Št. 17. V Gorici, dne 23. aprila -1S97. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Eispidariki List' vred po pošli prejemana ali v Gorici na dom noftljnna: vse leto.....gld. 4-40, pol leta..... , 220, ' četrt lota .... „ HO. Z:i tuje dežele toliko ver. kolikor je vezja poSlnina. Delavcem in drugim :-si-itu I«; stranij. Kadar je v pekk praznik. izideSa li-ta že v »'etriek. Teče« XXVII. (Izdaja za deželo). Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski unči iu v Šolski ulici, v Trstu pri I.avreneiču nasproti veliko vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle dclla Fabra po S kr. Dopisi podajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upiavuistvu „Soee\ — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — llokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 0, Izdajatal j in odgovorni urednik Dragotln Strucalj. „Bog" In narod!" Kaj vse pravijo J I,i' pustili' naj l.rii-ij-», Naj ra/.-.ij.iji.. n-rij.. ! *.,-iavi i xe vom^.tiint!* jiiM-or«*! (ščavi so k-ikor ovce) je dejal is. marva ni-ki i* kr, dostojanstvenik v (»urici. Prav lepo l,i bilo, ako l.i vedeli, kaj prav za prav je mislil s temi be.«.edaint. Najbrže, da nir- laskavega za na-; Slovence! Dvi'i', itv.r! Da tečejo vse kakor slepi, za enim samim ovnom, tudi v svojo pogubo?! Skoru da nam ugaja ta veleniodra primera z ovcami! Slovenci smo velika čreda ovac, katere vodijo ovni, in ovce složno slede svojim ovnom v življenje ali tudi v smrt. Da. zla.-ti pri nas na {Soriškem vlada tako lepo soglasje med ovcami, ovčieaini in njih voditelji, in to soglasje |xi delalo mogotcem h«- sive da ve! Imamo pa tudi nekaj takih ovac, ki so se nasii zgubilo. Toda večina ujili se /t> danes skesana vrača k do-breiuu pai.Jirju iu se /bira zopet pod eno iu Kto .-nebo, ila bodo zauapivj varnejšo pred volkovi. Naša skrb liodl, \a se to tudi zgodi, potlej pa gorje Volkom; i/;>tv.tdaf,i bodo morali zafo.-tno poginiti! I'o volitvi "22. tn.siva pa so za-V! i fToVolili :. podVojeliil, poM'ojcIIO Vlieillo, kakii lia smo mi Slovenci surovo, ne-omikano, t;\:ni pa slikajo kot čim slovensko zdivjauosli naravne po.-U-tlico laboiiskega izzivanja. Tem besedam ne Iionm pisali komentarja, kajti \>ak dan >t- potia\lja vedno ena IU L>ta pesem, tla jo Čivkajo že vialnt na strehah, le tam je ise >U.-ijo. kjer hočejo biti za njo slepi in >,lnhi. rra\ijo \časih {udi, da slovensko ljudMvo je m iruo in k n>t k ¦». po.-tivž-ljivo in ui.o-tjtvo, le p::r htijskačev ima v svoji sredi, ki ga dražijo in ščuvajo proti laškim .-osv;i.-»m i ko dobe te hujskače, da jih p>> vredno-n zgrabijo za tiše.>a, pa bo mir. V ritnici pa imajo t«' hujskače že v črtiih bi.kvah, le dokazov ši- nimajo proti njim, in po t«-h stikajo in jih iščejo z Dijo^enovo svetilko. Največjo veselje bi jim bilo, ako bi dobili nekaj takih dokazov , C-e tudi s krivimi pričami, kakoišnih je proti Slovencem vedno dovolj na razpolago. Karkoli se je torej zgodilo od strani' Slovencev na lahon-ka izzivanja, to se iiiitejc • vse j »riši vajo na rova.- hm hujskačem , ki so vsemu krivi. In pridno iščejo ti- /.iučiuoe ! Ali jih dobe': N\\ ker takih -ni, kt-r se silno varajo v svoji bujni domišljiji, išvejo krivei-tam, kjer jih ni, zato ne vidijo ;>nih, ki so pravi uzroritelji vseh škandak.v v teh krajih! NoCejo jih videti! Slepi in gluhi so na to stran! - Xaj bodo! Zato pa hodimo mi Slovenci toliko po-zornoji na vso, kar se KotH okoli nas l Stojmo trdno za svojimi voditelji in prihodnost bo naša! Vofrina iinsprotnih tr^ovoi-v, obrtnikov itd. že bridko občuti poslodiee ogorčenosti, ki ji« zavladala med slovenskim prebivalstvom. Slovenci v žo vprašajo v strahu : vii-eu! Še nikake prave or-jrani/.aeije ni, a Že se kažejo lake jtosledice ! Kaj bo pa tedaj, ko bodo vsi slovenski odje-malei na deželi zavezani v društvo, ki so snuje, ki se mora ustanovili v samo-brambo ? |)ru»i pase tolažijo, eeš: Slovem-i so že jiarkrat shrunieli proti svojim nasprotnikom, a vselej so se zopet potolažili. Tako bo tudi zdaj ! še par tednov se bodo Kislo držali, potem pa pridejo zopet k nam in mi bomo stave nadalje pridno niolzli. Ali je taka tolažba opravičena V To pokaže najbližja prihodnost • Toda vsa znamenja kažejo, da nase ljudstvo se je naveliralo lahonske^a .'jospodslva, zatti se «ra hoee na vsak naein otresti. J)a je to re.snieiio, Vedeli bi povedali marsikaj oni laški Irnovci, ki zahajajo ua sejme po deželi. V torek je bil sejni pri Sv. I.m-iji ob Soei, a laški tr-jovei niso ni :'sa prodali, vrhu te/ja so morali slišali limono j,-renkih. To kaže, da prej o/.naeeiie nade naših nasprotnikov niso po.,ebno utemeljene. Pravijo tudi, da Slovenci smo -ionskim Lahom limono dolžni; in že •jro/ijo, da nam bo ^orje, ko zaeiui terjati svoj denar. Kako smešno! Da je v kupčiji vedno velik« kredita , kdo te-a ne ve? Toda veliko vee so dolžni -joriški trgovci iu obrtniki tujim tvrdkam, ni-m» imajo pri Slovencih terjati. Uaz- ioC-ek je le v tem, da goriški upniki ne bodo mojdi plačati svoj h dolgov, ako Slovenci jni-ti^ajo ž njimi vsako zvezo, docim so naši Slovenci produ- •.euti, ki lože plačajo svoje dolgove, katere imajo ]>ri tr-j;ov|>eha. Pravijo tudi, da Slovenci smo od [ l.ahov zavisni in ne narobe, češ: Slo-| vi-iu-l morate kupovati pri nas Lahih, | in ker morate tud>' vse svoje pridelke nam prodajati, zate^adel ste v našUi pesteh. Ljudje, ki tako govorijo, menda sami sebi ne verujejo. Le še nekaj novih tvrdk trebamo, pa nam ne bo treba kupovati prav ničesar pri Lahih. — Kar m- pa tiče prodajanja, odgovorimo lahko z neko priprosto briško i ženico, ki je dejala: še prosili nas ! bodo morali, da jim kaj prodamo. ! Slovenci vse svoje hlajjo prav lahko prodajo svojim ljudem v (Joriii in na tuje. Organizacija v tem oziru je vedno bolj a. Smešne so grožnje, da goriški Lahi ne bodo vee zahajali v okolico. Lepa je ta! Naj ostanejo pa v mestu! Kdo neki jih vabi na deželo V Kako škodo bomo imeli Slovenci radi teira'-* Tisti fcrem.irji, kamor so doslej zahajali, so imeli ž njimi I»škodo, ker so se uprav radi njih izogibali njihovih krčem dru lr-jmvina l.i^l naših sovražnikov, da nas mi-sprolni sosedje izzivajo s šf-avi, d;i se po naSi (Joriii šopiri plnja kukavica in d:i smo mi v k.sini hiši pluji-i. Vse to i«> kriv narodni }{i'eli, katerega so storili deloma naši dehri očelji, deloma j-n delamo sami. ("icinii se jc-•-.imo, da se urailuje po vsili uradih v nam nepoziiaiiili, plujili jc/ikih, •.'-•mihi si> jczinio. da prepevajo primorski |,:ilii: ,Nclla paliia di Itnssnlli no si parlu clie tali.ni!« Omii krvavi nase srce iu /dihiijciuo po sloven-ki šoli v (inrii-i, v Trstu in drugje, saj hočemo, da hi se naš sladki jezik povv.di^uil nad jduja narečja y l,'.horni smo, ^i-poda moja, pri vpitju: „Ž''vio Slovenci!'' misleci, d.i s tem Hii.ti ž" zw4ili sveto iinjoduo dol/no-t ! A denimo malo roko ua srce iu sprasajmo svojo črno vest. - - O koliko grehov tlači iiašu ua-rodiio-t. Ako premislimo mulo položaj, v katerem se nahajamo, pridemo do žalosliio-M prepričanja, da mi zbiramo našim nasprotnikom župana, '>:; pošiljamo po uradih nam sovražne uradnike, mi podpisujemo protest proti slovenski šoli, mi plačujemo židovskim in laškim odvetnikom, da zbirajo- podatke po vsili uradih, kaleri jim služijo pri volilvah. Mi smo krivi, da nas i/pmjajo Lahi iz hiše Jiozjo, in da no lunin, kaialu več slišali v mili m.ili-iiiiiiMiii t-!a/i!uc besede umih dimnih pastirjev. Mi pomagamo pri volitvah do zu.a/e našim smr.i/iiikoia, ker z našim denarjem kupujejo glasov e od narodnih izd. ji«--Oii mi smo kiivi svoje nesreče. In ko smo pri-li do ž.do.-liuV'i prepričaiija, d:i smo vsi k.i sami kiivi. ali se nam ne utriiie obžalujoča holza nad svojimi jfi-i-lii. mar se ne bomo Si; poboljšali ? -1 Da, žal nam je, ali odslej naj začne dru-jo življenje. V prvi vrsti moramo odtegnili ves za-.>iii/ck n.isim presitim sovražnikom. Nobeden ne snu- več, prestopili pra'rra nasprotnikovega. Kdor pa bi so S'.,1 pn-drzuil to storili, sina-trajmo -.m za narodno izdajiio. Lahi so popolnoma odvisni od nas in no, kakor oni mislijo, mi od njih. Ako jim odvzamemo zaslužek s tem, da no kupimo nič pri njih, uničeno jo veliko krdelo naših sovražnikov, in na njih meslo pridejo na i ljudje, ki so bodo potov o borili z nami, da boiieniu uživali tudi mi zajamčene nam pravite. Zarolo storimo med seboj, da hodemo odslej le svojo ljudi podpirali, in pri prihodnjih volitvah uživali boiicmo uspehe, ker se nam ne bo treha bati, da ne zmagamo mi \v;ej črti. Kdiuo sredstvo, katero hode pruslriglo greben ošabnim Lahom iu i-ene;r;itom ia jih ponižalo, je, da jim odvzamemo molzno kravo, katero so itak žo preveč izmolzli. Kakor se nas oni izogibajo, izogibajmo se tudi mi njih. Oni ne dajo nam uiti vinarja zaslužka, a mi da bi polnili njih ?.»?pc? Ne več, Časi so minili! Mi hočemo Uiti gospodarji v svoji hiši, in ne hlapci zaj-rizeneov. Vsaka sveža bodi pretrgana ž njimi! In vi dragi sorojuki na deželi, poz vljaaso vas na skupno delovanj?. Vsakega rodoljuba dolžnost hodi, ila poduči nezavedne grešnike l.cr da daje lep izgled drugim. Brezobzirno hodemo zgrabili vsakega brez izjeme, kdor ne bo vršil strogo svoje narodne dolžnosti. Vsi se motamo podvreči narodni disciplini brez nijedne izjeme. V s i 7. a j e d n e g n, j e d e n z a vse, v bo j z a osvoboditev prezatiranega naroda! Iz tiorlfp, a L nprila. Ki) malem semenišču). - Med črticami o raznih izgredih ou laSke slrani povodom zadnjih volitev je bilo tudi poročilo o demonstraciji laških gojencev malega semenišču, kar je pa v sledeči številki sam vodja g. Ca.slclliz de-mcntoval, Iver je pu reč hudo razburila slov. gojence, in to je večji del senieni&Canov, naj se izve lu resnira! Ke-I ni pomenljiva le za prizadelo mladino lega zovoik', marveč, je, če jo motrimo z višjega stališča, vse večje važnosti! Kaj je pristranski ali nepristranski vodja zavodu takega sinolm, kakor deško semenišče, vedel hode pač nmogokdo soditi! I leč pa Hl> je vršila I ako le: Za večerje na dan volitve je prišel vodja v obediiiro ter pr.išal slov. prefekta: »Ali naj prižgemo sveči!!» »Nikakor! Vega pa že ne!" mu jo Ia odvrnil. Po večerji so se zbrali luški gojenci ob zidu na dvorišču ter so zažgali svetel mno-lolji-n ogenj, čemur so Slovenci glasno oporekali. Vodja je stal z obema prolVktmna na vratih ler vse gledal, u ni se gonil. Skoro na to se je posvetil ogenj na drugem meslil dvorišča, katerega je šiloma ligami slovenski gojenec. Na oporekajoče krike od slov, gojencev se je vodja hlrasliio obregnil-------- ob Slovence, češ: ».laz som tukaj, da skrbim za red, kaj vi kričite". Na lo je stopil slov. šostošnloo, naprej ler prosil: „(!. vodji, prosimo, da bi zapre-čili podobne reci lu-lc v semenišču". Na kar p.i je z:«Kiičal g. C.islolliz: „Tii mi ne boste nič. očibdi, že sam poznam dolžnosti ter jo boiVni tudi vršiti!" (Sojenco (katerega je bil g. (laslelliz med govorjenjem od sebe sunil): „Uobro, lo hočemo videli !¦' Drugo jutro se je vodja „opravičeval", ali kako ! Obžaloval je, da je lakih surovežov v semenišča, ki lu kliče iu upijejo radi lake malenkosti. On „d a je izpostavil se-m e n i š č • •» e v urnost i, d a se po b i-j c j o vsu šip e, r a j š e, nego da bi žalil slo v. g o j e u c e z r a z s v e l-IjavoM. t. d. Vršila so je preiskava. Vsi slovenski dijaki so se pritoževali. Kden p ¦ jo imel nesrečno misel, dajeliolel rabili ironijo, češ: ,,1'uslile jim take šale!" (ilejte, vodja pa ni hotel tuneli ler je takoj izjavil napram onemu šesh/šolcu, da je on edini lak zagrizenec, ki vzame siv ar resno, drugi pa, da so jo smatrali za Salo! ((Jorc omenjeni dijak je hotel pozneje svojo izjavo pojasnili, ali vodja je rekel, da je — prekasuo!) (Slavna laška de-mmit-lranlu sta dala Slovencem »zadoščenje*, prečilavši nekako ,kesanje*. Ali lo se je godilo naravnost na žaljiv način, glas in vedenje sta naravnost izzivala, — g. Castelliz, ki je poslušal, je vse dopustil. Svoj nastop je pa moral obžalovati tudi siov. šeslešelee z besedami, katero mu je bil vodja predpisal. Ako se bo pa vsiljeval še kak popravek, lahko se reč Se natančneje pojasni. Iz IVvme. -- Letošnji velikonočni prazniki so bili tudi za nas PevmCano prav veseli. Y nedeljo ob 1. uri zjutraj je bilo kar veselje gledali nenavadno veliko iu svečano procesijo, veselo je donela Alciuja, v znak vstajenja našega Izvelicarja. Ko je sla procesija skozi vrl ekscelencije barona Thdmcla, je udarila godba cesarsko himno. Prav presenetila nas je ta pesem in vsakdo je vsklik-nil: Slava Ilogu na višavah, še smo v Avstriji, na (Soriškem se še Cuje cesarska pesem, torej nismo že v Ahruzah ali Cala-briji! — Marsikomu se je prikazala solza pravega veselja v očesu in nehote si je mislil: Bog živi še zanaprej našega svetlega cesarja Franca Josipa in narod slovenski! Kdo hujska? Kdo draži? Čujlc! Zvečer okoli 8. ure so prišli zopet znani irrcdentovci na našo slovensko zemljo iz Oslavlja proti Povrni in se ustavili pri krčmarju g. K. Fieglu. To so bili isti, ki so kričali pred 14 dnevi: Eviva Gorizia ilaliana! Vedli so se nedostojno, eden njih pa vpraša krCmarja, Ce sinejo peti, kar oni hočejo, ali krčmar poštenjak jim tega ni dovolil. Potem pa je eden rogoviležev (tudi imo nam jo z.nnno) zahteval od dveh Povničanov, da morajo kričali: Kviva Jltiiin, eviva UarihnliU; ni pa dosegel svojega namena, na kar so zopet vsotlo m na stolu zaspi, fez nekaj časa pa napada drugi našega trgovca Aiigoljna Miknltišii in surovo zahteva, naj kriči »ovtva", ko so mu tudi ta ne uda, reču hujskač jezno: »Ml moro por viva 1" Naš trgovec pa reče veselim glasom: Jaz umrjem za »žlvio* in raje pro- \," lijem kri, kakor da bi vpil »eviva*. Jo li ^ tako postopanje nasprotnih kullurouoscov nedolžno in katoliškemu kristjanu dostojno? Gotovo no! Marsikdo, ki bo fcilnl lo vrstico, porečo; Mi Slovenci smo prepohlovni, — kar je tudi res. Gospod urednik, kaj pravilo na lo? Kdo je kriv, eo komu vskipl kri in pride v nesrečo P Zatorej prepustimo vsako ropolauje, tulenje in surovo obnašanje Lahom, naj jim bodo v čast! Ponavljamo 5»,o|>ot; Goričimi — lutli pametni Italijani — lo prldilo v Pevuio, no zgodi se vam ničesar, ali hujskači lo ostnnito doma in učilo svojo olroko lopega vodenja, da bodo halji od vas! Slovenci smo mirni in pametni, na izzivanju molčimo lu so izogihljomo pretepa. Zato prosimo morodajno kroge: no poročajte mimo nam vodno: no-dilo mirni, temveč skrbite, da bodo tudi drugi mirni, in sitnosti bodo vam prihranjeno, Povinčan. Ik Ilrd, 20. aprila. — Naši Belci tudi pridno popuščajo laške trgovce v Gorici in v KormuHi. V Gorici zahajajo zdaj največ v Grilovo slacuuc v ulici sv. Klare, ki jo vseskozi pošten trgovec. Ne bomo prej mirovali, dokler vsi Priči ne bodo hodili kupovat le k slovenskim trgovcem, ki naj si pu tudi prizadevalo, da bodo vedno dobro str?gli odjemalcem. Dovolj jo bilo zaničevanja, dovolj tlaCcnja! Briei, vsi složno po geslu: Svoji k svojim! V »Gorrieru* pripoveduje nekdo, da v kavarni »Commerci o" V Korniinu niso hoteli postreei dvema Slovencema, ker sta naročila v slovenskem jeziku. „Ben fatto", pravi »Gomore*. — No, ,beu fullo* bo tudi v tem oziru, da se bomo izogibali vsi Urici lisi« kavarne. Opozarjam, da isli gospodar ima ondi blizu ludi »C.affii Nuovo". Naravno, da tudi v tej kavarni Slovencem ne marajo poslroči, zal6 se bomo izogibali JJrici tudi to kavarne. Raje lačni in žejni nazaj v Brda, le ne zaslužka takim ljudem. Isti »G.* je tudi pripovedoval, kako da smo Briei boj koto val i nekega korminskega mesarja v Dobro vem edino zato, ker je Lah. — To pa ni resnično! Najprej se je zameril ljudstvu, ker je trosil ob volitvah socijalistične listke. Vrhu tega si je nakopal nejevoljo našega prebivalstva, ker ni uvažuval' lega, kar pravi deveta božja zapoved. Zato se boji v Brda! In prav ima, ako se boji. Naj le ostane doma med svojimi furlanskimi bralci! »G." je tudi pisaril o stacuui G r i n n o-ver. po domaČe Gavalet, ha sadnem trgu. Naj še jaz'nekaj dostavim. — V to štacuno je prišla neka žena z Dobrega, katero so počastili ondi s psovko „šklava\ Ona pa jo vrgla blago nazaj in rekla: »Ker sem šklava, ne potrebujem vašega blaga". In šla je proč! — Ali bi ne bilo prav, ako bi vsi lak6 naredili ? Ia fflcdnno v Brdlli, 20. aprila. — Sprejmi, draga »Soča", po dolgem Času tudi ocl nas malt dopis. Povsod s6 obhaja velika noč z velikim veseljem, vse te praznike težko pričakuje, staro in mlado, ubogo in bogato. Tudi mi smo težko pričakovali velikega ledna, še bolj pa velikonočnega praznika. Zakaj pa ? Za to, ker letos smo prvič postavili nov že dolgo zaželjeni božji grob, kateri je res lop in se ga vsa duhovnija veseli. Izdelal ga je naš domači mizar Franc Toros, ki je dovršil delo v popolno zadovoljnosl; slikal ga jo pa gospod Klemeni Delncri, kateri jo narisal zanj naCrl. Tudi njemu izrekamo popolno zahvalo za krasno doo in ne predrago ceno. Pri tej priliki oba vsem cerkvenim oskrbništvom priporočamo. Pri cerkvenih opravilih velikega tedna sla našemu g. kuralu pomagala eden Cest. gosp. frančiškanov in bogoslovec iz Gorice. Ker pa čestiti g. pater nt mogel ostati pri, nas 'za praznik, vstajenja in bi imeli mi radi dve sv. maši, smo naprosili g. karala, da bi nam prjjkrbel Se, drugega duhovnika. Pomišljeval jVkje katerega dobiti pri tolikem pomanjkanju duhovnikov; obrnil se je ko-nečno s ponižno prošnjo do svojega prijatelja in domačina veleč. gosp. državnega poslanca dr. Gregorčiča, in glej, ni zaman prosil. Ko nam je g. kurat naznanil, da priue naš ljubljeni poslanec k nam, zavladalo je med Me-danci veliko veselje. Kar hitro so vgibali občinski možje, kako bi gospoda poslanca bolj dostojno in časlito sprejeli. Naš vrli župan je komaj čakal sobote, da je sam s svojim vozom odrinil po veke. gospoda poslanca. Ko se je jelo mrač ti, pripeljala sta se v Medano med streljanjem in pritrkovanjcni zvonov. Mcdanci so ga navdušeno z »živiV-klici pozdravljali. Gospod poslance se je podal naravnost v farovž. Drugi dan je bilo vstajenje ob 4. zjutraj. Procesijo in sveto mašo z asistenco je opravljal gospod državni poslanec, katera slovesnost se je pri lepem vremenu in obilni udeležbi ljudstva prav častilo izvršila. Popoldne po službi božji so ga prišle v furovž razne deputacijc počastit. Prvo se mu je poklonilo medansko starešinstvo ter mu izrazile svoje veselje in se mu zahvalilo za veliko čast, ki jo je skazal Mednncem s svojim visokim pohodom; pri tej priliki se mu pa je tudi v mnrsikleri zadevi priporočilo. Došli so se mu poklonit tudi č. gospodje dušni pastirji iz bližine ter razni drugi možje. Vso jo ljubko sprejemal, vsakemu je vedel v tem nli onem svetovati "ter obljubil pomagati, kar hndo v njegovi moči. Ko so odšle deputacijc, je šel v družbi g. našega kuiata in hogoslovca četrt ure na sprehod. Med tem se je jelo mračili, in ko se vrne v vas, iznonnjen je bil zelo, kajti vsa vas je bila razvelljena, streljalo se je neprenehoma, prav veliko raket je pokalo, tudi bengulični ognji raznih burv so se videli. Starešinstvo ga jo pričakovalo pri prvih hišah ter ga v vas sprejelo, kjer jo bila vse medansko ljudstvo zbrano ter ga neprestano z »živijo"-klici pozdravljalo. Da so je med tem pritrkavalo na zvonove in pela marsikatera pesen za moški zbo*, se samo razume. Kes navdušenost je bila velika: marsikateri je rekel, da tako veselega večera še ni doživel. Po večerji v furovžu so prišli še nekteri občinski zastopniki z županom na čelu ter se veselili v njegovi družbi. Med tem pa je zapel pod oknom naš vrli mešani pevski zbor pod vodstvom spretnega našega organista in pevo-vodje, g. učitelja Ferdinanda S i m č i č a, nekaj pesen, med katerimi je najbolje ugajala pesem »Gospodov dan", skladba nepozabnega gosp. Andreja V o 1 a r i č a. Potem siiio bivali še nekaj trenutkov v njegovi družbi ter se razšli z nado na boljše čase. Žal, da je moral odrinit, zjutraj veleč. g. poslanec nemudoma po prvi sv. maši, ker mu ni dopuščal čas več da bi ostal med nami. Še enkrat veleč. g. poslanec »hvala Vam"! Iz Zalešč (obč. Dornberg), 14. aprila. — (Sv. m i s i j o n. — Župnijske razmere). — Minoli teden se je obhajal v bližnji župniji dornberški sv. misijon. Udeležba je bila tako ogromna, da je moral zadnji dan g. misijonar pred cerkvijo na prostem prepovedovati. Saj tudi ni čudo, akose pomisli, da se nili stari ljudje ne morejo spominjati, da bi se kdaj vršilo v tej župniji tako sveto opravilo. Zaloščani in Saksidovci smo se v popolnem številu udeležili sv. misijona, pri tem pa nas je srce bolelo, ko smo videli da imajo le Dornberžani prednost; bolelo nas bo še, dokler se ne zboljšajo naše župnijske razmere. In zakaj? Vasi Zalošče in Saksid sta na desnem bregu Vipave, kakor se nahaja tudi naša župnija v Prvačini. Tu imamo starodavno cerkev, podružnico, v kateri se opravlja slu*ba Božja dvakrat na mesec (vsaj tako bi moralo biti), drugače pa zahajamo v dornberžko župno cerkev k službi Božji, ker je ta cerkev za 3 kilometre bližja nego naša župna v Prvačini. Predniki naši so morali hoditi v Prvačino, ker takrat še ni bilo mostu čez Vipavo; dandanes pa je že več let most čez reko, ki veže skladovno cesto mimo Zalošč skozi Dornberg v Prvačino itd. Zakaj bi torej silili v oddaljeno Prvačino, kjer je tudi cerkev pretesna celo za same Prva-čane, poleg tega pa je pot predolga, zlasti za naše stare ljudi in ob slabem vremenu. Pa tudi duhovniki imajo daleč, če bi slučajno izbruhnila kaka kužna bolezen in bi lamošnji duhovniki imeli dosti opravila doma, umrli bi mnogi naši brez sv. zakramentov, predno bi mogel duhovnik, dospeti k nam. Dornberški duhovniki bi pa to lažje opravili, ker je naš kraj trikrat bližji Dornbergu kot Prvačini. Ker Se več lel ni bilo kaplana v Prvačini, preskrbovat nam je č. g. župnik navadne službe Božje v naši podružnici po č. o. frančiškanih, v kolikor je bilo to mogoče, a vselej ne. Vendar pa nikdo ne sme misliti, da smo mi svojemu župniku protivni, niti najmanj, čislamo ga in tudi trdimo, da je zvesto oprav- ljal svoje težavne dolžnosti, le okolnosti so take, da dokler ne bomo pridruženi k bližnji župniji, bo trpel naš dušni in telesni blagor. Kakor rečeno, imamo v podružnici le dvakrat na mesec službo Božjo, takrat pa je po sveti maš: koj popoldanski blagoslov. Ker je torej sv. opravilo že ob 10. uri predpoldne dovršeno, potem zlasti mladina ne misli več na nedeljo ali praznile, ter si» zabava pri kartanju ali krogljanju do pozne noč'. Županstvo skoraj ne more zabraniti, ker se Zaloščau ah Saksidec izgovarja, češ, opravil sem svujo krščansko dolžnost. Nekateri lahkomisehieži pa celo opuščajo službo Božjo, ker pravijo: V Prvačino je predaleč, v Dornberg pa tudi ne grem, ker nisem pod župnijo. To so seveda puhli izgovori, ka.li v Dornberško cerkev nikdo ne brani in je tudi zelo prostorna, če bi pa poslala s časoma lesna, dalo bi se temu pripomoči z malimi Iraški. Prošnja za združenje je bila 1. 1879. odbita, največ za lo, ker smo bili 1000 gld. na dolgu za župnišče v Prvač.ni; i. IM>.">. pa, ko smo vse poravnali, vložili smo drugič prošnjo, ki je pa bila odbita iz meni neznanega vzroka. Poskusili bomo treljič in upam, da se izpolnijo želje Zaloščanov iu Saksidcev, da bomo kakor v političnem oziru tudi v cerkvenem združeni v eno župnjisko občino, kakor lo zahteva že sama narava. Dokler se to ne zgodi, ni pričakovali v naši občini pravega miru in reda. Z a 1 o š č a n. Od Italijanske meje. — Goriški Lahi so vedno nedolžni, naj se zgodi, kar se hoče; kedar izzivajo in dobi' na to od Slovencev primeren odgovor, so vedno le Slovenci krivi. — Ali čujle, kako so goriški nestrpneži zadeli na silno oster odpor celo med avstrijsko mislečimi Lahi v Kormiuu. Velikonočni ponedeljek je imel bili velik ples v Korminu; časopisi so že vabili Goričane v Kormiu, češ, semkaj pridite in pustile ščave v goriški okolici na miru. — Toda še v zadnjem hipu je glavarstvo v Gradišču ple.s prepovedalo. —¦ Namesto lega so pa priredili veselico v V i s i n a 1 o onkraj av-slrijske moje, kamor ne sega moč avstrijskih oblaslij. Toda to veselico so (kakor se govori) priredili nekateri Korminci iu Guricani. Šli so torej na italijanska Ha preko avstrijske meje! To so bili prosti lički! In gostje iz Gorice so kričali k»'kor znoreli: W. Hali a ! V Korminu je pa vendar še avstrijsko čutečih Lahov, ker vedo, da Konnin se je povzdignil šele od tedaj, od kar je blizu državna meja; ako ta meja enkrat odpade, bo tudi z blagostanjem Kormina precej na slabšem! — Ti Korminci, ki so bili v Visinalu, so nejevoljno poslušali besno kričanje Gori-čanov. Mnogi so kar ušli. domov, ker jim je bilo že preveč protiavslrijskejja divjanja Go-ričanov. Toda prišlo je še huje. Družb- Kor-mincev je počakala Goričane pri mostu ; ko so se Goričani vračali na avstrijska tla, je nastal grozen prelep. Goričani so bili hudo pololčeni! Eden je bil celo večkrat narezan s »fovčem". Tega je potem šival zdravnik v Korminu. Ubogi Goričan je jokal: »Edino na to stran še smemo priti iz Gorice na deželo sprehajat se, a zdaj se nam je to zgodilo ____!¦ Toliko za danes o tem poboju. Evo dokaz, kakofni so hujskači in izzivalci iz Gorice, ki so zbudili tak odpor celo med svojimi sorojaki, med furlanskimi Korminci. Iz lega se lahko sodi, kako lahk" naslajajo podobni nemiri tedaj, ko prihajajo taki ljudje med slovensko ljudstvo l Domače in razne novice. Častna občana. — Iz Rihemberga nam poročajo: V ponedeljek 19. t. ni. je imenovalo naše starešinstvo soglasnim sklepom častnima občanoma visokočar-titega gospoda dr. Antona Gregorčiča in visoko-rodnega gospoda Alfreda grofa Goronini-Cronberga za njiju zasluge v prid goriških Slovencev. — Čestitamo! — V isti seji se je sprejelo z obžalovanjem na znanje nemožato postopanje našega soposestnifca o priliki volitve v vcleposestvu visokor. gosp. grofa Lanthieri-ja, kateri je doslej užival naše splošne simpatije. Z zaključkom našega starešinstva se strinjamo vsi Rihemberžani. Baron Schtfnfcld, c. in kr. glavni nadzornik vojaški, doposlal je tukajšnjemu veteranskemu društvu 30 gld. kot prinos za Cehovinov spomenik z jako laskavim pismom na predstojnišlvo, v katerem mej drugim pravi: »Cehovin je bil v vojni leta 1849. zapovednik baterije avantgardne brigade generala grofa Leopolda Kolo\vrat-a. Jaz sem bil pri brigadi častnik generalnega stopa ter v bitki pri Novari težko ranjen. Bil sem očividec Cehovinove junaške hrabrosti, ko je on s svojo baterijo 16 velikih pijemontežkih knnonov vničil. Morda edini še živeči svedok tega junaškega čina mojega nepozabnega, ravno tako hrabrega kakor ponižnega pajdaša, donasam za spomenik, kateri se ima postaviti njemu, svoto 30 goldinarjev. Potrudil se bom, da prispejo za njegov spomenik tudi; ona vojaška krdela, katera so bila ž njim v brigadi, to je 9. lovski bataljon, 1. in 52. pespolk ter 7. huzarski polk". Atentat na Italijanskega kralja. — Včeraj, ko se jo vozil italijanski kralj k vojaški smotri, je stopil neki brezposelni delavec a navidezno prošnjo :ii stojalo kraljeve kočije in namesto izročiti mu prošnjo, je zamahnil z bodalom proti kraljevim prsim, a k sreči je zadel le ob naslonjač, ker se je kralj pravočasno umaknit budežu. Napadalca so takoj zaprli. — To je že drugi napad na italijanskega kralja. Umrl je v nedeljo zjutraj g. France S t c p a u c i č. veleposestnik v Temnici. Pokojnik je bil vedno dober rodoljub in stal trdno v narodnostnem boju ob boku naših voditeljev. Časten mu bodi spomin! — Gostiti rodbini, zlasti pa vrlim sinovom, izrekamo naše iskreno sožalje! Volilni shod, kateri.je sklical državni poslanec dr. Gregorčič na velikonočni ponedeljek ob 11. uri dopoldne v prostorih »Goriške Ctalnice", da poroča svojim vohlc.em 't. skupine o dosedanjem delovanju državnega zbora in o političnem položaju na Dunaju in na Goriškem, se je vršil nepričakovano sijajno. Precej obsežna čdaiuišU dvorana je bila natlačeno polna, navzočih je bilo okoli 400 oseb. Gosp. poslanec najprej prisrčno pozdravi Volile«;, predstavi shodu vladnega zastopnika okr. komisarja Pri iu i ga, opominja zborovaiee, da se strogo diže te la, in razpravlja na kratko postav ne določb«; o slučajni razpustitvi iu posledice; potem predlaga d>ž. post. in župana I. Klaiičiča predsednikom in urednika D. Struceha zapisnikarjem shoda, kar je bilo enoglasno sproj< lo. G. predsednik se zahvali na zaupanju in iU besedo g. drž. po.-iaucu dr. Gregorčiču. Govornik počne z opazko, da danes prvikrat nastopi kot zastopnik 5. skupine iu da je v prvi vrsti v.dnl slovenske rojake, ki so mu zaupali: nadalje slika v jako lepih besedah premeuibe v državnem zboru, ki ao na.-dale v tem, da se je Število poslancev povečalo; prej je bilo :i.y.5 poslancev, sedaj pa je prišlo še ~r2 zastopnikov pete skupine, torej skupaj 4i> poslancev. V zbor so prišle novo stranke, polne življenja, kakor je demokratična, katere; pristaši tako odločno postopajo, da so res občudovanja vredni, seveda se Slovenci ž njih načeli ne moremo v vseh lučkah strinjali. Mladoeehov je bilo prej tei, sedaj pa jih je 0:2 ter je to najmočnejši klub sedanjega državnega zbora. V starem državnem /boru so bili isti v opoziciji, čeprav so proti koncu odjenjavali, zdaj pa so v večini, kjer po svojem številu zavzemajo prvo mesto. Slov. iu lirv. poslanci so se koj s počelku posvetovali, da bi se združili v .skupino, v t.tko-zvani jugoslovanski klub; kar se pa ni posiMeiio, ker so nekateri kranjski poslanci temu nasprotovali: Ni so hoteli ustanovili dva kluba, ki naj bi bila v prijazni dotiki med seboj. Takemu (•••pljf-njii ilak malega števila naših za»lopuikov pa so se drug' poslanci uprli, zlasti tt-di, ki imajo braniti obmejne koristi. Pozneje se je pa posiečiio ustanovili slovansko krščansko narodno zavezo, v kojo so vstopili ra/.un Jugoslovanov še Itusiui in 1 Čeh, vstopila pa nista v lo zvezo Ll dalm. Srba. Ta skupina šteje :j:. poslancev (10 Slovencev, II Hrvatov, 7 Hnsinov in 1 Čeh). Dalje govori g. poslanec o težavah pri sestavi večine, o čemer smo pa mi v „Soči" že natančno poročali in iie bomo ti ga ponavljali. Sedanja večina šleje torej i>i!S glasov, največ Slovanov; s Lo večino smemo Slovenci biti zadovoljni, ker je 1. slovanska, i. s krščanskimi načeli in :>. kir je v nji mesto tudi za slov. poslance. Položaj v drž. zboru je torej za nas ugoden. Na to preide g. govornik na žalostne primorske odnošaje. Omenja mnogo nepo-stavniii dogodkov pri zadnjih volitvah, zlasti pa žalostno dejslvo, tla znani br.ttiiteij avstrijske misli I. Nabcrgoj je propadel v Trstu, znani garibaidiuec Mauroner pa zmagal; dalje, da okrog 300 okoličanov v Labinju v Istri niso pustili nasprotniki v mesto k vo-litvi, vsied česar je zmagal laški kandidat v \ V. kuriji. Omenjal je tudi nezakonitosti, ki so se vršile pri volitvah na Goriškem itd. D ž. zbor bo moral opozorili vlado na te abnormalne razmere v Priinorju ter zahtevali, da se bodo postavne naredbe izvrševale; predloženi so že nujni predlogi naših poslancev v tej zadevi iu pridejo sedaj po veliki noči v posl. zbornici na razpravo. Našim poslancem se bo s;cer očitalo, da lažejo, ker druga poročila se bodo glasila čisto drug..če, in verjelo se bo več pisavi »Corrierovi", a tudi io je za nas jako dobro, da bomo vsaj vedeti, kako se poroča na Dunaj, kar n..... do/.daj ni bilo znano in se torej ne moremo braniti (tako je!) Položaj na Primorskem je tak, da mi ne moremo biti ž njim zadovoljni, ker je vlada našin. nasprotnikom preveč prijazna v škodo nam, ki tvorimo veliko večino prebivalstva. Govornik je navedel tudi več zgledov nepo-slavnega postopanja mestnega županstva v Gorici, kar je vzbudilo veliko ogorčenje in rezkih opazk med zborovale'. Vzllc temu neugodnemu položaji1, pravi govornik, pa sinemo z zaupanj-.Mii gledali v bodočnost. To ne more dolgo trpeti, zlasti ker italijanstvo pada v vsakem oziru, slovenstvo pa vstaja in raste. Naj nasprotniki v svet trobijo, kar hočejo, Gorica je in bo slovenska (burni živio-klia), čez nekaj let pride magistrat v slov. roke, le delovali je treba vslrajno, a mirno in po postavni poti. Volitev v mestno starešinstvo se letos Slovenci še ne udelržimo, ker bi bilo brezuspešno, a bodočih volitev v kup-čijsko zbornico se naj le udeleže vsi 3lov. trgovci in obrtniki, da bomo imeli vsaj namestnike v zbornici, ki potem po odstopu kakega člana lahko postanejo pravi člani. G. poslanec sklene svoj govor z opominom na zborov dce, da naj delujejo s prepričanjem, da je bodočnost na vsak način naša, mirnim polom ter se drže vodno zakonov; slovenski rod pride po svojih dobrih lastnostih, po svoji vslrajnošli, po 3voji omiki gotovo do gospodstva, saj nas je mnogo, čeprav nasprotniki vedno trde, da nas ni nič. (Živahno ploskanje in živio-klici). Na to da g, predsednik g. Gabrščeku besedo, ki je dejal mod drugim: G. drž. poslanec nam je uačrt.d v lepih in včasih v kaj dovtipnih besedili, p ilitičui položij iu Dunaju iti v naši deželi, poleg tega nas pa nujno opominjal, da se držimo postav, katere nam dajo zadosti varstva za naše pravice; mi pa prosimo, da nam naši poslanci sedaj, ko je njih položaj na Dunaju tako ugoden, preskrbijo, da se bodo tudi razni mnroii ijni krogi d ržali posta v (dobro-kliei). da bode ura li uiv.dovali z nami v našem jeziku. Večina v drž. zboru naj izposbije, t\.t dobimo tudi tako jezikovno naredbo Slovenci iu sploh Jugoslovani, fca-korSua je izdana za češke dežele; kar je na Češkem pravično, mora bili tu li na Slovenskem. Gg. poslanci naj zahtevajo 7. vso od- | točnostjo, da dobimo slovenski uradni jezik (dobro-kircr). Prilagam pa, d;i današnji shod izreče svojemu poslancu, ozir. slov. po-si.iuceni popolno zaupanje, in jih prosi, da se kot d?rs-ej še z,m iprej potegujejo z i-to vztrajnostjo za vsi; naše prdtvbe. — Sprejeto z burnim p:m iu živio-kiic:. - Ko se nikdo ver ne oglasi k besedi, zaključi g. predsednik z zdivaio za obilno udeležbo in n- pozoino t med zborovanjem ob I;*', uri ta prvi volilni sbo l p t olvor tvi državnega zbora. Vabil«. D=v.ivni podane«; dr. A lil. (J regorč i (¦ vabi m volilni s h o d, ki bo v tie,Kii J7t. ;ipnla ob l',1^ p'»po!u lue v Š e in p c t r u v dvorani g. Val, G'-riia:a. podžupana in krčinarja. Ha/pravljalo se bo: 1. o državnem zboru in njegovi nalogi, 2. o narodni organizaciji. Posebna vabil 1 se ne bodo razpošiljala, marvič se vabijo volitei tem potom k obilni ndehžbi. Vedno še na* plenijo! — Tudi zaduj.i »Soča" za Gorico je bila zaplenjena. To pol je vzela cenzura v varstvo gospoda dr. P a n g r n z i j a, c. kr. sodnega pri-davu v Gorici, — onega »ste^.i, s katerim se je bi-vila »Soča*, ko je bi! še v Tolminu. Ta gospod si je znal pridobiti ce'6 slovenske poslance, ko je prosil za službo v Gorici. Kako je izpolnil svoje obljube, »e je pač videlo. ¦- Pravijo, da bi go-pnd pre-lupi k finančni prokur.tltui na Tirolskem. Srečen pol! Tu na IVia.orskem bi mu morali p.tč vedno gledali n.i prste. Zanimiv'!/ je, .|a rul ll. marca je bila zaplenjena vsaka Številka „S:ič>\ Ali je »S." pisala neresnične leči 'i Mi smo o nasprotnem prepričani. Uprav le zaplembe pa morajo vzbudili v višjih krogih siimnje. ^\. 11.1 Goriškem ni vse- v redu, a da krivde ni iskati 1 ki sloven-iki strani! Varnost Slovencev v Kopru. • Vsied napidov na slovenske gojence, o katerih smo govorili ob'irueje, so se obrnili nekateri slarisi na nainchtuiMvo, naj islo poskrbi za osebno varnost na^h učiteljskih kandidatov v Kopni. V ponedeljek je naznanit iiaiiii;,tiiik brzojavnim poletu prvopod-pisanemu pritožniku v (Jorici, da je poskrbljeno varnost naše ml.1.Ime. Al: kako je bilo poskrbljeno V Poslušajte! Vsied brzojavke iiamestnikoVe so kandtdalje šli v Koper; toda tabonska t-kina/a je vpii-zorila na partitku nečuven napad 11.1 slovenske gojence, ki se niso mogli branili. Rešitev je bila mogoča le posredovanjem stotnika Roronio iu orožnikov. Ali iii skrajni čas za lo, da se učiteljišče preloži v Gorico:! V* Koper naj ne gredo več naši gojenci! — Ravnatelj učiteljišča ne izvršuje svoje dolžnosti! Zahtevamo v imenu slovenskega prebivalstva le dežel«, da se prične stroga preiskava o teh odnošajih iu proli ravnatelju gospodu J. Markelju! (Možje došel v Koper kol suplenl t. ISSl. s Kranjskega ; ni znal niti besedice laščine. Poročil se je z Italijanko in otroci so -- Ldti. Od suplenla se je kmalu pov»pel do profesorja iu do ravnatelja. Ali hoče re-= biti deželni šoiski nad/urnik? - Upamo, da se prej premeni vladin sistem na Primorskem, kateremu g. ravnatelj .>iuži!!) Dodatno smo prejeli danes i/. Kopra dopis, ki umu slika prizor na parnikit. Kakih :i0 Lahonuv je slovito zmerjalo, žalilo naše gojence 7. vsemi možnimi psovkami iu k!et-vinami. kutfre premore Bavila caJlura". Gio-zili so jim, da jih vržejo v morje. Toda stotnik Baroni o'. U je poklic d ita pomoč Se enega vojaka, kateri je bil slučajno mi parnikit, je rešil gojence morda velike nevarnosti. Na parniku je bilo tudi več profesorjev. — Ko so prišli v Koper, je poklical stotnik orožnike in dijaki so odšli na stanovanju v spremstvu bajonetov. — Iv po vsem leni se drznejo Ldioni še govorili o zdivjanosli ¦-Slovanov! Si eontitiUii bene! -V ne l.ljo •;«> bili nekateri goriški iu bžaifci Lahi v neki gostilni na cesti proti Solkanu. Ldu sa se, kol navadno, obnašali ošabno ter žilili Slovence r.a že znan način tako, da je zadnje minila Jobova potrpežljivost in so začeli re.igovidi na izzivanja. Posledica je bila l.i, da so bili lo Slovenci zaprti ! — V torek popoldan se je zbral:* v Št. Andrežu lepo število Slovencev iz Gorice, kateri so se zvečer mirno vračali domov. Na tržaški cesti so jih pričakovali goriški laški pobulini s harmoniko ter so izzivajo prepevali in godli pesem »Lnsse pur" ecc. Da se izognejo Slovenci neljubim napadom — in potem še zaporu - so vstopiti nekateri v bližalo gostilno, drugi pa so jo mirno po-brdi domov. Z.i poslednjimi pa so rjoveli veliki in mali otroci tako, da se je gnjusilo to celo nekaterim Nemcem'. Lahov' ni bil nijeden zaprt. — Včeraj opoldan je zaklical neki potrjeni novinec »Živio" v kapucinski ulici. Na-krat je skočilo okoli njega par sto Lahov, kateri so ga zmerjali. Straža je prišla in zaprla zopet — Slovenca! — Včeraj ob l uri pop. je bil nu Travniku neki pretep, katerega je provzro-čila laška sodrga in kateri se je končal seveda z zaporom nekaj slovenskih novincev. Očividec, ki je pripravljen tudi priseči, pripoveduje nam tako-le: Četrt pred t uro pop. je prihajalo okoli 6 novincev iz Tržne ulice po Šolski utict na Travnik. Za njimi > jetic. je šlo več znanih goriških takinov (med njimi trgovski pomočnik g. Braunitzerja v Rašlelu iu sprevodnik tramvajske družbe), ki so med potom hujskali druge in se je na ta način zbrala že na Travniku tolpa laške sodrge. Slovenski mladeniči so šli k izvoSeeku Grusovinu, ki pa ni hoiel nili govoriti ž njimi, še manj pa. da bi jih peljal, kar so zahtevali. Šli so potem h Collenzu (št. 8t) ta jim je baje ivfcol „Mi no meno i sciavi*. Ker so pa slovenski mladeniči izrecno zditevali da jih mur.i peljali, zagrabi Gollenz za bič in udari dvakrat z debelim koncem z vso močjo po enem mladeniču Inko, da je koj padci na tla. Hitro na lo um je izvil dritjji mladenič bič iz roke in Collunz je pognal svojega konja naprej, na kar se vsuje cela okolu stoječa tirith.it in željno pričakujoča laška sodrga na teh ubogih šest slovenskih novincev, jih počeli tepsti in enega, ki je že prej bi! od Gollen/.a močno pobit, vrgli na tla in eden, (ime se kmalu izve) (ra Se celo z nogo teptal po glavi, d t je ubogi mladenič komaj vstal iu bil po celem obrazu ranjen iu krvav. Dotlej ni bilo na Travniku nobenega stražnika, rlasi je bih nad en četrt ure vse poino ljudij na Travniku. Ivo bi bili že lahko ubiti slovenski mladeniči, prihiteli so slr.r/..tr,i ter po navodil znanih laskih fikinov v lovili naše slovenske mladenič«' ter jih peljali, v spreml.e-["Hanju ce.e muož'ee Lnke so Irge, na poiieijo. Po/.neje pa se je v-ii leč pojasnila, da so mladeniče izpustili; preiskava j« pričela proli vozniku Collenzu in sokrivcem. Med pretepom so se slišale besedo »Morte ai sciavi, abasso i sciavi*. Sedaj p t naj kdo reče, da nimamo mi Slovenci prav »IMuih" dnij lukaj v civili/.ovani Gorici. Kdo je kriv, kdo dela prepire j- Ž" pride dan plačili, ker mera bode kmalu polna*. Takti naš poročevalec. Včerajšnji „('„* ima seved 1 že natančno poročilo o tem dogodku, ki pa zvrača vso krivdo ua Slovence, - Iz gornjih vr.d:e poltene priče, ki priseže Z.t vsako besedo, je razvidno, kje je resnici iu kje laž! — Dobili smo dalje poln koS r.izuih poročil, u smo jih odlož.ii za prihodnjič. Na vsa lit izzivanja vprašamo tudi mi s .Seulinello": Noi umi compreuiliaiun lino ;i q.iaudo I' auloriUi laseieia tare e (liiudeia uito od ai.cbe dne oitlii; -- vi .'-ono due ieggi f.irse-' K per aj/i ba»la, ;i himni m-teuditoii pnciie parole! Škandal pred županovo hlMi r (»o-rlH. — Vi-it.ij je prišlo iz lini kakih l.tO mladeuičev ua vot;t",ki nabor v Gorico; spremljali so jih starci, župani iu drugi možje, v vsem skupaj okoli :S00 oseb. Dl/.ali so se skupno, ker niso nič zaupali javni varnosti v Gorici. Kdo jim to nameri r --- Kdo naj tudi zameri, ako so nekaj peli in včasih opustili kak ,,'ivio", ko gredo zapisov.it svojo mlado kit /a dižavo iu ci-sarja inmolo laskih llgovcev, ki niso ziuičiu ki raje polagajo čez mejo ? --Toda vedli so s>- do.-lojtio! Gufi-jkitn irrc.ieiitovcem je seveda lak nastop Slovencev že silovita provokacija ! - ¦• Ko so Sli mimo hiše Zupana Venulija, začeli; so pad.ili nt nje doli i/, županovih oken palice, sloleki iu dru^e trde reči. Nastal bi bil ¦Akn velikauski škandal, d.\ ni bilo županov iu slari-.ev used mladeniči. Ali bi ne biii povsod drugod reagovali na la!^o početje ž u ti a-n o v e ga si u a, ki se je nasrkal take »uvile kolture* po zavodih iu šolah v Italiji ? ! — Vsakemu količkaj treznemu č'oveku se je studila tolika dr/ovitosl in zagrizenost v — županovi hiši. Krasni izgledi za mestno f.ikiuažo in ostalo uiularijo! —Evo: kdo litijska, kdo iz'iva, kdo draži! Vsi udeleženi Urici razne?« ta čin lahon^ke zdivjanosli po vseh Krdih! Potem se bodo v Gorici pa ču-(lili. kako je lo, da je ljudstvo na deželi tako razdraženo proti goriškim Lahouuin ! Dobavljamo Se. tla redar-tvo je delo županovega sina pod kbiič. Včeraj so napenjali vse moči župan Ventili, Pajer, Ver-zcguassi, iu drugi, tla bi nadcpoiuega sinka osvobodili, in to se jim je posrečilo. •— Vo-nutijev sin je pri svojem slavnem početju razbil tudi okno, ko je h del vreči ua Slovence m e 11 o. a ga je nekdo zadaj zadržal, da je /. metlo udaril ob okno. ¦— Evo vrhunec. Zihv.,anosli v Gorivi! Pa se nodo čudili, ako Slovenci včasih reagnjejO! Dvojna, mera. - Slovenca učitelj G. in ošiuoViloi- Ž. sta biia 0 dnij v preisko-vaiiu-m zaporu, mladenič C.ijan iz Št. An-dreža celo i") dnij; ta je bi! ves čas lo dvakrat zaslišan. — V e n u t i j e v sin pa, ki je včeraj uprizoril nečuven škandal, je bil še včeraj pro.-t.šan po preiskov. sodniku gosp. r"r,i!'cesehiuisu (iu sicer pri c. kr. glavarstvu in ne v zaporu!!) in potem izpuščen! — Zdaj pa vprašamo: Z ikaj taka dvojna mera ? Kako naj vpliva na ljudstvo tako ravnanje V! I/Joutin> stanje i l — V Gorici ne veljajo več avstrijski z ikoni, marveč gospodje 11.1 glav.ir.-tvu delajo tako, kakor slučajno skoči enemu ah drugemu ali tretjemu v glavo. — Včeraj sta bila povabljena dva mladeniča iz Henč na glavarstvo vsied ovadbe nekega Končana v fantovski zadevi. Komisar Prin-7. i g ju je dal odgnati po zaslišanju kar v z a p o r. Ko je videla to mati jrdnega mladeuičev, je padla skoro v omedlevico. — Od kedaj pa ima konus ir Prin/.ig tako pravico? Po avstrijskih zakonih je nima ! — So, gosp. P. se bo že še zagovarjal radi takih svojih činov, ki drzovito kršijo § :52l iu -ižl k.iz. zak. (osa MCorrioro" ne vt? 11 — Tudi ta leden je ,«:.* ostudno lagal o raznih napadih Slovencev na Lahe; nasprotno pa ni vedel nič natančnega o napuhi Korminccv iu nekatero Goričane. — Dalje ne ve nič o škandalu pred Venutijeviui stanovanjem ! Slišal je kričali Slovence »M-a Vcnuti !*, česar nikdo drugi ni slišal, a lega ni videl, kar je počenjal sin župana Venulija 1 Kilo Izajtva 1 — Povedali smo že, kako se je obnašal goriški župan V e n u t i na dan volitve v V. kuriji. Pozabili smo le še dostaviti, da se je ponašal s šopkom — mar- Zu Čehovlnov spomenik so došli predsedoištvu veteranskega društva skeleči diirovi: Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik 100 gli.; c. kr. peSpolk cesar Franc Josip št. 1. gld. 100; c. in kr. pešpolk nadvojvoda Friderik št. 52. gkl. 50; podmar&il Ant. bar. Schonfeld, c. in kr. vojni nadzornik na Dunaju gld. 30; c. in kr. lovski bataljon st. U. gld. 25; županstvo v Kamnjr.li gld 10; po 5 gld.: pč. dr. Jo;. Gabrijclcič, vodja semenišča, Hmclal: Ant., trgovec v Lokavcu, Fabjani Josip, veleposestnik v Kob-dilju; 2 gkl.; Šlemborgcr Josip v Branici; 1-50 gld.: Brauitzer Ant. pl. Branulha! v Gorici; po 1 gld.: Šlembergor Franc, Fnhjan Janez v liranici: po 50 kr.: Uhuiar Anton, KoMila Štefan, ZorS Anton, vsi h liranice. — S tem izrekamo vsem p. n. darovalcem iskreno zalivalo, ter vabimo vse rojake, da Se kaj doprineso — in sicer kmalu - - v prodavo naseda slavnega junaka-rojaka Č.e-liovina. .(¦uri>ka ljudska posojilnica". Opozarjamo se enkrat rodoljube v deželi, naj pripomore vsak po svojih iiiun b, d i Užlepllr dni/m* iV. Cirila in Me- i bo ime! l,i na* ii.-ijvu2ni.4i z'ivo.1 leto> res toda ima ^livni zašag.deij g. veletr/n- lVrdan i mili>u prometa. V petih daljnih letih bi to dobo toliko v kupčki, d.i je v stanu naj- j n.orul narasti rezervni. mIo- na :{1I.(KK) ^ld., ob.se/, ne jim ».¦ror-luiii pe-lieti. Iv r je a s tem denarjem bo mogoče /.e kaj stori1*! dni/.Sii 'do danes p. n p!oSnr bra^orTfrm.ia na (iori.ikem. Muivaliiii-li nb i;/.(.mim'.iIi /e \U»i g!d. do- ( lWo,iluii.i ima n.iniiiT: *i» vedno premalo hritlkov, pr pomenim letu polom Jr thu/Siine '< maminih ii'>g. d.i bi mogla islro/.ali Na dan volitve v veleposcstvu. jo isti župan V o ;i n t i protestoval proti lomu, d.i je volilni komisar prečita! volilne določbe tudi v slovenskem jeziku. — O toliki drznosti dr. Vcnutija so pač pripovedovali vsi voltlci, kamorkoli so prišli. Ali je čudo, ako je slovensko ljudstvo razdraženo na Goričane Ve-nutijeve barve? Lažnikl po poklicu. — Neki list je dejal, da sodni sluga g. Kalni k je zgrabil čevljarja T a u c er j a (puro sangue !) in pa porinil v poslopje okrožnega sodišča; vpraša na to: Ali je to naloga sodnega sluge ? — Resnica je, da isti T. je izzivu! slov. novince 7. „merda*, na kar ga je zgrabil redar in ga porinil v hišo, izroči vsi ga za nekaj minut v varstvo g. K. Isti list je pisal, da izvožček Grusovin M. 70 je bil v 1'rr.ičiui pn-lepen in žaljen ; proti njemu da j.' nastopal tudi izvoseefc št. H, 07 Slovenec Nard.n. Ili-siiici je, du Crtisovinu ni nikdo zakrivil lasti, da.-i se je škandalozno obtia~.il, i.-'.ed >'e-ar .-»¦ bo zagovarja; pred kazenskim sodnikom. priznano izborile ;i/ig.i!'i'e sluvnfkeimi ob-Ciitptvu. V zadnji ,Socl* smo med dnmneimi vestmi govi.u.i tn.li o K. "^bal-ovi pm \.\-jaluifi. kier «» li.ij- i:r..p«)d.«iIivi .:ii>.diii.ki prisilili ji'k»g.i Mm* nea, il.i kupi l.iin hi..go ilt ko je i-ln p',:e.d, '' doli.! p-.v ko pod mi«. C. K. «:ii.»..l j" U.i na to v iMiim uredniku) m trdil, da to nikakor ui u->. da se »oni z.roi.lo. ali i"e se "e da lin/ ii;"/fii.-vcdi.o-li; v »loki/, /i mod trditev nam ¦<• pruie-se; pi-metui !/.- HM ll-lerM Slcvesii,|, L;- teiega -e l.e- o:;,.-ii en i uolira. v k.deji z.i-ri i k u je doheuik vsiiko r a z ';. a ! > i i o .h l.edo-lo,'.!ii leden,- od sll.ici (aV b.doi -ii shuiiikrn. l,«i;ii*,.,!i:k.i, ki /• tu iu tam Upirlil kak-., be-e.lo dobrim pn).-.:lii I po ;>,;il. Svoji k > iprila ikdai Cirba! na ii.-ii.o dove . ki li.iuu s l-iijo U i lile •..,!>(>!<» »dpiKli!. ¦¦ Ne u;ivi;..t:. d.. ii.»j pon.f-x:. lejii kako siv ar, duht-d p-ako mi se /iimliii . I; pa ?niw-n*. ii c.s,-b.' Iia/-ilila S.- je liamree g.»wilt<-.i p>» mi Mu da je umni,', ni -r'. f.lab.il pi) pvi'- \.'-!i /ei.",-. dr,' V> i/- r-ii'.--i a d-,1 znatne,!'.-, u.i k:tr •• ;.¦ popravi eni nje|{.ui l.trd-.s t .Mm luniion poti .Jlll'1 /l'k'< 11.1 U.|l.! |ilo;-prii<|, iil •-. * —i l:-!l)loi:il»ei> :! i:ill< • • rOp.l HI J ^ll-pudilll k.d/tili imena u„ „.,„) \>\U tmitioiani v pi. ro:i;n • pn >• ; pn-tn^i-: |m'":h *i p.i pri ptič di. da «i!iii'ii;ei(i lir'«»ne vr.il mti nima, p ;<"¦ pa ie.si-ua /, \«e ki nVami in piivpr ems.i /ap.,ri. - I-imd-al upivfili kaleri »bo,!! -ia.-(i:ia 1.S./H. IVii-ium e.ih : -;io,.-e na! itt: Mi -.a- v, ,v r„;; /upi ,.,-ki pinii omeij-eiii mti y»-pi)du. 1'iuit-emti 4e-ie UJ.r, ko se iwl.Jiičii't zairoJovi vcrjetmisli! Konici na Ijiitmi^ lKlIlifl I!.'.! is,:., Vl! pe v Ajilovšini. ie bil po.k.i okoh, e m- oddajo v na jim /a dobe } li-l. in s:i-.-r od 1. maj.. 1N'.'7. do ;io. ; l'.M|."i. llis in kraj i;~lmeiu dražbi, '/.ve se ; pii C-.ip.ur-kili uradih. ' Kje miioJ - r«id tem naslovom go- I. vori /.a.lu.i ..l'. b." o novi .slovanski kr- ' M.ni-kn narodni zvezi", kateri prip-suje se ; i.bko pi-|iiiiliii«-|. 1'o-ebno upi, da piidobi '- iinvdi snbieeviiikov v slranki p. Sloialov.-keifa, • ki Me> »kij sii'1-r le r, puJ.amev.'bulaiiieiia '¦ \r pnliiiiliiit-l, /ia-;;i Mi m- Slo'alov>ki /.upel : muc '. ii..iiic*i' !,:i»o!iške cerkve, liodoriiti.-l isM:ka J\ !.." • ni lul.idon :*., niti ' uii.iitopiil-.kii. inaiui- „-li»\.iiHki' kr-i-aii-ku- « liarodlie" .Ir.mke. do kolodvora in pri poslavljanju jo enerf. rekel družbi, da njemu, kot pravemu ILaJ/u, ne ugajajo harlckinadc, katere so uganjali, ter jim priporočil, naj brzdajo svoja navdušenja za italijanskim kraljestvom! Te besede so delovale na goriške neodrežence liki mrzla voda na vročo glavo — in so kar ostrmeli in pobrali svoja šila in kopita. Sodnijska obravnava. — Predvčc-ranjcni 21. t. in. se je vršila obravnava, katero je odredilo c. kr. okrožno sodišče na ulok.našega urednika proti zaplembi 13. št. „Soče" in 7. št. .Primorca''. Sodnemu dvoru je predsedoval gospod dež. sodni svetnik Schmarda. Urednika je zastopal lastnik listov in tiskarne g. Gabršček. — Postopanje sodnega dvora jt bilo povsem pravilno, ker je vodi! predsednik vso obravnavo v slovenskem jeziku. Toda g." drž. pravdni!« Vidulich se je posluževal izključno italijanščine, prej v vlogah in poročilih, ki so se'pri obravnav', pivčilalc, pri obravnavi sumi pa je zopet v italijanskem jeziku utemeljeval opravičenost zaplemb. Prednikov zastopnik je pi-ilesluval proti takemu novemu postopanju, ker se ,je že leč let drž. pravdnik. kaleri hi moral tu v Gorici znati slovenski, posluževal na>proti slov. strankam slovenskega jezika. Tkliul) temu proleslu je g. drž. pravilnik še govoril il.ilijan-ki, na kar je g. Gabršček proleslovaje /apuslil sodim dvorano. Na ta uaiin ndv/,1 la je bila uredniku prilika, se zagovarjati ter je lorej os|,,| i.-li brez obrambe; zaplembi sta bili na to potrjeni in ulok odbit. IfruMvo .SluKa' v Aleksmidrljl. ¦- Hodnimi).' na deželi, odkoder hodijo deklet.: • n >.eue v Aleksadrijo, Kajiro itd., opozarjamo še enkrat na dopis g. dr. Karla 1'ečnika v Alrksiudriji, priohčenega v predzadnji ,Soči*. ..Mlsljijl-. „!'. 1.." duliovmke ^lo/m, ,|,.|„ ,., ,„, • iaiiek je vreden i ni povedal nif nov :n m« vedno m leni nislie 'iiel;e U.I i/obrazbe k I if c ,k:|. inktlar bvaheba. i\v. -.ii-nm-UM !s-./-;,». «|,i Ii kr-saii-ko-iiaiodm tlelo •Irk;,, ,,• tudi 1 slar.i pesem je krivda,"ker >o;r ;!|ii-zdn; lal l!o,'. da hi o silno n -m ¦i ;• ; !'ri /borni a u ju kiuelijslieir.i društva oudi ; aorlšketra -e j<- di/nd ii.b ipelnvali ^iai .r;a .Klif l.di Malega i/, Giadiške r.idi s|mni.ke-.-a ,lnj,';s ¦¦ nap:-.i nad iralih diuMiene dvorane, Gl.-.iar m p. . ga ;f tako; Z.vrnil. U.i/.|m'..iT:.iIu ¦¦:>¦ ;e iz-Hi i, : k! ui-Dii ita;'.'an.-ki. I>a m> pride v uknni temu ' bi se v<-č ne 'godi enak slučaj, rolimo u.)>e kini tnvati-e, ii m im.oioiteviljm »pi:..;«. v lo drnMvo. ta pridea) ilu vi l.aie v druMll! tlltii SUi- ki-i:i:i. Za d.iiie^ le Injkn! JJadovednl smo. ali iiodo sploli kaj ka/m.vani oni gurUki l.i^ki mlad.-iiiči. kalni ob do udi* » kazn .•jo priti drugače SlaiiM'iu ikrofiiliiziilh otrok n /lirtiije. - o !ii,ir nnu-ki-ja kop i!-č.i i::.d.-/M >pi.-nsi. !itii l.do« ^it nb.i-.li :'.tl„ M'..,/.! h obok v i.r.vphfuo/dr.iilnu.. Upo z.ir;.u::o b-re, sl.ir.ie jak-nili idrok, >l\ i «¦„.' do :u. v.i.v.i i. ;. /a ii:ig..n .¦ proi.i, kabini i.:.ir.ni l-.Ri pnio/, ui c /.bau,i-k kr-lni epe -pri." , V Gorii ¦!)'.• pii m.->tne:i. iii..-i-lralu. SI.um-iii /. ¦le pa pii e. kr. okr. glavarstvu. Naduti rmvsatstvs«. Š1 v«-duodi.- •..O e, ! \v.ii >lrall", p«l !.."'fke o lazuh Ua- l: (iuri Dr, A. Gr. goreič. j Itadodanii doneski. Goriški S!o> ! vomi pri r#!el'» v Šlaudnžu iial»r.di dne ^i). . U m. v din/bi Š!andr«>,i!iov v l.ntnctnovi - eosltlni «i gl.i. -.- Nan-Ml: redo!'ui;ti S,......mi ; i ie.eii ,lia.M.i dne f>. aj^la 7, g:.;. ! kr. ; V,s,:> ,ht./.ha psi l.p.i:; ,.,!... wt..>k.-it/adme T. gld. - Kram K.m:.-: '.».", kr, k.:-ttie je udiral v A>ev»i r,.d; prepirov o V. j kttri:i \si eno, kt r .i„'it..!nr Ei.;-.p:o!ti> sttarke l ni dal nič. Hdieinb f-\\. I!i..-m ui A;- ; .lovski roloini.e d.ir«.i Ii H i. i.i. p:i /. '¦ M..U« t,:.,,,-,, ^:,i. l-ji. Adov-K: v.i , kioldniiki f.'ti'J t.ai-ra.i ^1 L J-!i» n.i kc^i'"S-'u pri g. L. S':..* mi. -.Vnodu:. ?..-ka \ A- ; e.oišiiii 1 ^-.d. i t:k,. S.iuiifc u-i l>::r.. :: ' 1 gM. -- V ves.-;; ,!r.i^; p i \\.:<>.t v S,;--/ložili gi.l. •>•*} Z-nmik M.nl. lVn..l:.i« : i:.i litiji pa i. !S:l7. gld. 5. ' , V.-lillo. — »:.:m l.;x?«rM kegl >;-kega ) kluba pri Dnhv-r-ju so pn.,:,•>. d.i gj,imtt pritiejo :i.!n /ucr ob '.!. t;ra v ^.-t:i:u» u'. , S"-:de (Grar.d II tel> radi >ko \..žmg.i r..z- Dcset narodnih zapinedi. Zs ; s--d.i»ji« nsi.- razmeri- kaj u::.. -ine bi b.le ! te-!e luiroduf zapoved;: ! I. SpoMnj in l;i;bi >io; iK.ni I i/, (bi.i ; svo/^a iu.d v\^ ji,,, z;,,!:,-^,. " ', »i. No dela; sramote tuilma, n.;rodu s : surovim obnaV.irrm, ve..i st 0li vsaki pri- > liki n.ož..to in odločno. : 7. Podpiraj vedno le svov ro;^k>> — '; ¦ trgovce. obi:nik'\ zdravnike, odvetnike itd. ! Ako podpira* Mo:«ya u.nspsolnika, pomaga* i * z.dir.:li svoj narod, rediš gada na svo.h ' , .,. . pršili, KS [V s-kusa s svoii.. slnipom za vm> ,loi,ih I,n '^V Iv•ll,,, Ivoroim, trgi,.,.. ] veke pokonč.di; s l.ikini dejanjem prod.i»: š : z''!"i N Kobaridu. f svo; red in sebe v .sužnost." ' ; Studi se celo poštenim Lahom. — . S. N<> soiražt svojega brala; .Slovenec ', Kaki zagiizeiiei so naSi goriški vrofekrviieži, • .'o kakor ti. ce tudi je v mteljenju kaka ; nam r..zsi.-!li tudi ta dogodek: Dan po na-razlika. ».»..sebojni prepir naj popolnoma ] takarskem plesu so se zbrali nekaleri goriški r.:gme s Mtiyt-r.skihl.il. Delajmo vai za enega, | l.,ski mladeniči v Podgori v krčmi pri te-eoen za v.e. | le/iiiskcm oboku. Slučajno sta prišla v to ;: n,r i r ,)/',r,,-! se P° xhAk'bh nasprotne , krčmo dva sprevodnika italijanska železnice narodnosti, ker, ako bo kedaj tvoja žena, !....... .bo*Ji njen rob, t»oji otroci pa narodne ;.¦!< V aide ( elture: ev.i lak- s!uč •. : V m-de- I o", il. L rs: liie.i 1. in ^. liro poprildlie .-O .Ii pi> t!i.,5k ul.ci Mira- ii,u/ e: Fiaut- in ,la- iuz P.d:or. • an.y. in Vi.n.c .V.irucie iz (»pa- ».vs-ia iz na st, pridi tl.-mm Ko mi prišli do vogla nI:).- ! .rb.liui. 11.1 lalio ,,h » ,,.,-mv- .ev pi„>d \1 do HV-lelmh) sk..meii;em l..ko, da so s- n.- nd-nci spust.ii v tek. (Uikana ,:j.u!.ui,.i* \ i je šla za njiaii in mi t.d i ka- UleJljl-, lloklt r niso tru-a zapa/ili nekateri slo- \di.kt psi-b". aUi lr/..Skv Ul.ee t^r s s\0,i:u «bv. /::ega |. =.el-.:. Ud napadoiv.leei^so nam 7U.IIH d..,:,-: Josip. Koklič ji:, hi). Aug.-iKo- ki,- ni •„.'.;. neki (1 -.pelion ('»i lep, d.il.,1! 1,,-ki Vrinili (!i'i Ni;: blio jih je, kakor re- feno. devet. Imena o-talili i.diko ie izvemo. Onicinti mol amo, tla so nekateri bdi sinovi slov. -tur.iev , ki so p.i pohajali Luko šolo. Ubo^i st-.-is5 pa žanjejo za njih malomarnost lepe snlovc .renejaMva-. Našla se je v Volč.di knjiga rastlinstva (botanika) k terc je gotovo izgubil V:ak slov. di ngo.iolec. ¦rač.ije se s poeilnie. Knjigo je kako • pri IIV.OJII ibčii vko; > vr*i llilli erja ki služijo v Aleki pane, duhovnike, učitelje in iU lo gotovo slore v korist. in nabili rojakov v I-.giplu. Na poziv druMva „S!oga" v Alcksandriji, ki je uslanovilo tudi knjižnico največ "Slovencem v prid, smo takoj odposlali \se knjige, izšle v ua;i tiskarni, ildbor se je prav laskavo zahvalil na leni daru. Pošiljamo tudi svoje časopise. •— To smo objavili ne sebi v hvalo, marveč diugiiu v vspudbudo in v dokaz, da se vsak dar sprejme hvaležnim srcem, Vse knjige smo poslali v dar buli slovanski knjižnici v Gol i u j n, da bo ondi zastopana tudi : lovenska kii|ižoviio*l. Tudi la tiar je bil hvaležno sprejel in je zbudil nekoliko več zanimanja za''Slovence na krsiii »''.rnigori. Ilohliijslu! železnica. - Zadnjič smo poročali iz dobro poučenega vir, bohinjsko železnico. Isti dan „Slov. Narod" z Dunaja lo-le ,V ininisterskem svetu, kaleri se lioči in katerega so se razen dr udeležili v.-i ministri, se je odločili usod, druge železniški! zve/o s Trstom. Minisler-slvo je sklenilo, graditi drugo železnico čez Ture i:i skozi P.ohinj v Gorico. TroSki so preračunjeni na (if) milijonov gld. Vsa proga mor.' biti zgrajena v dobi od I, IKIjU do I. lliori. Bohinjska železnica tekla ho od primernega mesta !jubiiansko-lrhiš,ke proge drž. železnic do Gorice, če/. Tine pojile železnica pri (Jasteinii. iVvge - zveza z južno železnico se uredi s posebnim zakonom". ('a*t komur časi! — 77-letni veleposestnik g. Alojzij Vendramin na Halah pri Šmarliicm je prestal na dan volitve :>L\ marca hudo skušnjo. Neki goriški trgovec, pri katerem je kupoval v t liuo let on in vsa iodhina, mu je ponujal precej veliko s volu t:\ glas. Toda sivi nmž je odločno zavrnil tako ostudno kupčijo. Še'več! Zapu-lili so onega trgovca ou in v se njegovo sorodstvo! ¦ t"'a-l takim poštenjakom! Vabilo. Dne i",, maja i, I. oh '.). uri dopoldne hode zborovalo podpisano diuMvo v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dn-vni red: 1. Izvolitev dieh zapisnikarjev. -J. 1'rcber« se za- pisi 1. Ha zborovanja. I!. O •sta' izdajiei l!,,.,N'e Jme-i »"'^IJ^nja nad blagom nasprotnika, tudi »ko g.» h0C3št RiX „.ora% slano p.ačali. Pusti «.,. če je 5(> ,.,ko } te le nasprotnik kliče v svojo prodajalnico, pokaži mu hrbet. in italijanska podanika. Goriška laska mladina ju je precej obkrožila in povabila v svojo družbo ter ju navdusei-ala z raznimi Bovoricami in s plačevanjem pijače. Oba moža sla nestrpno čakala ure, da se poslovita od uevŠLČne družbe, ka,li studilo se jima je obnašanje in govoričenje vročekrvne mladine. Ko sta odhajal«, sla bila spremljana čez. most ii.11S11.il. ;i zbnijš nije učilelj-kega gmotnega stanja. . (leplenje amerikanskili ti l na zeleno i (praktično!. Ii. Ka>.!'.i prt .liogi in nasveti. ¦ ! Solkan, ttne 15. aprila 1S'.»7. — (Jdbor učiteljskega dru-lvo za goriški okraj. Vabilo k občnemu zboru ^Sadjarskega dru-tv.i" v Tolminu, dne ^."i. t. m. po ve-černicali oh :$. uri popoldne v občinski dvorani. Dnevm red: 1. Nagovorili pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikom o društ-\eneiii delovanju. '2. Poročilo blagajnikoio o društvenem in gmolneiu stanju, i. Poučni govori, nasveti m predlogi. 5. Volitev novega odbora, ti. I/Jel v drevesnico iu mah nžili-k. K obilni udeležbi vabi Odbor Zahvala.— Slavna hranilnica v Cerknem je blagovolila podariti 'Mi »Id. za pisai-ske polrcb«inc ubogi šolski mladini cele cerkljanske županije. Za ta velikodušni dar se ji v imenu obdarjene mladine prav toplo zahvaljuje And. Trebse, voditelj. Javna zalivala. — Podpisani šteje si v dolžnost javno se zahvalili g. dr. Kcršo-vani-ju. IJil sem hudo bolan, v spodnjem truplu, ter sem mislil, da mi vsak ča.<- zapoje mrtvaški zvon. A z umno operacijo g. dr. Kerševan>-ja in skrbno postrežbo čč. usmiljenih bratov wm ozdravil in okreval v kratkem času popolnoma. K temu je tudi pripomogel g. dr. Mar-cbesini, kateri mi je priporočil veleceuj. dr. Kersevani-ja. Oba'g. zdravnika bodita torej priporočena slavnemu občinstvu. Flejana, 15. aprila 1807. Frančišek Juric. ¦"Va.šhi so je mošnja z precejšnjo svofo denarja. Našel jo je župan in c. kr. poštar And. DraSCck iz Kanala ter oddal na policiji. Listnica uredništva. — Dopise s Krasa, iz Tolmina, Baske doline, od Sv. Lucije itd,, morali smo odložiti za prihodnjo »Sočo", nekaj pa porabimo za »Primorca". Ker se nam nabere toliko gradiva, da smo vedno s prostorom v zadregi, naj nam gg. dopisniki oprostijo. Razgled po svetu. Avstrija. — Dunajski župan Slrobach je 1. aprila odstopil. To storili je obljubil že lansko leto pri nastopu svoje službe. Volitev novega župana je bila S. t. m. Izvoljen je bil županom znani voditelj proliseniilov dr. Karo I Lueger s 03 glasovi od 132 oddanih. Presv. cesar ga je že potrdil. Iz mhiisterstva vninijih poslov se čuje mnenje, da velesilo med' Turčijo in Grško ne morejo posredovati. — Cesar se vzlic grsko-lurški vojni odpelje v nedeljo 'opoldne v Delrogra.l v posel ruskega čara. Odrska. — Madjarska vlada se ni spametovala o strašnem lijasku, ki ga je napravila doma z milenijsko razstavo. Sedaj hoče po vsi sili, da se pokaže madjarski globus na svelovni razstavi, ki bo leta 1900. v IV.ri/.u. Ker pi nima denarja, iš-če 1 '/» mili j o n a g 1 d. (!) posojila, da se pokrijejo .službeni 'droški*. Kako korist bi pa imela Avstrija od lega, ako bi se madjarska oholost šopirila na razstavi? Najbrž bi zgubila še dosedanji ugled. Francozi prav nič. no hrepene po Madjarih, ker predobro poznajo njih ,liberalno'' — nasilslvo nasproti noma-tljarskim narodom, živečim na Ogerskem! Ogerski učni minister je naznanil, da se na Ogerskem temeljito preiislroji ljudsko in srednje šolstvo. V kakem smislu se ho to zgodilo, ni minister natančno povedal, a po dosedanjih skušnjah sinemo sklepati, da se ho gledalo, da se- bolje pospeši po šolali madja-rizacija. Na ločitev cerkve od države ne misli vlada; to bi bilo težavno. Sicer je pa na Ogerskem cerkev običajno podpirala vlado v pomadjarenju mladine in se že zato m- kaže ž njo spndi. Madjarizacijo pa ogerski drž.iiniki smatrajo za glavno svojo nalogo, Grško - turška vojna. Ko je ves krščanski svet praznoval veselo Alelujo, prav na velikonočno nedeljo, prinesla je brzojavna žica žaloslno vest od grško-liirške meje, d a j e T u r č i j a G r š k i n a p u v e d a I u v n j n n in lak u j z a-čela boj. Dolgo časa že mi se zbirali viharni oblaki nad V*lnknui in le hIimIi pred veli-kaiisko odgovornostjo, ki zadene ono državo, ki prekrši mir, je zadržaval Grško in Turčijo, da iiisla že prej naskočili druga drugo. To veliko odgovornost jo prevzela sedaj Turčija nase: Turčija je olicijelno pričela vojno. Katera teh dveh drža v je kriva (emu, o tem se danes še te/.ko kaj natančnega govori. Po nekaterih poročilih je glavni povod dala borba med grškimi in turškimi vojaki okrog jezera Nezera. Horha je naslala, ker so grški redni vojaki prihiteli na pomoč prostovoljcem, napadajočim turške pozicije; Turčija je porabila lo priliko, da napove vojno, ker se more sklicevati na izzivajoče postopanje Grške in na njo zvalili vso odgovornost. Vojna je začela, ali zanesljivih podatkov v izidu dosedanjih bilk še nimamo, kajli popolne resnice m izvedeli niti iz Aten, niti iz Carigrada. Našim čilateljem podajemo tu nekatera brzojavna poročila raznih listov v nadi, da bomo mogli v prihodnjih številkah priobčiti natančne podatke. P a r i ?.. 1/. Larisse poročajo službeno ob 10. uri predp., da so grški vojaki zasedli turške pozicije od Nezcrosa do Kutre 1 in pol uro daleč. Turki :.o naskočili parkral z bajoiu li, (oda Grki so jih vrgli. Ne zna se, koiiko Turkov je padlo. L o n d o n, „Imreau lleulcr" poroča iz Hlassone: Včeraj so bile hudo bitke ob meji. (irske redne čete so prekoračile mejo zajedno z italijanskimi prostovoljci, toda 4 turški bataljoni so jih vrgli. Od Turkov je padlo .1 častnikov. C a r i g r a d. Grke so vrgli Turki na raznih krajih. Štiri turške divizije so v ognju proti Grkom. Jedna divizija je prekoračil; grško mejo. Turški vojaki se drže izboruo, Aten« (IS., oh U. zjutraj). Streljanje iz pu*k in lopov se je že raztegnilo po vsej lesališki meji. Cuje so bolj streljanje topništva, puške pokajo le tu pa. lun. Atene (ob 11, predp.) Gotovo je, da se jo ob lesališki meji razvila bitka, v katero osobito sega topništvo. Aten e. Bitka je bila pri Menexo-ju. Končala je okolu polunoči. Turki so se umaknili in Menexe je v grških rokah. Druga bitka bije se pri Meluni. Carigrad. Vrhovni poveljnik Ed-hem paša je dobi! povelje, da udari na Grke. Med tem pa so grške vojne ladijc bom-oardovale mesto Prevoso, katero so vpelile skoro popolnoma. — Jako važna vest pa je došla v torek iz Aten. Glasom te vesti so razne oborožene tolpe prekoračile mojo Makedonije. Ako je to res, more se smelo reči, da v kratkem poči revolucija v Makedoniji. O bilki pri Melu ni'poročajo angleški listi: Turki so pričeli bitko sijajnim naskokom z bajoneti. Vedenje turških vojakov je obču dovanja vredno; 30 ur so v ognju, ne da bi bili kaj ožili, ali se odpočili. Iz'd bitko ni določen. Grkom se ni posrečilo pridobiti svoje utrdbo pri Meluni nazaj. Izguba jo velika in skoro jed-naka na obeh straneh. Turškega generala llallz-pašo jo zadela grška kroglju iu umrl je na licu uiestn. Ako ludi Turki umngujo, ni So gotovo, da vsled toga udarijo na Lnrisso. Novejša poročila so glase: A tono 21, npriln. Zatrjuje ho, da so je na ravnini pri Lnrissi vnela velika bitko. Turki so bili baje popolnomn poraženi in so so morali mi celi črti umaknili, —¦ Grfik« krdela so zasedla otoke Kumos, Kijos in Mi-lileni, koder jih je prehivolslvo v. navdušenjem vpprojelo. - Minister notranjih dol je na-,' ročil, da je Inkoj oborožili vse za vojskovanju/ sposobne moške in jih posluti na mejo. ' L o n il o n 121, aprila, Tukajšnjim listom poročajo njih specijalni izvoslitelji, da jo Kd-hein-paša s turško vojsko prodrl skozi sotesko Molimo in naskočil Tvmavos. Najprej je začel iiiohIo homhurdnvali, potem pa so pešnki pr-Uli v boj, Grki ho Turka nr-mnnRnll in prepodili iz Tvniavnun, — Turška vojska je novic naskočila urFkn pozicija pri Uovenl, a se je morala po IjuUiin boju umaknili ?, bojišča, 1)1« Neldp tat vurhnumM Nijj.-n ilio liiimoii, vvhiiii din ImlivlViMiiliMi KltililuiiK-hlitijat isehc ufl m.cli Uiir-2 lllllllllH'1'lll Tl'HK'011 IliNKll oio, in ili'ti V\\\\n\ lifki>mim>u iMit „ivlu »'«((«' iiiiHi>iiiiiiuli>i|it'lH>ii; ilim IhI »lici' l:,iili|'NI'l|l'l||tMI /,n niiirln'11, mil /lini mul IMuiNiiliiirMlinv liliorliuliMi, »«•» ili-a N^v iW UiiImniilKiifAilPiiM mfrliiii i «wn lli-lllll t'ill Klleltes FillluMl! »CIlDl>Mrll'(«ll I" Je, llinlll' illn Sriilii cliiii'nli'1, ivcnl"ii mili, ilurrli iIohIo nmlir /llilidllliler MlHH hln nMMp'H lioiilen, um il|i'Ni'Mlll\ i'ci'lil Imiiir inirmiiiifi'ii y,\\ komulin .schcin in r,i,h, i>)iii m unf iIkii Wi'IhIuIi1 ktnuiel I llit! illirilllH in-fiTllKliMl H«|»!"lllllll1l'll HfllllMIHlllff« lllIlHNCII llllrh klll7.l.')ll lii'l.l'IUIIWltl /l' 1'hIhhoii, jo niiflulfiii tlif .Solili) melir oiler iviVitliilki!ii (k. u. k. Iloll.), MvM\. Javna zahvala. Na krasnem sprejemu v Sv. Luciji o priliki semnja 20. t. m. se prav iskreno zahvaljujem. lamoSnjemu slavnemu občinskemu starešinstvu, posebno pa gospodu županu, kakor ludi vsem cenjenim prebivalcem na izkazanih mi simpatijah, katere mi bodo voditelj v moji prihodnosti iu kalere me bodo vzpodbujale k dejanjem, s kojimi do-, kažem svojo hvaležnost vsem Slovencem v goriSki grofiji! V Gorici, dne 2i. aprila 1897. Jurij Mose, lipovce. Slovenski Imisnr v ullrl Vacrmio St. «. (|>rl kv. Automi) v Gorici se priporoča p. n. slovenskim družinam v Gorici in z dežele za vsakovrstna brusarska dela. Slo«, ¦ftirnii le svnlR trgovce. oMe. zteifte, oflTetn&e M, MU se strop gesla »Svoji i svoji"! jVlihael j\1alik trgovec v Ajdovščini (Pri Putrihih) naznanja p. n. občinstvu, da ima zalogo kotlov izdelanih elebtroliticniro potoni od občespoitovanega našega vojaka g. Avg. Nussbauma iz Fužine pri Ajdovščini. Ti kotli so boljši in cenejši od vseh drugih. (O teh kotiih gloj dopis v 16. št. < Soče>) Radi premernbo v rodbinskih razmerah se odda v najem Živčeva žaga v Vrtovinu. Pogoji so zved6 pri lastniku Jožofu Kivtiii na Skopem. iit--i Pekovski moj3ter Karol Draseok nn Komu v ilorlei lipov/onm n:\rof-ila za vsakovrstno niijliucjo in navadno pocivo, n. pr. poroke, gadove itd. Vso izvršuje natančno po želji naročnikov in v i!t tirali |.o sprejetem naročilu. Priporoča so svojim rojakom v (ioiici tu na dcfceli. 1-j:» Edina slovenska spedicijska poslovnica v Gorici za uvoz in izvoz blaga v ullel Moren« štev. 12. pri tleh. ()l> času kupčijo s sndjom bode nrado-vj»I spodicijski uradnik na kolodvoru, na kar ho opozarja si. občinstvo, da so obrno zaupno do njega. Slavnemu občinstvu so priporoča za blagohotna naročila v smislu gosta »Svoji k svojim" \m (iušpar Hvulie, lastnik. Gostilna jri potelinn" ulica Gfiega t. 7,- V Trstu - blizu j. kolodvora Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo uredil svoj«! gostilniške prostore tako, da more priti v nje gospod in priprost kmet. Postreže se vsakega z dobrim jedili in izbornim črnim nli belim naravnim vinom, in sicer po taki ceni, da se ne Jbojl tekmovanja. Gostilna je vedno preskrbljena z domačo posajeno in svežo presičevino, pristnim salamom, klobasami, nsnoškim ovčjim in drugim sirom. Priporoča zasebnikom in krčmarjem SVOJO ve- liko zalogo črnega in belega vipavskega vina toliko iz zaloge v Prvačini kot v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse sirarn stroškov- prosto. Vina SO teh-le vrst: modra frankinja, ber-zamin, burgunder, izabela, rulandee stari in novi, belo staro in novo, rizling stari in nov: itd. Specijalitetna vina črna in bela iz 1.1892., 1893, 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra 80 kr, pol litra 40 kr. — Domači tropinovee se dobi tudi po naročilu v vsaki meri. Gostilna je odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. — Priporočaje se svojim rojakom v Trstu in na de-dcli, da ga poiuste s svojim obiskom pri vsaki priliki, držo se gesla .Svoji k svojim*, beleži udant Anton Vodopivec, i:!0—1 gostilničar. Zagotovljen in pošten zaslužek, pšul osebe vsr.lega stanu in v vseh krajih s prodajo po ftavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. I""»'»'« sprejema Liulofik Osterrelelier, Mudili" ^tsi ^ III. Dcutsehc gnsso 8._________^________ll() 10 - Gabrijel Piccoli lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesta Kaj.išje priznanje na II. mejni razst never IS!)l»-189.'{. Železnato vino prei/.kuJenec-a. zaneslji- lehko prebavljiv žrleznat preparat, kateri učinkuje pri -dahotuih, na pomanjkanju krvi in na živiih li-pe.ih fivbab, priporočljiv poM-bno tudi za s-lahotne, bled.- otroke. 1« I« "> De.-. ZrlcZliati^a ki-lika ill 10 liiiligramov izhvka iz i-koije kiu.ikejfa ilreve-.i. lekarnar Pigcali ;n,!j^i!igJ;:a-»»:"";!,j;';;» po ki'ini'ni razl.iojbi dr. II. Haifrrjii v Fis-nktlu «>.! i n,i Odri iu prof. Ilalt. KiiupltMcIiu, zapriM* iny.i sodlliji-kesta kemka v Ijublji.iii. Steklen im im.yi;.'ii p»l litra v.-lj.t 1 (.-l I.. 1- polli!.i>k.-st.kleniic :'. '/A. m ki., flaliko s poAlliiim Vie.l t (.'M. Maročila li«riij: lelaraiar Pltcall v l|.t»!]i«l srtli iimslji ?«Jia. Edina slovenska zaloga nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetic za nove maše in poroke, voščenih sveč. mrtvaških oblek, čevljev, nagovic, trug raznih velikostij, zlatih črk i. t. d. ce nahaja le eri EDY. PAVLIN-U V GORICI v Nunski ulici št. 10, nasproti gostilni „Pri belem zajcu". „Svoji k svojim!" Anker a:., avi Liniment. Gapsici compos. Iz Itlehterjcve lekarno v Prinrl pripnznatio kol izvrstno bol ubla-iujoče mazilo; zji cono 40 kr„ 70 kr. in l Klil. su dol.i po vsi h lekarnah. Naj se zahteva losploino priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno io Richterjev liniment s „s i dr o ni" dno pravo iu vzame !c I.iko sloklunito, ki je previden, i s »s-idioiu" kol znano zaščitno znaiiiko. Richiarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi. M Gostilna s prenočiščem „ Pri zlatem križu /Pri lizij toplo priporoča svojo izborno kuhinjo, dobro kakovost vina in piva, sobe za prenočišča in hleve za konje in vozove, kar je pripravno posebno za popotnike z dežele. Postreiba je točna in hitra. f rgovco z vinom na veliko Anton Pečenko Vrl iia 1--' Cl. GORICA pripon " dalmatinsko vino iz Jelše in Sikenika, pristna bela In črna vina vipavskih, I.,.,!avlja ..; Deloljubne osebe — povso.i — katere trajni denarni zaslit'.r-k iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zitkuiiftsvorsor5c"' Gradec, post. rest. "" C. kr. privileg krojni aparat i. ''^-'sP' furlanskih, L "^~J}{jfS briških in i isterskih vinogradov. ! i. Poslroiha poštena. M,POVLRAJ krojaški mojster in trgovce v Goriei, na Travnik št. 22 I, nst. €dina slovenska zaloga vsakovrstnega blaga ter gotovih oblek po najnovejši pariški modi za gospode vsakega stanu. Blago se prodaja tudi na metre tako po ceni, da lahko postreže vsakto-rega. (Sukneno letno blago od 85 kr. po metru naprej). - Za celo obleko (3 m. 20 cm.) od gld. 2*80 naprej. Krcjni štampi in kar!e za celo obleko se prodajajo po gld. 1*50, vsaki drugi kos f gld. Nn uež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž, svetjnjo. Na lvovski razstavi s pivo rei'» — srebrno svetinjo A-o: Tsvarna iizornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Prnhn-Smicliov) Vinoiiradska uiice čisio 81«. ?:e priporoča k iiopolnemu uzornemu prirojovanju soKolskili in Kolskili telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih .se.-.t.'i\ih. V !a dok:.z je na ruipulni!.. ;nn.,Ko p.ipoM.ču-o>ih s-pnml ih.inačih m im,zfir..!.kili. jVavadae priprave se yedao y zalogi. »Vlili. |.i-..i.,.-mii mi iKi.-rli za p<.p„lr.«.. 1,-1.,. ••ad.ii.e poilj« „a j.,!,..-*,, brczpla.-no iu ,„,;!!» i... ronnu« UvrSiiJ« po iiiijnižjlh reimli. ^^imi riislno hruško siikucno blii^o. .leden nilrc/ok j d. ! I<» i/, d-.bic :}-iO m. iliils;, za- * ^'1 d«.len xu jedrni , t> \t l-V-r m« ko obli*.* " ,;" iz \\w'v stiiiie hiimo | , I1«")" iz li.!;iu»-j. IHa^ii za vrlimi Mikiijo,l-.d.-i W,;r,-» M ,Uhnw illMlmkr. 1 viot i.d M/p-Silja po 1«»;: ll.SKlit .:eli. •,D..-ki:.:'-. A\- ill Cil". Il poZll.lll- SK Kiesel-Amhot v Brnu, Briinn. 1'z.uii zacliuij in l'>.uiki. blago doiuva li.lKi-ji> iTii.-j.-, iiie;-l.i pri prckupin.drili. !•' limii U :>• kun. ii.u.i-i i -,vmii;»r v knjc;:a kr..- Jakob Klemene, trgovec z manu-faklnrnim blagom, ulica S. Anlonio št. i v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, da je poslal na deželo svojega zastopnika, gosp. Franjo Kiančer-ja, kateri se predstavi v kratkem p. n. odjem-nikom. Prosi rodoljubne rodbine, da ohranijo naročila za njegovega popotnika. 84—3 Zdravnik Dr. M. Keršovani ordimije v lastni hiši v ulici Barzellini 01 h. št. 2. *107 ...-, kakor ludi vs.k.nr- no enak., popravo ni pozlačcnje pr'pf-rn."ii tudi po n:ij- nižjih i-eiuih. PoSiiju vsako IiIsiko dobro spi-iivljeni> iu poštnine fi-auko! 1<> (Cl.) Slovenskii ivrdka iistanovlji n^. 1, lS7f>. J. Pipan & C. v Trstu iw (Via della Zonta št. 1) n ima veliko /alojro in (»podaja le na dehelo lokavo, ri/, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo^ za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. Klepar Artur Makutz C/.i:'» v.li';:s !. • OOHICA Via C.roM-.; 1. Sri.>vh. u, |,, Vri-, ¦i-lovi :.-l,.vil li.ik.r je ti.I iu ,vcl /ali^tke iv.iKolel •-.-.tv laiiko pr.-iu.-nili. Škiopilui.a je m ftavlj. na p:l(.|os[,i „1 .o. d.i Sklopi l.l.ko na Hi i.a.ine po volji l.i-..iiil.a. ^^itj3Sž55 **" Cena je zelo nizka. -%g§ ^fS^^^8*; St,"i /u žv,'l',-'a!!-J'1 sm,"t '' ,,llll:""r-' ';,'l'-':i- ^'»T^KfcV l»ripr«iu zii obvaroiuiij'( lluu pu.l pb mk.Ii.i in likanir/n U%$Lffi>f> Mt'h M ^'PUnnJi- «l«/.iljn laz.ni. M.I-.nov. ŠSS®*W»- Spr..j...tj.- v p..pia»l:mj- imLhuMp d..Ve Aki-.j.ilniee, 4 /late. is -.rebrnih kolajn. :») listnih (h diplom prl/.niinj; Kwizdov Zdravstveno in dictetinio sivdstvo /si konje, govedo iu ovee I>,i..bV.i m- že i:t M v iu:i..-ih hlevih. ak<. .. \:u.i n« živ, iAo sl.,b,> ¦iduvk.1. .hi!,- a.» iti...:,*..!!.!- n.:. ku in ,...uiii.-2,-i,ji' i-u-jia pii ki.«vai.. Cena: !, Skalnlju ;» Ur., ', ;krt1nlj«» :t:. kr. .i-.'1-.i. |.. 7. i...,!!,., vai-tv.-!!.. zi..m.k.. -¦ .l.ibi v vmU 1,-k.itn.ili iu inii.-d.li.i..»h. Clitvnn y.;iliipro imn ,t > ,i|: ------< FRANC IV. KWIZOA>-—- Ideluv^a pv»o\}Mua| v Č. Budjejevicah [Českf akeiovj pivovar v CeskJ-eh Btulejovicich] ^ tjnmrn*? |: je urejen do najnovejšili zahtevali | maffi MaiaifatoapazaMtriiZTOZ, fifl kakor tudi 7 10-4 < i češko granatno 15" piuo w po pikenjskem načinu. YH [j§, Porallja edino le hmelj iz Rakov*a in latca in izborni moravski in fe češki slad. ij Opozarja gostilničarje in pivee na svoje priznano dobre izdelke in A se priporoča njih naklonjenosti. i Glavno zalogo ima Odo Pammer v Ljubljani.