oiše o meni tujina. Bolje, da me podcenjuje, dokler si ne ODomorem, a udaril bom preden bodo slutili, bedaki. Nainrei Avstrija -— ostalo sledi. Ludetzke je omenil Hitlerju, da priča- 1935. 98 odstotkov grškega naroda je takrat glasovalo zanj. Bil je čas, ko se je smatral plebiscit kot višek pravičnosti, danes vemo, da se da tudi plebiscit sijajno izigravati, posebno kadar gre za dva naroda, ki gospodarsko, pa tudi vojaško nista enako močna. kujejo tudi ostali člani stranke po zmagi zvezo z Rusijo. Nova Nemčija bo vendar poleg nacistične, tudi socialistična?! Hitler je imel druge nazore: »Opazil sem že parkrat pri naših pristaših take misli. Recimo, da se sporazumem s Stalinom. Kaj bo, ako udarijo po meni Anglija, Francija in Italija, a Stalin me izda...? Naš režim bo ravno na začetku zelo ranljiv. Zato je najbolje, da se združim z Italijo in Japonsko ter pričnem z Anglijo prijateljsko igro. Gospodarska sila versajskih držav je tako ogromna, da ne morem takoj v začetku nastopiti proti njim. Ako zgradim novo Nemčijo na socializmu, bi sc v Parizu, Londonu in Newyorku tako vznemirili, da bi konča! svojo kariero orej kakor si sam mislim .. Nasprotno! Prepričati jih moram, da je Nemčija poslednja barikada proti rdeči poplavi. To je edina varna pot, po kgtert se bom prebil skozi nesigurno razdobje in se zopet oborožil...« Nato je skočil na noge in nervozno nadaljeval: »Ako se bo Anglija zoperstavljala novi in močni Nemčiji, dobro, Mussolini bo prav gotovo imel interes, da postane Nemčija močna, da tako lahko združeno prisiliva Johna Bulla k pokornosti. In lažje bo obvladati Moskvo in dobiti Ukrajino, ako bomo vsi lepo združeni... Kadar bodo gospodje prisiljeni, da izbirajo med močno Nemčijo ali pa med sporazumom Berlin—Moskva, ki bi pomenil njihov konec, verjemite mi, gospodje iz Londona, Pariza in Newyorka bodo izbrali mene in sprejeli moje zahteve...« Kanalizacijska dela, po katerih vpijejo soboške ulice, so se v zadnjem času malone že izvršila na eni najprometnejših cest — Kolodvorski ulici. Pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sta bila obsojena radi številnih tatvin Zver Jakob in žena Marija, oba iz Okosav-cev pri Ljutomeru, in sicer Jakob Zver na tri eta robije in izgubo častnih pravic za pet Višinsko zdravilišče h Tujec, ali pa tudi Mariborčan, ki pride ali preko Sv. Urbana in Sv. Križa, ali pa po Sturmovi grabi prvič k Sv. Duhu tia Ostrem Vrhu, se kar ne more načuditi. Ko obstoji na naravnost idealnem prostoru in vidi zadaj za slikovito cerkvijo malo gostilno in.navadno še tisto prazno, če ne, kar zaprto. Pa tudi v obeh gostilnah spodej pod cerkvijo se je do zadnjega časa redkokdaj zglasil kak izletnik — razen onih onostran državne ‘meje. Pa ni bilo vedno tako žalostno na tej prekrasni izletniški točki mariborskega okrožja. Pred vojno so Slovenci naravnost tekmovali z izletniki nemškega planinskega društva. ki je od celega obsežnega Kozjaka baš Sv. Duh smatralo kot žarišče nemške posesti. Zato — kakšno vpitje je nastalo, ko se nam je vendarle posrečilo na nailepši točki postaviti svojo Ciril-Metodovo šolo. zgrajeno tik pred vojno. Tja v Berlin je odmevalo let, žena Marija pa na eno leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za to dobo. Afera Kapetanovlč. V Soboti poznan pro-senjakovski poštar Kapetanovič .ie bil pred kratkim izročen v sodno preiskavo, ker je revizija Poštne hranilnice na pošti v Prosen* jakovcih ugotovila primanjkljaj 65.000 din. Pri tem so bili najbolj oškodovani prekmurski sezonski delavci. i gostišče na Kozlaku to vpitje, posebno iz Maribora in Gradca. In potem ob prevratu: baš za ta Kozjak je šlo istotako kot za Maribor — pade eden, mora pasti drugi in obratno, z osvojenjem enega pridobimo drugega! Kakšno žrtev je prineslo naše plan. društvo pod takratnim predsednikom, da se ves Kozjak, posebno pa njegove, Mariboru najbližje tri izletniške točke odprejo splošnemu prometu! Res je bilo tudi tam gori pri Sv. Duhu življenja in vrvenja od naše strani da je bilo res veselje. Toda kar naenkrat je bilo vsega tega konec. Vzroke odložimo za drugo priliko. Za danes želimo naši pa tudi najširši javnosti le oznaniti razveseljivo vest: dela se na lem, da dobi najpreje ta del Kozjaka na najbolj prijaznem in iz Maribora vidnem vršecu višinsko zdravilišče in razgledni stolp; vrh Sv Duha sam pa novo lično gostišče. Za danes kot rečeno, naj zadostuje le ta gotova razveseljiva vest lanimlva knjiga: Bivši Hitlerjev sodelavec o nfegovlh načrtih Saehsenvierk Olvmpia- Radio s kino skalo Radio Maribor ZTTike Zanimivo štivo Prezident Roosevelt se bori proti velikim ameriškim filmskim družbam Državni tožilec v Newyorku je obtožil 8 velikih filmskih družb (Paramount, United Artistes, Metro-Goldwin Mayer, Fox itd.), češ, da so proizvodnjo in razpečavanje filmov monopolizirale za sebe. V Ameriki je namreč svobodna konkurenca sveta pravica, proti kateri se ne sme nihče pregrešiti. Te obtožene filmske družbe niso samo proizvajale filme, temveč so jih tudi razpečavale in jih vrtele v svojih kiematografih. Sam Paramount ima 1200 bioskopov v Ameriki (vseh skupaj pa je v Ameriki 18.000). Filmske družbe so Ameriko kratkomalo razdelile na interesne sfere ter so na tak način neodvisnim podjetnikom sploh onemogočile, da bi lahko proizvajali filme, oz. jih razpečavali in prikazovali. Obtožene firme so angažirale najboljše umetnike in tehnične strokovnjake, sklepale so z njimi dolgoročne dogovore in po potrebi so si med seboj izposojale umetnike in tehnike. Ker so v bioskopih predvajale samo svoje filme, je publika morala seveda gle dati tudi slabe filme. Filmi neodvisnih producentov, čeravno so bili najboljši, niso imeli nikakega uspeha. Tožba ima sedaj namen, da uniči monopol velikih filmskih družb in da zopet uvede svobodno konkurenco. Obtožene tvrdke bodo lahko sedaj vršile samo eno delo: ali proizvajale filme, ali jih razpečavale oz. predvajale. Na ta način bodo velik^uspeh dosegli samo kvalitetni filmi in publika ne bo več primorana gledati samo slabe filme. Filmske družbe sedaj ne bodo več imele interesa proizvajati slabe filme, ker Barve Laki Firneži topiči in kiei f. f. d. po najnižji ceni samo v spec. trgovini W E I I E R Maribor, Gosposka 29 raznovrstno svilo p o c e n i po 8, 10, 12 din meter se priporoča Pri I. Trpin-u Maribor, Vetrinjska ul. 15 jih nihče več ne bo predvajal oz. gledal. V Ameriki so se radi te vladne akcije začele ustanavljati nekake zadruge, v katerih bodo filmski gralci soudeleženi pri dobičku in izgubi. Prve take zadruge so ustanovili Samuel Goldvvin, Ernst Lu- bitsch in Miron Zelnik. Novi filmi, katerim ne bi bilo več avtomatsko zasigura-no amortiziranje, bi bili boljši, bolj realistični, na višji umetniški stopnn brez umetnega bleska in razkošja. Filmske igralke in igralci pa ne bi več prejemali bajnih honorarjev, ker bi bili soudeleženi pri dobičku in izgubi. Newyorški proces naj bi do temeljev izpremenil ameriško filmsko industrijo. Kaj bi hoteli postati ameriški otroci Letošnje poletje so v Ameriki v mnogih letoviških kolonijah povprašali otroke, kakšen poklic bi si najraje izbrali, ko odrastejo. 67% dečkov med 6 in 12 leti bi radi postali letalci. 18% tehniki in in- < ženjerji. Iz statistike je razvidno, da se torej velika večina dečkov zanima za tehnične pridobitve novega sveta. Za pacifistično vzgojo ameriške mladine je značilno, da bi si le 1 % izbral vojaški poklic, 7% bi se rado posvetilo mornarici, in to trgovski. Iz statistik pred 10 leti je razvidno, da si je takrat izbralo letalski poklic le 4% dečkov. 41% deklet si je izbralo različne poklice, 19% bi rade postale učiteljice, 12% zdravnice in 8% bolničarke. Filmu bi se rado posvetilo 14%, 7% deklet pa bi si rado izbralo letalski poklic. v SitiU (tUkfiS 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. Dopise „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložite znamko AUGUST GAILIT: Potepuhovi letni časi Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS Dolgo je sedel Nipernaadi na robu dekletove postelje. Solnce je stalo ževisoko, ko je stopil iz čumnate. Gospodar je stal na dvorišču in srdito klical Trallo. Ko pa je videl Niper-nadija stopiti iz njene kamrice, je postal prijaznejši. Mežiknil je z očmi in rekel: »Lepo vreme danes.« Nipernaadi se je smehljal. »Res, lepo! Malo dežja bi ne škodilo.« * Tralla je hodila okoli z objokanimi očmi. »Božja nebesa,« je vzdihovala, »Nipernaadi me ljubi«.— Tako grozno jo je bilo sram. Nesrečna je bila. Ni se mu upala približati. Navajena je bila samo zasmehovanja in preganjanja. Sprijaznila se je bila že s tem, tu pa nenadoma nekdo pričakuje od nje ljubezni in pomoči! »Ubogi Nipernaadi,« je stokala. »Ubogi dečko, kaj bo iz tebe!« Po dvorišču zadnji čas niso več posebno strogo pazili na njo. Vsi so imeli polno dela s pripravami za poroko. Zdaj je moral gospodar, zdaj gospodinja v mesto. Iz mesta so privažali vozove s tolikimi stvarmi, kakor da bi vozili blago na semenj. Samo Ello ni itnela pri teh stvareh nič opravka. Bila je resna in mnogokrat objokana. Neprestano je tožila, da jo boli glava. Celo k pastorju ni hotela več iti. Nipernaadi se je je izogibal, kjer je mogel. Toda dvorišče je bilo tesno. »Zakai pa si tako žalosten?« je vpraševala Ello. »Jaz? Truden sem, drugega nič.« »Tako.« »Mnogo dela, mnogo skrbi,« je tožil. Zaničljivo je zmignila z rameni in se obrnila. Nipermaadi je stal in gledal za njo. Zvečer pred svatbo — nebo je bilo po-nblačeno, drevje je šumelo — sta sedela skupaj na bregu reke. Raztreseno je metal Nipernaadi kamenčke v vodo in Ello je videla, da mu prsti drhtijo. »Nipernaadi,« pravi, »kako smešno ime, ti pa Se bolj, ki ga nosiš! če msilim na to. da se jutri poročim s temle tu —« pokazaa je z roko proti cerkvi in se zasmejala. »Nipernaadi«, je čez hip nadaljevala, »ali bi zbežal z menoj? Ah, ne, ti nisi eden takih. Ne poznam te ,toda to ni važno. Če hočeš, bi midva lahko živela tudi brez denarja. Slišala sem te, kako si Tralli pripovedoval o gozdovih, ki se da v njih živeti. Ali vsaki govoriš tako? — Ko bi ti vedel, kako odvratno mi je n j e-govo ljubimkanje.« Padla mu je v naročje. Objel jo je in jo željno poljubljal. »In ti bi me hotela?« je vprašal vedno bolj mračen, »mene, ravno mene, nikogar drugega?« »Tebe, tebe,« je ječala pridušeno. Nipernaadi je spustil dekleta in poskočil po zraku. Potem si je znova poiskal njenih ustnic. »Zjutraj, zgodaj!« je dejal veselo. »Jutri na vse zgodaj potrkam na tvoje okno. potlej pa odideva enostavno odtod.« Objeta, tavajoča, s stoki sreče v prsih sta se o polnoči vračala domov. Nipernaadi ni spal. Nemirno je hodil po dvorišču in vzdihoval. Na njegovem čelu so se pbjavile globoke gube kakor sveže zaorane brazde. Obupan se je posadil na kamen, hip nato je bil že spet na nogah iti začel se je nov krožni tek po dvorišču. »Nipernaadi! Nipernaadi!« je šepetal nekdo na pragu kamre. Mladi mož je prestrašeno dvignil oči. Tam stoji Tralla v beli srajčki. »Rekel si, da ti moram odgovoriti,« je rekla. »Zdaj ti odgovarjam. — Nipernaadi jaz grem s teboj kamor hočeš.« »Res, Tralla?« je zaklical. »Kamor hočem? Kako krasno! Ljubim te! Samo spl zdaj! Jutri se o vsem pogovoriva.« »Dž, Nipernaadi,« je dahnila Tralla ponižno in se vrnila v čumnato. Nekaj časa je stal negibno. Tedaj opazi, kako rdi nebo na obzorju in prestaši se. Lahno kakor tat se splazi v sobo, vzame culo in stopi na prosto. Zadržujoč dih huškne mimo Ellinega okna in skozi leso. Ko je prišel na cesto, je spet zadihal. Za gozdom je vzhajalo solnce. Ko so prihajali na posestvo prvi svatje, je bil Nipernaadi že za goro. Skakljajoče je šel, mahajoč z dolgimi rokami kakor z zastavami v vetru. Na nogah je imel velikanske coklje, nerodne in škripajoče kakor harmonika. MATI KADRI Na bregovih jezera in potoka ležijo hiše, koče in hlevi kmetij, malih posestnikov in bajtarjev, ki tvorijo vas Terike-ste. Pred mnogimi leti so bila tu velika polja in posestvo Madisa Parvija. Vas je ležala na Nipernaadijevi poti. Toda ni se tam ustavil, šele pozneje se je vrnil. Kakor gremo mnogokrat mimo žena in jih kdo ve kako ne opazimo, šele pozneje, mnogo pozneje se zasačimo, da mislimo nanje. In upamo, da še ni prepozno. Parvi je bil molčeč, silno preprosto živeč mož. V dvajsetih letih je pokupil vse sosednje domove, njive in gozdove. Postavil si je hišo, a se je med delom ustrašil izdatkov in pustil zidavo nekončano. Tako stoji zdaj hiša tamkaj kakor ptič z razpetimi krili — nizek, razpadajoč dom. Parvi se je nastanil na levem krilu stavbe v veliki, prazni sobi. Na sredi je stala široka, majava postel, v kotu pa miza in majhna omara. To je bilo vse. Po oknih in vratih so bili pritrjeni težki železni drogovi in viseče ključavnice. Parvijeva edina hči Kadri je bivala nekje v mestu in ni živela z očetom v najlepši slogi. On ni nikoli govoril o njej. Neke jesenske noči so bili Madisa Parvija na poti iz mesta ubili. Konj je pripeljal domov mrtvo truplo. Posli so pokopali svojega gospodarja skromno in po kmečko. Sčasoma so začeli poizvedovati po Kadri. Kmalu ie prišla na posestvo. Nekaj časa je hodila okoli v svilenih čevljih, rokavicah in čipkah, si skrbno ličila obrvi, ustnice in lica ter hodila na sprehode s solnčnikom. Bila je velika in koščena. Njeni boki so bili široki ko skedenjska vrata, noge debele, skoraj moške, pod štrlečimi ličnimi kostmi pa upadla lica in širok, popačen nos. Toda njene oči so bile velike, otroško nedolžne. Ob teh očarujo-čih očeh so izginjale vse hibe. Tako ie hodila nekaj dni po drevoredu, vrtovih in gozdovih, sc pogovarjala s hlapci in kočarji in ni bila ponosna. H koncu tedna jo je obiskal pastor njene občine. Pregovarjal in vzpodbujal jo je, nai vedno sledi zgledu svojega očeta in postane vzorna gospodinja. Ona je prosila duhovnega, da bi ji z očetovskim nasvetom s'tal ob strani. Prisegla mu je, da bo živela krščansko in skromno. Tako se je tudi zgodilo. Zavrgla je vsa lepotila, se oblekla v preproste obleke, in kmalu je zvenel po domačih poljih njen močan, moško doneči glas. Sledovi mesta so se zabrisali. Čjtala ni več ne časopisov, ne knjig, hodila je vestno vsako nedeljo v cerkev, bila je bogaboječa, dobrodelna in skromna. Ob sobotah zvečer je po končanem delu zbirala okoli sebe vso služinčad, ji sama čitala iz svetega pisma, razlagala orečitane odstavke, pela z glasnim in moško pogumnim glasom ne da bi se brigala ali poje kdo z nio ali ne. Šele po »pridigi« so se lahko šli posli umit, potem pa domov, da se odpočijejo. Nadaljevala je očetovo življenje. Stanovanjska hiša je ostala nedokončana. Kadri Parvi je spala kakor oče na veliki, gugajoči se postelji. Samo eno slabost je imela Kadri Parvi. Nobenega moža ni pustila od sebe praznih rok. Ženske ie sovražila in jih prekli-.njala. Z bičem iih je priganjala k delu, toda mož, ki se je ozrl po njei, jo je takoj očaral. Naisi je bil to kravii pastir, ki je iskal zaposlitve, zakupnik, ki ie hotel ali pa^ ni hotel plačati zakuoa. vrtnar, ki ie prišel z računom, oskrbnik, ki je prišel k njei na posvet — vse ie snrejemala kakor davno pričakovane ljubimce. Proti njim je bila dobrotliiva in vljudna, klicala iih je v sobo, iih vabila nai sedeio in podlegala rzkušniavi. Pred vsakim možem so sp ii začela tresti kolena. Shujšana, upadla lica so zardela, veke na so se ji povesile od plahost? in oričakovanja. Ko je nato kravii pastir ali baitar ali kdorkoli že odbaial z nienepa posestva in nostal^na pragu, da bi snoštovani rrosno-dični želel zdravia in sreče, ie stoniln Kadri k njemu, mu položila roko na rame in rekla: »Kako ti ie nrav za nrav ime? A>i <;e ne imenuješ Turi Tnpsin.-"«? T.nko, tako. da. zdai pa, moj drapi Iliri Trmsin-uj, reci moiemu hlapcu, nai nanreže konia. Pe-liati se hočem s teboi v mesto in Hm nre-nisati na tvoie ime hišico z zeml!o. ki ^ meii molela posestva.« « Ko je nato lilri TaosipSS osunlo pogledal gospodična in kar nič ni mo^el no-hiteti z narp^iinm. nai Mn.pee vnreže konia, je rekla Kadri Pirvi: (Dalje prihodnjič). Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novink- Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Maribora