(
„jutro" xxi., št. 10 a) Ljubljana, ponedeljek 15. januarja 1940
Ceno 7 IV
Liprttviiislvo .lian lana tMinliirvo C
—	Telefon U 3122 3123. 3124. Sl'25 1126
Inserain »MrieK Ljubljana Selen-Durgnva al. - Tel 3492 ui 2492 Podrufcnit-u Msnbor CJrajski trg 1
Teiefot 9t 2455 Podružnica 'ene K<>cenova Ollca 2
—	Teiefor it 190 Podni>ni<» lesenice Pn Kolodvoru
tt 100
PodniJtrm a Novo mesto: Ljubljanska ;esta ti
Podružnica l>n«vl|e: v HtS1 dr Baum*
ju r-*
P0NEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo-
LJubljana Knafijeva ai 5 Telefon 9t 3122 3123 3124 1125 in 1126 Ponedeliska izdaja »Jutra« iznaja vsak oonedeiiek zjutraj - Naroda «> »osebe- in vena oc o<>St prejsmana Din t.- oc raznašal-cih lostavMena Din 5.- mesečno
Maribor Jraiski trg St 7. Telefon St 2455
Celje Strossmaverleva ul L Tel 85
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarlfu
Zagreb
čano sprejel kneza namestnika
in kneginlo Olgo
ftft
„SIoga na znobai in mir na me;ah le bila mola največja skrb
Ob navdušenju prebivalstva se je pričel včeraj tridnevni uradni obisk kneza Pavla hrvatski prestolnici
ZAGREB, 14. januarja AA. Nj. Vis. knez namestnik je imel z balkona banskih dvorcev tale govor:
„Veselim se, da se mi je nudila prilika, da v glavnem mestu Zagrebu naslovim svoie prisrčne pozdrave vam, dragi bratje Hrvati in po vas vsej banovini Hrvatski, Moje veselfe je toliko večje, ker pade ta me j obisk na srečne dni, ko združeni Hrvati, Srbi in Slovuid v polnem medsebojnem zaupanju ln vzajemni ljubezni gradijo tako vdano svojo bodočnost.
S skupno borbo v minulosti, z neprestano borbo skozi stoletja in z ogromnimi žrtvami Srbov, Hrvatov in Slovencev je obeležena in zgrajena naša jugoslovenska do-movina, Ta borba v minulosti je dala junake borce in velike mučenike, ki so s svojimi žrtvami napisali najlepše strani naše zgodovine. Vsi ti naši napori in visoka nacionalna zavest našega naroda, ki se je vedno pojavila v resnih časih, nas navdaja z vero in zaupanjem, da smelo gledamo v svojo bodočnost.
Vprašanja, ki so delila naš narod, so zdaj uspešno rešena. Nadaljnja \zprad*tev naše države ne predstavlja posebnih težav. Na vzn.otraj složni smo sam? dovolj močni, da se upremo vsakemu zlu. Šloga na vznotvszj in mir na mejah, to je bila moja stalna skrb.
Veselim se, da se s tega mesta lahko zahvalim za tako prisrčen in nadvse lep spre' jem. Veselim se tudi, da v tako velikem štcZtu vidim izrazite predstavnike hrvatskega naroda, naroda kršnih kmetov tn hrabrih v rjakov, služabnikov Roga in domovine. Da-našnji d^n in ta sprejem naI bo dokaz, da smo šli po dobri pati.
Vaši cenjeni predstavniki, ki so tuZnj zhrarA, naj bode prepričani, da bom še na-dalje uporabil svof.o voljo in svojo moč, da hi delo sporazuma, ki so go oni z vztrajnim delom in rodoljubnim t rud" m privedli do uresničenja. rod't,o plod, ki pa vsi mi od njega pričakujemo za splošr.o srečo in napredek tako banovine Hrvatske kakor vsega našega sedaj tudi duhovno zedir jenega naroda,
Knep'~*G in jaz se toplo zahvaijitfsva Bsburiču za lepe besede, ki nam jfh je naslovil. živeli!
Zagreb, 14. Jan o. Izredno svečano in prisrčno je Zagreb danes sprejel Nj. kraljevi V sočanstvi kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo o prilik njunega prvega službenega obiska. Ves Zagreb je bil svečano okrašen. Na vseh hišah so vihrale hrvatske in državne zastave. Po vseh trgih in ulicah, po katerih se je danes pomi kal svečani sprevod z visok ma gostima je bilo polno preprog, zelenja ln na tiso če žarnic.
Množice ljudstva
Okrog 13. ure je bil sredi mesta arftav-ljen promet. Pričel se je formirati špalir od banskega dvora v Mesnički ulic do kolodvora. Pred dvorom je bila postavljena dvorska straža. Kraljevi gardisti so že včeraj prispeli v Zagreb. Po spodnjem delu Mesničke ulice in po Ilici so se razvrstili vojaki konjen:škega polka kneza Arseni-ja, ter četa podoficirske šole v Zagrebu Od njih dalje so se razpostavili oddelki hrvatske meščanske in kmetske zaščite. Za njimi pa so se nagnetle organizacije HSS s svojimi zastavami ter ogromna množica ljudstva. Tako se je nan zalo v špalir nešteto ljudi vse od Mesničke ulice po Ilici, Jelačičevem trgu, po Praški ulici, Zri-njevcu, Akademskem trgu. pa vse do glavnega kolodvora na trgu kralja Tomislava. Ves ta trg pa je bil nabito poln. Čeprav je bil mraz izredno oster, je bil dan vendarle lep ,n solnčen.
Zbiranje predstavnikov
Peron glavnega kolodvora je bil okrašen z zastavami in zelenjem. Od dvorske čakal niče je bila do mesta na peronu, kjer se je pozneje ustvavil dvorni vlak, položena dolga rdeča preproga. 10 minut pred 15 so se pripeljali na postajo ministri Torbar, dr. Andres, dr. šutej, Smoljan, Boža Mak-aimovič, dr. Cubrilovič, vojn: minister general Nedič. nž. Bešlič, zunanji minister dr. Cincar-Markovič, dr. Konstantinovič. dr. Laza Markovič, Stancjev Miha'ž:č in Džafer Kulenovič. Na peron je prišlo tudi mnogo političnih prvakov HSS in SDS ter skoro vsi hrvatski narodni poslanci. Navzo či so bili nadalje povel.jn k armije general Nedeljkovič, poveljnik divizije general Mi-hajlovič. njegov pomočn!k general Marič. poveljnik konjeniške diviz je general An-ti<S dalje general Lokar in general Andjel-kovlč. Ko se je pripeljal vojni minister general Nedič, je pregledal častno četo oddelek gojencev podčastniške šole kraljice Marije z zastavo 35. peš. polka Zrinj-skega ter njegovo godbo.
Točno ob 14.50 je pr spel na postajo Iz-vldniški vlak. Prav tedaj se je pripeljal na kolodvor tudi podpredsednik vlade dr. Maček v družbi bana dr šubažiča in komisarja mesta Zagreba Josipa Starčeviča. Dr. Mačka so vsi odličniki na postaji pozdrav li. Takoj so ga obdali tudi .mnogi domači in tuji novinarji fotoamaterji in filmsk operaterji. V družbi nov;narjev je bil tudi novi šef Centralnega Presbiroja Piedrag MToievič.
Točno ob 15. je prispel v Zagreb dvorski ▼lak. Silno vzklikanje Nj. Visočanstvo ma ga je sprejelo in navdušenje se ni poleglo niti tedaj, ko sta iz vlaka stopila Nj. V:s knez namestnik Pavle in kneginja Ol-gr Vlak je pr vozil po prvem tiru in vagon, v katerem sta bili Nj. Vesočanstvi, se je ustavil točno na določenem prostoru Iz vagona sta najprej izstcp:la knez Pavle ln kneginja Olga. Knez je bil v uniformi armliskega generala, kneginja v rjavem kožuhu z majhno rjavo kučmo na glavi in svetlo-modro ruto okrog vratu. Oba sta bla očitno vzrado?čena. čim sta izstopila lz vagona, je vojaška godba inton:rala državno himno. Za njima je izstopil iz vagona ministrski predsednik Drag^a Cvet kovič. Prav tedaj so h knezu in knegnji
ristop'li člani vlade ki so bili vsi v fra
■iih in z odlikovanji na prs h Medtem so iz vagona izstopili še ostali spremljevalci Nj. Visočanstev, maršal dvora general Le ko, dvorni minister Antič, kraljeva adju-
tanta brigadn1 general Barjaktarovič in
artilji_.ijski polkovnik L.cgotin Klajič. or-donančni oficir kapetan Marko Ajdaiic in ostaio dvorno spremstvo.
Ptfgrav ln	dr* V. IZzJZia
Prvi je pristopil h knezu namestn ku
Pavlu in kneginji Olgi predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček ter j., je pozdravil. Knez je nato takoj odšel v družbi vojnega ministra generala Nedica da pregleda častno četo Godba je ves čas igrala državno h mno. Ko se je knez vrnil ga je dr. Maček takole nagovoril:
»Vaše kr. Visočanstvo! Ves vesel sem. da lahko Vaše Visočanstvo z družico vašega življenja Nj. Vis milovidno kneginjo Olgo pozdravim v glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov v imenu vsega hrvatskega naroda Vaše Visočanstvo odlikujejo tri vrline, ki se redko najdejo pri ljudeh. Prva je čut pravičnosti, druga modrost in tretja hrabrost. Vašemu čutu pravičnosti se imamo za-
hvaliti, da ste mogoče vi prvi uvideli da so zahteve hrvatskega naroda upravičene. Vaši modrosti se moramo zahvaliti za prepričanje, da je rešitev kraljevine Jugoslavije v zadovoljitvi zahtev hrvatskega naroda, vaši hrabrosti pa se imamo zahvaliti, da ste gordijski vozel moško presekali z eno samo potezo Zato Vas hrvatski narod sprejema z razširjenim rokami ter Vam želi na moja usta srečno bivanje. Živel knez namestnik! Živela kneginja Olga!«
Nj Vis knez namestnik Pavle je odgovoril: »Vaše besede so me zelo ganile. Nenavadno srečen sem, da se nahajam danes v Zagrebu.«
Pozdrav bana dr. ŠEiklica
Pred kne?a in knegmjo je nato stopil ban dr Šubašič, ki iima je izrazil v svojem govoru naslednjo dobrodošlico:
»Vajini kr. Visočanstvi! Stoletja so vihrala nad Zagrebom in vsem hrvatskim narodom, ki se skromen v življenju, prosvetljen in občutljiv v miru. zaveden v poštenju, hraber in močan v žrtvi, ni nikoli umazal z osvajanjem in ni nikoli v težkih trenutkih upognil kolena. To so odlike vsega našega plemena, to je bistveno beležje tudi hrvatskega naroda. Stoletne borbe, trpljenje iii žrtve, označujejo hrepenenje po svobodi, v kateri imajo narodi možnost popolnega razvoja in ustvarjanja v vseh panogah njihovega življenja.
Vaše Visočanstvo vodi kol krmar ladjo kraljevine Jugoslavije in njeno usodo v časih, ko človeštvo in Evropa drhtita z? svojo bodočnost in bodočnost vseh narodov. Svoji zemlji ste ustvarili mir, srečo in blagostanje. V globokem razmišljanju o spornih vprašanjih je vaša prefinjena umetniška duša in ustvarjajoča vaša državniška sila v najtežjih trenutkih narodnega življenja dala mir
hrvatskemu narodu. Tnko ustvarjate
moč nezlomljive kraljevine Jugoslavije. Hrvatski nared, ki je stoletja s svojim delom stremel za blagostanjem, poštenjem in pravilnostjo, je ta trenutek ves prevzet občutkov za Vaše Visočanstvo ter vsm izraža istočasno svojo globoko hvaležnost. Naj živi Nj Vis. knez na-n estn:k Pavle! Naj živi Nj. Vis. kneginja Olga!«
Ni. Vis. knez nnr-»p<!tn!k 5e odgovoril: Zahvaljujem se vam najlepše.
Vsi p"«otni so se oriklj' čili vzkliku dr Mačka Tudi ored postajo so se og'ari!e množice ljudstva z navdi'šen:mi vzkliki knezu namestn'ku in kneginj Olgi.
Koez namestn'k in knesinja Olga =ta dr Mačku se<*!a v roko, knez namestnik pa mu je dejal:
V imenu knegmje in v svo;em imrnu meram reči da sva izredne ganjera spričo valih besed in nrdvrc srečna, da sva sedaj v lepem mestu Zagrebu.
Očitno vzradoščena -ta knez in kneginja tudi banu ponudba reki io knez -e je banu še posebej zahvalil ?a dohrodošVco Znova so zaorili vzkliki po v^em peronu.
Dobrodošlica in zahvala Zzgezlsa
Kot poslednji je kneza in knQginjo po-obej pozdravil komisar mesta Zag.eba Vlato Starčevič z naslednjim nagovorom:
Vaši kraljevski Visočanstvi! Današnji vaš uradni obisk v svobodnem in kraljevskem mestu Zagrebu, prestolnici vseh Hrvatov in drugi prestolnici naše Iržavne zajednice kraljevine Jugoslavije, mi nudi srečno priliko, da vam v
imenu meščanov mesta Zagreba ter v svojem imenu zaželim dobrodošlico. Meščani Zagreba so zaradi obiska veseli in njihova srca toplo bijejo za vas iz upravičenega razloga, ker ste vi najvišji dostojanstvenik in najvažnejši či-nilec. ki ste prvi od leta 1918 upoštevali potrebe, želje in pravice hrvatskega na-i roda.
Dovolim si nagi*.*!'? da si je meste ' ,-greb že leta 1242 pridobilo naslov svobodnega in kraljevskega mesta in da si ga ni nikoli nihče podvrgel in podjarmil ter da ta naslov ponosno varuje vse do današnjega dne. Toda sri. kne? namestnik, ste si ga osvojili, ko ste odo
bi Hi sporazum z dne 26 oktobra 1939, sklenjen po legilimnem predstavniku in vodji hrvatskega naroda dr. Vladku Mačku ter Dragiši Cvetkovicu, predsedniku kr. vlade in predstavniku srb--''-oga naroda.
Legendarna zvestoba hrvatskega na-oda ne bo nikoli in nikjer prenehala. Zaradi tega naj vam bo vaše bivanje piijetno, srečno in zadovoljno ter vam kličem: Dobrodošli, živeli!
Tudi njemu sta knez Pavle in kneginja Olga stisnila roko in knez mu je dejal: Najtoplejše se vam zahvaljujem za dobrodošlico in reč; vam moram, da se oo 16 letih sedaj spel nahajam v Zagrebu.
>vešana pat v
Navdušene ovacif .^stožic v špalirju
Prisrčno je knez Pavle odzdravil tudi čianom vlade in nato sta se Nj Visočan stvi obkoljeni od vsega spremstva podali skozi dvorsko čakalnico pred postajo Ogromna množica ljudstva je vzvalovila in ju navdušeno pozdravila.
Pred postajo je bila te razvrščena vrsta slavnostn h kočij z vpreženimi lip canci. Cim sta se knez Pavle ln kneginja Olga pojavila na trgu so se og'asile fanfare konjenice kraljeve garde s koračnico kra ■jevega doma >Eto. našeg kralja«. Knez namestnik In kneg nja 3ta sedla v kočijo ki je bila pripravljena za n1u. vozili so jo Štirje belci. Do kočije ju je spremljal dr Maček ki se je poslovil od njiju z vzklikom: »Živel knez Pavle! živela kn^cinia 'liga!* Njegovemu vzkliku se je odzvala vsa oaromna množica ljudstva in vzklikanje je valovilo po špalir ju daleč v mesto
Med tem! ovaeiiam so tudi ostali dostojanstveniki zavzeli svoja mesta v kočijah in avtomobilih in sprevod se je premaknil. Spredaj je počasi vozil avto z dvornim maršalom generalom Lekom ln upravnikom zagiebške pol cije dr. Vrago-vičem. Za niiro je prišla kočija z banom dr šubašičem Sledila je slavnostna kočija z Nj. Vis knezom namestnikom Pavlom in kneeinjo Olgo. Pred njo so b'le fanfare kraljeve garde ter oddelek kraljeve konjenice. za njo snet oddelek gardne konjenice ter odde^k Hrvatske zaščit- na konj h. V na^edvivh koči!ah so se peljali predsednik Cvetkovič in dr Maček, zunanji minister dr. Cinrar-Va* kovič in komandant armije general Nedelikovič. vojni m -n*ster eeneral Nedič in finančni min'ster dr Šutej. poverjenik mesta Zagreba Starčevič in dvoma dama Olga Lozaničeva ter drusri predstavnik in člani dvorne<n "n*emptva. S"e*ani sprevod je zaključil konjeniški oddelek Hrvatske zaščite.
R^inevem trga
Sprevod je krenil skozi gosti špalir vzkli-kajočih množ:c čez Zrinjevac in Jelačičev trg ter preko Ilice in Mesniške ulice na trg Stjepana Radiča. kjer so banske pa'ače. Neprestane ovacije množic so se zliva'e z zvo-n jen jem, ki je donelo iz vseh zagrebških cerkva. Sprevod se je ustavil na trgu Stjepana Radiča. ki so ga obrobljali oddelki meščanske zaščite. Za njimi se je spet gnet'a množica ljudstva, ki je Nj. Vis. kneza in kneginjo sprejela z burnimi ovacijami.
V cerkvi sv. Marka se je medtem zbra-'a zagreb ka katoli ka duhovščina pod vod itvom nadškofa dr. Stepinca in grlko-kato-lukega "kofa dr. Njaradija. Ob 15.30 so prispele na Markov trg fanfare kra'jcve garde, eskadron gardistov in za njim ves ostali
sprevod Trg je bil bogato okra"en z venci, cvetjem in električnimi žarnicami.
Pszira? n&dšksša Stepinca
Ko sta knez Pavle in kneginja Olga, ki sta ves čas odzdravljala množici, stopila iz kočije, je knez namestnik preg'edal častno četo podoficirske šole in sprejel raport njenega poveljnika Nato se je podal proti vhodu cerkve. Za nj m so šli Oan dr. Šubašič, ministrski predsednik Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, ministri, generali, poslanci in drugi dostojanstveniki. Ob vhodu v cerkev jih je sprejel hrvatski metro-polit nadškof dr. Stepinac z ostalimi cerkvenimi dostojanstveniki. Nad:kof je pozdravil \j. Visočanstvi z naslednjim govorom:
Vaše kr Visočanstvo! Veselim se, da lahko dam s svojim pozdravom danes dokaz o pieteti, s katero katoliška cerkev spoštuje oblast in njene nosi tel je. Veselim se, da vam lahko nudim ta dokaz tukaj ob vhodu v ta hram, danes ko je človeštvu tako potrebna avtoriteta. Lahko zagotovim Nj. Visočanstvo, da me m k temu prisilil samo sedanji težki čas. temveč tudi zavest, da mi je kot katoliškemu škofu sveta dolžnost govoriti tudi takrat, kadar bi mogoče drugi molčali, da imam pravico in dolžnost izreči škofovsko besedo. Da, katoliška cerkev spoštuje avtoriteto in jo obdaja s sijajem ali bolje, ona kaže na sijaj, ki pada na nio in dokazuje njen nadzemeljsk; izvir Toda katoliška cerkev jasno opozarja tudi na to, da je edino varni temelj vsake avtoritete v spoštovanju Boga. Da, ločiti avtoriteto od Boga s preziranjem njegovih zapovedi, prekoračiti kompetence in vtikavati se v tuje pravice, pravice cerkve ali pravice naroda, lastnega ali tujega pomeni za vsakega nosi-telja oblasti sekati vejo, na katero se opira, rušiti temelj, ki nosi njegov lastni prestol.
Zaradi tega mi je drago, da lahko Vaši Visočanstvi przdravim na vratih starodavnega hrama, čigar stolp kakor prst božje vabi naš pogled k nebu tn nam govori besede utelešenega Boga: Ne bi imel nobene oblasti nad menoj, če ti ne bi bila dana od zgoraj! Zato naj vsak od nas, ki ima nad ljudmi oblast, duhovno ali svetovno uporablja to ob'ast v zavesti, da bo polagal strog račun Bogu. Zaradi tega mi je zelo drago, da lahko pozdravim Vafe Visočanstvo ob vhodu v ta starodavni hram. ki • svojim stoletnim izkustvom priča, da je vsak po;zkus gaz;t» pravico hrvatskega na-I roda, ta mali del božjega prava, končal a
porazom orrh ki so pozabili, da m pravice m ni oblast' proti večnemu u. velikemu B.gu in prot> njegovim odredbam.
Zet o mi ie drago. Vaše Visočanstvo, da va.s lahko pozdravim na pragu tega 'mama kuž;ega. ker so vaša dela dekaz vaše iskre ne želje da hi bila vsn.tr/tna k Bogu kot cilju Ta dela so dokaz vaše globoke zavesti odgovornosti ki obremenjuje vsakega nusitelia oblasti Ona *o mi dokaz ponižne g i- priznan/a da brez Liga in brez božje p<-n.oči ne more nihče ničesar
V tem smislu vas Vaše I'isočanstvo. prisrčno pozdravljam in prosim Roga da bi ta ko oni, ki so na oblasti, kakor oni ki mo rajo biti oblasti pokotni. bili dostojni služuh niki onega Roga ki je resn.ca in pravica ljubezen in mir!*
DoSile Hrvatske zaščite
Po govoru nad kofa dr Stepinca sta Nj Visočanstvi v spremstvu duhovščine č.anov vlade generalitete in ostalih odlič nikov podali v cerkev, kjer je nato naško' opravil zahva'no daritev Iz cerkve sta se knez m kneginja podala v banske dvore, k so tik poleg cerkve. Ko sta se cez par mi rut pojavila na oknu. se ie začel mimohod odde kov meščanske in kmečice zajčite Gcdba kmečke zaščite je svirala stare, po pu arne paradne koračnice. Najprvo je de filira!a pe-adija. nato pa so sledili konje niki s potegnjenimi sabljami Za njimi s< se razvrstile razne organizacije HSS z za stavami in v pestrih narodn.h nošah Knez namestnik in ostali predstavniki so z zam man jem opazovali ta def.le. ki ie trajal nad po' ure.
Po končanem mimohodu je kmečka pev ska župa Matija Gubcc pred banskimi dvo ii zapela pesem »Seljački život«, ki jo je spe: nu m skomp< niral dr. Maček, ko je bi zaprt v Mitrovici.
Pozdrav v Inteirj hrvatskega kmeta
S trga pred banskimi dvori je nato na roum pos anec lomo Baburič pozdravil vi soka gosta z nasiednjini govorom.
»Vaše Visočanstvo! Velika čast je za mene in veselje, da vas kot kaiet in lurval s..j narodni zastopnik pozdravljam, ko kot knez namestnik prvič prihajate v glavni mesto Hrvatske in vseh Hrvatov. Pozdrav 1„—.i vas kot dalekovidnega in iskrenega pc:>pcšcvatclja politike mednarodnega miru ua cm ui politike enakosti in enako pruvnosti ter bratskega sodelovanja me<. hrvatskim in srbskim narodom na drug. sl.uni. Mi hrvatski kmetje dobro vemo, ka ko zelo ste se vi trudili, da pride do sporazuma. Vaša velika zasluga je, da so Hrvati, Srbi in Slovenci pričakali današ Užke mednarodne razmere pomirjeni in .la ozko sodelujejo pri ureditvi notranjih vprašanj in ohranitvi miru ter graditvi bodočnosti v skupni nam kraljevin. Ju goslavljl.
Hrvatski narod vam odgovarja z vda no., i. j o in zvestobo in boste zato pri svojen. neumornem delu za ohranitev miru in pravice ter politike enakopravnosti vedno imeli podporo hrvaškega naroda. Ko sedaj prvič kot vršilec kraljevske oblasti Vaše Veličanstvo stopa na sveta tla v Zagrebu na tr;,u Stjepana Radiča, vam v imenu hrvat skega naroda želim, da uspešno pr:peljet< k cilju politiko miru in bratskega sodelovanja ter Vam in Nj. Viscčanstvu kneginji Olgi v imenu hrvatskega naroda želim: Dcbro nam došla! živela Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga!«
Množica je sprejela Babcričeve besede z na~.dušenimi ovacijami, godba pa je zasvira-la hrvatsko narodno himno.
£ Jarala Nj* Vis. fcnsm namestnika
Z okna banskih dvorov je nato nagovoril množico in se zahvalil za sprejem Nj Vis. knez namestnik Pavle. Njegov govor k: ga objavljamo na drugem mestu, je sprejel množica z burnim vzkiikanjem in dolgotrajnimi ovacijami visokima gostoma, dr Mačku, banu in predsedniku vlade.
Podpis v-slllassa

m smzs
Ko se je navdi^enje nekoliko poleg'o, se je pojavil na oknu banskih dvorov podpredsednik vlade dr. Maček ter je množici sporočil:
»Hrvatski narod! Sporočam ti veselo vest, da je Nj. Vis knez namestnik Pavle pravkar podpisal volilni zakon za hrvatski sa bor.k
To sporočilo dr Mačka je množ:ca spreje'a z do'gotrajnifn vzkiikanjem in prireja'a ova cije knezu namestniku. Ko so se nato visoki gostie umaknili z oken, se je začela tudi mn žica polagoma razhajati.
Večerja v bar.s!;ih dvorili
Zagreb. 14 jan o Nocoj cb 9. je bila v baru'k:h dvor.h intimna, a vendar svečana večerja za o"ji krog povabljencev. Večerje se je udeležilo 53 oseb. pole? Nj. Vis. kne~a Pavla in kneginje Olge ban dr S ba.š'č. ministrski predsednik Dragša Cvetkcvč. podpredsednik vlade dr Maček, zunanji nvnlster dr Cincar-Markov č. vojni minister ge-neral Nedlč in vsi drugi v Zagrpbu navzoči nrn stri. dvorni m nister Ar.drič. nadškof dr Stipenac. mitroroFt D 'Sitej. inž. Košut e, dr Krnjevič. Veče^lav Vilder. Sava Kasanovlč. general NedeTovič. po-verjen k Starčevič, Ivan Meštrov'č in drugi. Zagrebški povabljenci so bili na večerji s soprogami.
Eisics In |c:tr2
V	ponedeljek bosta Nj Vis knez namest-n:k Pavle in kneginja Olga obiskala srbsko pravos'avno cerkev zatem pa bc knez namestnik Pavle sprejemal predstavnike ob lasti in javnosti v avdie<i ah. dočim bo kneginja Olga obiska'a nekatera otro-"ka zavetišča in socialne ustanove Popoldne bo v banski pa'ač' velik spreiem. zvečer pa bo v g!eda'i"ču slavnostna piedsta^a Zajčsve
opere »Zrnjski«
V	torek dopo'dne bosta Nj Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga nbiska'a razne ku'turne »n humanitarne ustanove, med njimi Jugos'ovensko ikadeni.j.-1 znanosti m umetnosti Popoldnt bosta aapravi'a izlet v okolico Zagreba, zvečer pa br prirejen v prostorih hotela »Esplanade« velik ples y
! korist zimske pomoči Ples bc pod pokroviteljstvom Nj. Vis. knegmje Olge.
Dr« Maček o pomenu zagrebškega obiska
Bukarešta, 14. jan AA Posebni dopisnik agencije Rador je dobil od podpredsednika
jugoslovenske vlade dr Vladka Mačka sle-
dečo Izjavo na vprašanje, kakšen pomen
pripisuje sedanjim zgodovinskim dnem:
»Vedno smo želeli ostati v okv:ru Jugoslavije ter smo se v tem cilju trudili, da bi se Hrvatom priznala enakopravnost s Srbi Znane so faze skozi katere ie šla naša država. dokler nI k sreči v avgustu minulega leta prišlo do srbsko-hrvatskega sporazuma, ki. dasi ni popoln, vendar daje možnost. da se Hrvatski prizna poseben polo-
žaj. Obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge najboljše dokazuje posebni položaj Hrvaške Zagreb in njegovo
prebivalstvo bo sprejelo Nj Visočanstvi z najiskrenejšim navdušenjem ter se vsi in v prvi vrsti jaz zavedamo, da ima največjo
/aslugo za srbsko-hrvatsko pom ritev Nj. Vis. knez namestnik Pavle ima največjo zaslugo za rešitev tega gordijskega vozla.«
žrtve patresi v Turčiji
osna mobilizacija v Belgiji?
Zaradi vse bol) vznemirljivih vesti o nemških pripravah na belgijski in nizozemski meji sta Belgija in Holandska izdali izredne vojaSke varnostne ukrepe
splošna politična situacija kakorkoli izpre-menila, vendar so snoči v vojaških krogih ugotavljali, da tokrat ne bo ostalo samo pri
vpoklicu obveznikov, marveč bo to šele prvi izmed ukrepov, ki jih namerava izdati vojna ministrstvo te dni za popolno organizacijo belgijske obrambe.
Kakor poročajo iz Nizozemske so bili tudi tam vpoklicani vsi vojaki in oficirji z dopustov. Uradno sporočajo, da je nizozemska vlada z ozirom na več ali manj neugodne simptome v mednarodnem položaju sklenila, da se ne dovohjo nobeni periodični dopust- vojakov, da bi bila vojska stalno pripravljena
Dve izredni seji holandske vlade
Haag, 14. jan. s (Reuter). Danes zjutraj je bila seja holandskega ministrskega sveta. Po seji je bilo uradno objavljeno, tla so zaradi manj ugodnega mednarodnega položaja vsi vojaški dopusti ukinjeni, da bl bila država pripravljena za vsako eventualnost. Prizadetih Je 50.000 oficirjev in mož. Za popoldne je sklical ministrski predsednik de Oeer novo posebno sejo ministrskega sveta, na kateri bo vlada proučila mednarodni položaj.
Amsterdam, 14 jen. br. Nizozemska vlada je Imela danes dve seji, na katerih je podrobno razpravljala o mednarodnem političnem položaju. Clm se je v opoldanskih urah Izvedelo, da je bilo v nemškem vojnem poročilu objavljeno, da je neko nizozemsko letalo včeraj opoldne prekršilo nemško suverenost ln se pojavilo nad nemškim ozemljem, je belgiiski tiskovni urad takoj demantlral to trditev Uvedena je *>ila preiskava ln nocoj je bila vest nemškega vrhovneea povelistva ponovno de-mantlrana. Zanimivo je. da «e vpoklici vo-laških dopustnikov v Nizozemski v uradnem komunikeju utemel1u<eio z neugodni mi slmptonl. ki so se pojavili v razvoju mednarodnega položaja.
Bruselj, 14. jan. s. (Reuter). Belgijska vlada je poklicala pod orožje še rezerviste oddelka D. Prizadetih je S0.000
do 40.000 mož. Praktično pomeni ta vpoklic splošno mobilizacijo v Belgiji, ker sedaj samo še oddelek E ni vpoklican.
Mobilizacija je bila odrejena z letaki, ki so bili ponoči nabiti po Belgiji. Izdana je bila tudi vrsta drugih varnostnih ukrepov, ilekvirirrtn'« «« '-"a vsa vozila, ojačene obmejne posadke itd.
Sicer presojajo položaj tako v Belgiji. :akor tudi v Holandski popolnoma mirno n izjavljajo, da gre pri vseh odredbah =amo za varnostne ukrepe. Zunanji mini-Rnnpk ie izjavil novinarjem, da belgijski varnostni ukrepi ne pomenijo nočne spremembe položaja. Kakor poročajo belgijski listi, so nem-'-9	ri-'"irrat preletela belgij-
ske utrdbe pri Liegeu.
Bruselj, 14. jan. br. V Belgiji lzha-ajo vojaški ukrepi uro za uro. Vojska v bmejnih trdnjavah je v strogi prlprav-jenostl. že pred dnevi se je pričelo vznemirjenje, ki je v pretekli noči doseglo vr-umec. V Belgiji, kakor v Nizozemski so adnje dni aretirali celo vTsto vohunov. *a drusre strani meje prihajajo vesti o ved-io večji vojaški pripravljenosti. Na desni trani reke Maas so bile vse tovarne eva-•!nnp. K'v?b vsemu pa so tukajšnji poetični krogi mnenja, da bo treba spet računati % nekim diplomatskim pritiskom, ki laj morda odvrne pozornost od nemških lačrtov v Srednji Evropi.
Isjazen B "S^je
ired nemškim ncpa£om
Curih, 14 jan z »Neue Ztircher Zeitung« roča iz Bruslja da v Belgiji re^no raču a jo z možnostjo nemškega napada V zad vrem času so se pripetili številni obmejni ; cidenti. ki kažejo, da ne srre zgol* za <lu-ojne kršitve be'glj«ke mnje marvrč za s'-Vmati?nc. ake\io Pr-»v tako tudi nemška tala vse pogosteje lete nad begijek m
ozemljem, tako da ne more več bit' govora o pomotah in slučajnih poletih. Pri nekem ujetem nemškem letalcu, ki je moral zasilno pristati na belgijskem ozemlju, so našli dokumente, ki so dali povod za izredne varnostne ukrepe.
Začasna zapora belgijske meje
Bruselj, 14 jan. br. Belg jska meja med Maastrichtom in Eupenom je bila davi zaprta. Na obmejnem področju so bili medtem izvršeni neki vojaški ukrepi. Zvečer so mejo spet otvorili.
Listi so danes popoldne prejeli poziv od oblasti, naj objavljajo zgolj samo vi? dne komunikeje o najnovejših vojašk'"h ukrepih in naj se vzdrže slehernih komentarjev, da ne bi prebivalstva v preveliki meri vznemirili.
Bruselj, 14. jan. br Zunanjepolitični položaj Be'gije in Nizozemske se je v zadnjih dneh znova zelo poslabšal. Nemrka leta^ so pri pos'ednjih vojaških oneraci-jah ponovno lete'a nad teritorijem obeh dr žav ^e včeraj popoldne so se nemška letala nojavila nad belgijskim trdnjavskim podro čjem okrog Liegea in tudi davi je bilo belgijsko protileta'sko topništvo znova v akciji proti nenvkim leta'om. ki so se kar dva krat zaporedoma pojavila nad belgijskim ozemljem. Poleg tega so v obeh nevtralnih državah vzbudile veliko pozornost nemške vojaške priprave vzdolž meja obeh držav ki so se v zadnjem času pnsne*ile in seseda« >č tno bližajo svojemu zakliučku.
Spričo teh okolrčm je belgijski kralj Le opold predvčerajfnjim sprejel vojnega mi nistra genera'a Denisa v avdienco Rezulta* tega razgovora je bil. da je vojno mmistr stvo v pretekli noči brzoiavno pozvalo pod orožje več letn;kov vojnih obvezn-kov in re zervistov Belgijski rad o je v pretekli noči vso noč razg'ašal ta ukrep Zunanje ministrstvo je davi sicer objavilo da ukrep m bil izdan zaradi tega. ker bi se b.la morda

[."HM:

Sr&ftovid sovjetski klal adi ssa Finsko
Po neuspehih na frontah skuhaj 3 sedaj sovjeti uveljaviti svojo premoč v zraku
Helsinki, 14. jan. Ugodno vreme nad 1u-
apadno in južno Finsko je dalo soviet-kemu letalstvu priliko, da je pričelo zno-/a bombardirati finska mesta Včerai ka-:or tudi danes, se je nad posameznimi kra-ii pojavilo na stotine sovjetskih letal, ki so lasti nekatera mesta, a tudi posamezna železniška križišča ter druge centre narav-lost zasipala z bembami. Za čudo so sovjetske bombe tokrat zahtevale sorazmerno .e malo človeških žrtev. Pri včerajšnjih letalskih napadih, pri katerih 1e oo zanesljivih podatkih sodelovalo skupno več sto ovjetskih letal, je bilo po uradnih podatkih, k: so bili danes opoldne objavljeni. 13 ljudi ubitih, 70 pa ranjenih Finsko pro-iletalsko topništvo je sestrelilo 7 sovjet-•kih letal. Sovražna letala so odvrgla sko--aj 1000 bomb. Poleg radijske postaje Lahti, ki je bila močno poškodovana že iredvčerajšnjim. so bile včeraj poškodovane skoraj še vse ostale finske radijske ostaje.
Hels:nki, 14. jan. s (Reuter) Devet sov-.etsk h bombnikov je danes Dopoldne ponovno bombardiralo Helsinke Bombe so na-lale več noma na predmest ja Kolikor ie doklej z-nano. povzročena škoda ni velika Sovjetska letala so se pojavila nad mestom ie tudi dopoldne, vendar niso metala bomb -•a mesto samo
V predmestju je neka bomba zadela hl-*o ameriškega poslanika ki oa se že dalj iasa ne mudi več v mestu Bomba ie Dre-Irla streho in šla skozi jediln.co, vendar ni eksplodirala.
Pri sobotn h napad:h na f:n-ka mes+a ie •">0 novih pedatk h sodelovalo skupno okoli 100 sovjet kih letal. V Helsinkih je nap^d -ahteval 13 smrtn'h žrtev in 71 ranjen h Bnmbard:ranih je bilo 12 mest.
Sovjetska letala so bombardirala trdi mestece E^po. k; ie 25 km eeverno od Helsinkov, kamor so se preselila tr*a noslani-štva Na Espo le padlo 17 bomb N hče ni b'l ranjen in tudi materialna škoda ni velika.
Kova sovjetska cSenziva
Kcdanj. 14 jan br »National T d^nde« poročajo, da so sovjeti včeraj Drifeli z novo ofenzivo pri Pečenei Koncentrirali so tam 20.000 mož. 30 tankov in večie šte-io letal
Savjstsko vojno poročilo
Leningrad, 14 jan. br. štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči o pozni
Na zaipada Z£tiš]e
Pariz, 14. jan. br. Vrhovno povel.iništvo je davi objavilo naslednje 265. vojno poročilo:
Noč mirna V teku včerajšnjega dne je bilo za francoskimi linijami sestreljeno neko nemfiko letalo.
Benin, 14. jan br Vrhovno poveljnlHvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vc^no poročlo:
Na zapadnl fronti le ma'o krajevnega oviralnega tonn!?kega ognja Letalske sile so tile tudi 13. ipnuarja usnešno in po načrtu na izvfdnlšk1h po'etlh nad Francijo in Severnim morjem. Neko nemško letalo se n vrnilo na svoje oporišče. Na zapadnl fronti nemška letala niso prišla v stik s
i Ankara, 14. jan s. (Reuter). Novi uradni podatki o žrtvah potresa v Anatoliji so bili objavljeni potem, ko so reševalni oddelki prodrli v doslej nedostopna ozemlja. Število smrtnih žrtev označujejo novi uradni podatk z 39.000 Samo v Ersingjanu je bilo ubitih 16.000 oseb. število ranjenih cenijo seiaj skupno na 100 000. Samo v okrožju Tokat je bilo ubitih dva milijona glav domačih živali.
Gandhi o svoji polit'ki
Bombay, 14. jan br. V vseindijskem glasilu je Mahatma Gandhi davi objavil članek v katerem med drugim naglaša, da mu nihče ne more očitati, da bi sovražil Veliko Britan jo. Sicer je v resnici doslej krit ziral ustavni položaj Indije, za katerega je odgovorna Velika Britanija, toda pri svojem političnem delu se je vedno ravnal po načelu ljubezni in to nele do In^Me n do njenih narodov, marveč tudi do Anglije.
Potopljene lačje
Oslo, 14. jan. br. Včeraj popoldne je zadel ob mino 1750-tonski norveški pamik »Fred Ville« in se potopil. Pet članov posadke se je rešilo in pripeljali so jih danes v Kopervijk. Ostalih 11 je bržkone uto n lo.
Tali in, 14 jan br Neki nemški tovorni parnlk. ki je stalno v prometu na pro-
med Estonijo in vzhodnimi nemškimi lukami je v pretekli noči naletel na m no in se je potopil. Na parniku je bil velik tovor lesa Posadka se je rešila.
Amsterdam. 14. jan. AA. (DNB). Po vesteh iz Londona se je potopila ladja »To-nis Sandris* (3161 ton) ob severni škotski obali Posadka 21 mož, je b.la kakor se zdi rešena.
Sovjetski general iz Subotice
Subot ca, 14. jan.
Subotlca Ima svojo senzacijo s sovjetskim generalom Mali trgovec Ilija Nelich v Subotici je zvedel, da je njegov oče Kristijan ki je v svetovni vojni zašel v rusko ujetništvo — in za katerega so m slill. da je že mrtev, ker se vsa leta ni nič javil — postal general rusko-sovjetske vojske. Sin Ilija. ki je star 26 let, je zvedel to novico iz radia ko je neka postaja javila, da je general Nelich prišel v finsko ujetništvo. Pozneje je b la ta vest demantlrana ln je bilo rečeno da je Nelich v družbi ostalih političn:h komisarjev, ki jih je poslala moskovska vlada raziskovat vzroke neuspehov sovjetskih čet na finski fronti. Sin II ja je zvedel, da je očetu v Rusiji dobro in da se zdaj ko je postal general, ne želi vrn ti v 'nmovino Svojčas je bil puškarskl mojster > domobranskega polka v Subotici.
Preokret na Japciis^ciii
Novo vlado je sestavil admiral Jaraj, ki je zagovornik sodelovanja z žeirukracijctRi
uri objavil naslednje vojno poročilo:
V teku 13 januarja so bile v odsekih pred Uhto n Rebolijem v akciji izvidniške čete. V odseku pred Petrozavodskom je prišlo do nekaj manjših spopadov. Na Ka-relski ožini je bilo topniško streljanje na nekaterih tpčkah nekoliko živahnejše in je prišlo tudi do spopadov patrulj.
Sovjetski bombniki so bombard rall več železniških križišč in sovražnikovih vojaških objektov.
Nove podpore Finski
Helsinki, 14 jan br. Kakor vse kaže. finski pozivi na pomoč niso ostali zaman in tudi niso samo trenutno pripravili svet do tega, da je v prvem navalu simpati; priskočil Finski na pomoč z raznim; prispevki posojili, bolniškim in drugim materialom ter prostovoljci. Iz New Yorka je prispela vest da je predsednik odbora za pomoč F nski bivši prezldent Hoovei včeraj nakazal nadaljnjih sto tisoč dolarjev za Finsko, tako da znašajo prispevki tega odbora sedaj že 600 000 dolariev. V švedski so se medtem prispevki za Finsko zvišali že preko 8 milijonov kron Na Finsko so medtem prispeli tud že nadaljnji oddelki prostovoljcev lz Švedske. Norveške. Danske. Italije in celo iz Amerike Zanimivo je Da da je tudi Finska napravila siiajno gesto glede na pomoči potrebno turško prebivalstvo k je bilo prizadeto po zadnjih poplavah ln potresih Finski vlača je pcs'ala turški milijon finskih mark ra podporo najbo^ pr'7,3detemu prebivalstvu v Ers!ngjanu. Na turške kroge je nanravlia ta gesta naroda ki je sam pomoči najbolj potreben, zreden vtis.
Armafa prostovsS]:cv
! Stoekholm. 14 jan AA (Havas) Povelj nik skandinavske Drostovoljske armade na Finskem general Lender je izdal snoči svoje prvo povelje volakom Povelje se plaši Danes prevzemam pnvelin;štvo pro-stvovoljne armade, ki se bo v bod če nahajala v sestavi finske vojske pod tx>" e'j-ništvom maršala Manneilr^ma Čaka nns vel'ka na^a bran:ti svebodo Fincke in vseh nnrd:j"kih držav Pripravimo se. dokler nam dogodki to še donušč^io ter ob-likujmo elitno voisko za dan. ko bo naša sMa stala nred Dreizkušnjo Preprčan s^m. da bo vsakdo od vas izpolnil	dol-
žnost Po^d^avlj^m va<*. nrostovoljce Švedske. Norveške in Danske.
sovražnikom V okolici Pankt Tngberta 1e protiletalsko topništvo sestrelilo neko sovražno letalo Posamezna sovražna* letala so bila v noči od 12. na 13 januarja na Izvidniških polet h nad nemšk:m državnim ozemljem. Neko angleško letalo je poskušalo v tej noči napasti severne Friziške otoke. Bombe so padle v morje, ne da bl povzročile kakšno škodo.
Neko nizozemsko letalo je v opo^ansklh urah preletelo nemško mejo pri Nordhor-nu ln tako prekršilo suverenost nemškega ozemlja.
KodanJ. 14 Jan A A (Reuter) Izve se da Je v sredo nadel letal^k' poročn k j Krupp v Fohler <md Halbach, sin znane ga magnata jekla.	t
Tokio. 14 'an br Danes dopoMne je ;me la japonska vlada svojo sejo na kater je bilo formalno sklenjeno da poda kolektivno ostavko Ministrski predsednik general Abe se je takoj odpeljal na dvor. kjer je o tem sklepu obvestil mikada. Vladar je ostavko sprejeL
Latentna kriza japon«ke vlade *e je pričela ie pred božičem Uradno doslej sicer še ni bilo objavljeno nikako pojasnilo o razlogih k; so vlado privedli do ostavke, vendar nihče ne prikriva da so bili vzroki dosedanje krize predvsem občega političnega značaja. »Jomiiun« razpravlja danes o tem in pravi da luponska giede na svojo veliko nalogo da ustvari nov sistem na Daljnem vzhodu, ne glede na krizo v Evropi nujno potrebuje pravega voditelja ne pa diletantov kakršni so bili doslej njeni vodilni politični možje.
Specifični vzroki ostavke sedanle v'ade pa tičijo v notranjepolitičnih neuspehih kakor tudi v poslabšanju japonskeea zunanjepolitičnega položaja Znano je, da je nad polovico japonskih parlamentarcev zahtevalo ostavko sedanje vlade s posebno resolucijo. v kateri ji očitajo da je gospo iar-ski razvoj države povsem zanemarila. Tudi na Kitajskem ni nobenega vidnesa uspeha. Pogajanja za ustanovitev enotne centra'ne vlade v zasedenih kitajskih pokrajinah se niso premaknila z mrtve točke Končno povzroča japonsk'm gospodarskim krogom vedne večie skrbi ok^l-Sč na da bodo 50-spodarsk- odnošaji med lanrnsko.in Ze-d;njenimi državami od 26 t m dalje ko preneha veliati dosedanja trgtvinska po-Podha med Zed'njcnimi državami in Fapon- . sko, brez pravne podlage. Iz Amerike pri- |
hajajo celo grožnje da bodo Zedinjene države, ki so bile doslej glavni japonski dobavitelj, prepovedale uvr.z slehernega blaga na Japonsko, kolikor bi ji moglo služiti v vojne svrhe.
Medtem pa si na dvoru zaman prizadevajo, da bi pridobili biv"esa ministrskega predsed. mikadovega tajnega svetnika knezr Konoja za sestavo nove vlade. Knez Konoje je odklonil sestavo nove vlade. Pj nasvetu čuvarja državnega pečata Jua-za je ccsar poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu vojnemu ministru generalu Hati, ki pa tudi ni imel uspeha in je čez par ur vrnil mandat. Nato je bi! poklican v cesarsko palačo Mičumasa Jonaj, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade.
Admiral Mičumasa Jonaj, ki ima mandat za sestavo nove vlade je star 60 let. Od junija 1937 do avgusta 1939 je bil mornariški minister v vladi kneza Konoje.
Nova vlada
Tokio, 14. jan. br. Admiral Jonaj je popoldne sestavil novi kabinet. Ministrstvo za zunanje zadeve je mesto Nomure sprejel A rita. Mornariško ministrstvo bo vodil še nadalje admiral Jošiga.
Admiral Jonaj je eden izmed onih japonskih vojaških voditeljev, ki so preprečili vojaško zvezo Japonske z Italijo ln Nemčijo. Na glasu je kot prijatelj demokracije ln nasprotnik totalitarn h držav. Zaradi tega splošno pričakujejo, da bo prišlo pod njegovo vlado do preorijentadje iaponske zunanje po"itike ter da bo admiral Jonaj predvsem skušal obnoviti čim tesnejše sodelovanje Japonske z Zedinje-n mi državami in Anglijo.
zCizr v ZgiLItn ves dan sneži.. •
Se vežno hude posledice mraza po državi
Zagreb 15 januarja.
V Zagrebu je bil sicer krasen dan, ven-dai se še vedno čutijo posledice zadnjih hudih zimskih dni. Na Primorju se je že kazal vremenski prevrat na bolje, vendar ie spet nastopil mraz in je pričelo snežiti. V da'matirski Zagori je mnogo snega in žametov. V Splitu ssmem je povprečna temperatura —4. v severni Dalmaciji pa —7, da podobnega ne pomnijo izza leta 1^29.
Seveda je sneg v SpMtu kot redek gost vzbudil mnogo veselja in izvabil vso mla-dež na ulico Povsod je bilo polno veselih prizorov pri kepanju in marsikateri pasant je bil hudo z?det. Snežilo je ves dan in šele pozno zvečer se je mladež razšla. Vendar enkrat so prišli na svoj račun tudi splitski smučarji, ki se sicer moraio voziti kilometre daleč, da pridejo do snega, tokrat pa so se lahko smučali v bližnji okolici in celo v mestu samem.
Iz Osijeka poročajo, da je Drava poledenel do izliva v Dunav. Na marsikate-rtm mestu Je led tako čvrst, da lahko kmetje prehajajo čezenl. 2e 10 let ne pomnijo take 7'me. Tudi Dunav le nokrit z jp^rm pd Prd«mre8tp do Dalja, Sava pa od Sabca do Beograda.
T* Saraiev« noročnlo da v^sda Se na-HaMe po vsej Bosni huda 7'ma In da so v Sarajevu samem zabeležili v soboto zjutraj —21.4, najhladneje pa je na Sarajev-
skem polju, kjer je živo srebro zdrknilo na —26 in celo na —28 C. To je najostrej-ša zima od 1929 dalje.
Beograd, 14. januarja.
Iz Južne Srbije §e nadalje prihajajo poročila o hudih zametih in vremenskih nevšečnostih. Iz Resna poročajo, da je šele v petek po petih dneh prenehalo snežiti, ozračje se je omililo, vendar je promet še nadalje onemogočen in je Resan še vedno odrezan od ostalega sveta. V Resnu je neurje zadržalo mnogo vojakov, dijakov tn uradnikov, šole so bile vseh pet dni zaprte. V mnogih hišah, zlasti pri siromakih. Je zavladalo pomanjkanje in je bila nevarnost, da bodo zaradi mraza tudi smrtne žrtve, ker si ni bilo mogoče nabaviti kuriva. Premožnejši meščani so šli zadnje dni od hiše do hiše. zbirali so prispevke in deliM pomoč v denarju in v dajatvah. Nabrali so nad 3000 din gotovine, precej živil in kuriva.
Tudi s Strumlco le promet ukinjen Avtobusna zveza s Stfpom je morala biti ustavUera ln prenašajo pošto le 5e na koni?h O vlaku, ki so ga zasuli zameti v bi'?.'ni Kosnvega polja, poročajo, da ga Se vedno ni bilo mogoče spraviti Iz snega. Težava Je nastonlia s tem. da sta se prevrnili m zamrznil dve lokomotivi, ki sta b!!! 00-^anl zomrzVmu vlaku v pomoč. PriSt!«a le Se vedno brez razsvetljave, ker j« električna centrala brez kuriva,
Dva obiska na Gorenjskem
Konec stare Kamne gorke
Potrebe modernega cestnega prometa so odstranile dobršen del stare žebljarske romantike
Kamna gorica
V	Kamno gorico kaj radi prihajajo tujci, da si ogledajo našo staro obrt, ki je posebno zaiu.niva, kei se ni v teku dolgih let do danes nič spremenilo. Kovačnice so, kakor so bile prod več sto leti. Mehove, ki st tudi niso dosti spremenili, dviga staro vodno noio, kaKor pred tisoč leti. Vsak tujec pa se zanima tudi za pradavno naselbino ki se da bolj ali manj razbrati iz najdenih predmetov.
Skoraj vse, kar je najdenega v nepo-8reuiii bližini Kamne gorice, je v zvezi z železarstvom. Pred petimi leti je bilo izkopanih več lončenih črepinj, ki so na zraku po večini takoj razpadle. Le nekaj ko-mr.-.ičev je bilo tako trdnih, da so si jih ogledali učeni zgodovinarji. Ugotovljeno je bilo, da so to ostanki lončenih posodic, ki so jih uporabljali kovači v predzgodovinski dobi za topijenje železa Ti predmeti segajo v dobo Japodov, ki so prebivali 400 do 500 let pred Kristusom v naših krajih. O Rimljanih v Kamni gorici in okolici pričajo tudi lončeni ostanki in celo nekaj koma-dičev najdenega starega rimskega denarja iz debe cesarja Dioklecijana. O Rimljanih je zanimivo, kakor se da sklepati po najdenih predmetih, da niso imeli kovačuic v dolini, ob vodi, marveč na pobočjih hribov, nad vasjo. Iz te t a sledi, da niso znali izkoriščati vodne sile.
Predniki sedaniLi Kamnogoričanov se pojavijo, vsaj kolikor se da precej trdno ugotoviti, že zelo davno in zaradi tega lahko smatramo Kamno gorico za eno izmed najstarejših naselbin v dravski banovini. Iz te stare davne dobe so ostali tudi »vigenjci«. Odkod to ime našim kovačnicam, še ni i,rrotovfeeno. Predniki Kamnogoričanov so prišli iz Benečije, bržčas v tisti dobi, ko so prihajali v Bohinj iskalci zlate rude. O beneškem poreklu pričajo pisanja družin, ki so se obdržala še do danes. Gotovo so bili nekoč Italijani Langusi, Špendali, Gašpe-rini, Barcli, ki so se spremenili v Varie, Žveri. ki po bili nekcč Giovannl, Tomasi pa so postali Tomani. Is nekih zapiskov se re.ebere, da je družina Kapus stara blizu 700 let. Le-ta družina priča, da so se Keeemogoričani zelo zgodaj poslovenili, že 1554 so zahtevali čitanje rudarskega zakona v slovenščini, č š da ga drugače ne pripoznajo. Pa tudi imena bližnjih gričev. gozdov in voda pričajo, da so bili tukaj že v davnih časih naseljeni Slovenci.
Kamnogoričani so kopali železno rudo, jo topili v domačih topilnicah in kovali ir domačega železa žeblje v virenjcih. Topilnice, plavži so bili r-nščeni že ored kakimi sedemdesetimi lati, vigenjci pa so ostali do danes. Vodno kolo je ostalo, kakor je bilo. vigenjci so leseni, iz smrekovih desk, le rak? in streha na vigenjcih niso več lesene, marveč iz betona. Notranjost v vigenjcih se je tudi le malo spremenila. Vodno kelo z lopatami premika kozla, ltczel suče samotah, samonah dvi^a mehove. Povsod drugod so že vpeljali kakšne stroje, tehnika jim olajšuje delo, le žebljariia je estala, kakor je b;la. Moč je človek, žuljava, ožgana roka dviga kladivo od zore do mraka. Ljubezen do domače zemlie je bila vedno tista moč, ki ie s7:ozi stoletja bodrila kovače k vztrajnosti v žeb-Ijarstvu, Ce bi te ne bilo, bi bili Kamno-goričani že davno vrali v kot kladivo in »nagleženj« (Nageleisen) in odšli v tovarne, kjer si delavec laže služi kruh kakor pri nas.
V	vigenjcih ni lesovih tal. Kovači stoie na zemlji in na pručicah. Lesena tla nadomeščajo leseni podplati cokelj, ki jih nosijo Kamnogorieani v isti obliki in iz istega blaga, iz usnja, obrobljenega s klobučevino, odkar se žeblji kujejo. V vigenjcih ni stekla na oknih. Okna nadomeščajo line, ki so pozimi zapahnjene z leserini zanabi, poleti pa so odprte. V vigenjcih nimajo druge razsvetljave kakor podnevi luč sonca. zjutraj zgodaj, posebno pozimi in zvečer pa jim svetita ogenj na »ješah« in žar železa, ki ga kujeio. Videnje je bil prod leti. ko je kovala še tudi večina žen, obenem tudi kuhinia. Vse družine, ki so belile železo na eni »ješi«, so tam tudi kuhale, kar med kcvan-"em. Doonldne so pristavile piskre z vodo. Ko je voda zavrela, so nehale kovati za par minut in dajale v piskre za kosilo določeno stvari. Nato so gledale v rir''er kar med kovanjem, ali se prav kuha kosilo. Prav tako je bilo s kuhanjem vcč->rie. T?,ro ie bilo rad o "njem, na stari ješi, po 5 ali še no več piskrov. loer so se po večini kuhali žganci, poglavitna kamno-geri^ka jed.
V	kovan-ju sar^em ni bilo posrVMh srre-mer^b. zato se ie gniT-nin^l**. oblika žeb-liev. V dan^šnii dobi so ost^i le še veliki žeblii za nritrievnnin želorn^skfh tračnic in pa drobni pleni^čarii. mrli žeblii za okovane gorskih čevljev, M jih pre mno^o tudi v inoremstvo. posebno v š"ioo. Delo ka*^*1—"eričke^a kovača se da rnii"^e preceniti po teir^e nr™"-!,!: Na "boljši, naj-s->rctne'ši in n^^^r^^i žeblinr je v teku 12-urne^a dc^vnika, ker nri N^mno^ori-č-^Hh ni '"'č re^k^ga, roredil 41"1! komadov žebliev. Za izdelavo	žeblia ie bilo treba 11 ud°rcev s kr to«'-«-^ kladivom Dvi^r"! ie t^rei kladivo 4F '-I v e->»wi mem dn^vu. v nri^""^! višini nol IYif.tr->. Z-''ni no is t"""1 "O Č'o-vc§'*'h. r"~rvrč r'!e. 1*1 iih pro-lzv^a en v forVI ra ^an.
Ko^r«*-* Ž^b^V p„ i-,	v J^-n-."?
gorici od pamtiveka do današnje, v teh-
z ogljem, niso bili potrebni visoki tovarniški dimniki za odvajanje dima in plinov. V zadnjih letih, ko se je oglje precej podražilo, pa uporabljajo kovaški premog, ki proizvaja mnogo plinov, tako neugodnih, da so se celo lastovke izselile iz vasi. Nastalo je vprašanje: ali starim, razpadajočim vigenjcem, ki so velika ovira v cestnem prometu, visoke dimnike — ali pa vigenjce odstraniti iz središča in kraj vasi postaviti za kamnogoriške žebljarje nove modernizirane delavnice. V interesu vasi in žebljarjev bo bolj ugodno drugo. Vprav zaradi tega je žebljarska zadruga kupila večji travnik kraj vasi, ki je prav prikladen za nove delavnice.
Prijetna je bila vasica v stari, patriar-halični obliki, toda čas zahteva svoje. Kamna gorica mu je kljubovala dolgo, toda končno bo morala odnehati. Kot spomin na lepe, davne čase pa bodo ostali vigenjci, ki so že zdaj postavljeni izven vasi. —s.
niki visoko razvite dobe. Vas je kljubovala vsem olajšavam m vztrajala pri starem delu. Vse to je pospeševala ljubezen do domače, zelene dolinice in pa zavest, da je vsak kovač sv j, neodvisen gospodar. On ela, kadar hoče, k delu ga bodri ljubezen do dela. Rajši v domači vasi v samostojnosti 14 ur na dan, kakor pa pod tujim i gospodstvom za isti zaslužek, če tudi pri stroju le osem ur dnevno. Skozi stoletja je ostala Kamna gorica kovačija, do malega neizpremenjena. Zdaj pa je prišel čas, ko mora priti tudi v Kamno gorico precej- ! šnja lzprememba. Tudi na naših cestah se vedno oolj uveljavlja stroj; gorenjskega vo-liča in konjiča izpodriva avtomobil, ki skuša povezati vse, tudi najbolj oddaljene kraje. Kamna gorica s svojimi patriarhaličnimi kovačnicami pa tvori veliko zapreko hitremu avtomobilizmu. Prav tam, kjer stoje kovačnice je cesta ozka, da se pri najbolj previdni vožnji ne moreš niti splaziti mimo Nujno potrebno je, da tudi v Kamni gorici razširijo cesto, da ne bo ovira prometu. Tujski promet obeta tudi Kamni gorici lepšo bodočnost, ker je dolina Lip-nice ena izmed najbolj gozdnatih in poleti najhladnejših dolin na. Gorenjskem.
Ovira za tujski promet so vigenjci v današnji obliki. Dokler so v vigenjcih kurili
Staro kovaSko kolo ob vigenjcu
Od pravdarstva in zdražbe do tujskega prometa in miru
V novem letu se je znašla naša Gorenjska v svoji najlepši, najsiikovlt.ejši zimski obleki. Vsaj za oko, za pogled je bila s snegom čisto zadosti obdarjena. Potlej pa tole vedro zimsko nebo, k. s soncem toliko barv siplje na blestečo snežno odejo gerenjsikh ravnin, na Sorsko Ln na Kranjsko polje — vse do gora, ki jim v jutru in na večer odkriva s'nja megla škrlano-bele vihove. Slikar pokrajin b. n~s lahko zmerom zaiova in znova presenečal z izbranimi, na j č u d ov it e jš' m i pejsaži in motivi pod naslovom: »Z ma v gorski pokrajini.« Pa ne v švicarski — v naši, gorenj.vki! ski!
Ko vlak zapušča savsko sotesko se ti v vsej svoji dolžini rijpne romantična peno-rama kranjskega mesta. Kar poglej veličastno ozadje Storžičeve Skiu7 ne, ki v zimi in soncu nudi edinstveno sliko sredi venca Karavank. In pa mesto na skali ki ga čuvajo t rje zvoniki — najvišj1 in naj-impozantnejši gotski zvonik žuipne ceik. e ki ga niso stoletja prav nič izp. omenila al okršila. Zvesto čuva in ohranja strremu mestu čar srednjeveške romantike. Zdi se, da prav nič ne moti duha mestne davnine vrsta tovarnlčkh dimnikov — kajti v Kranju, v središču Gorenjske je zras'a po prevratu nova, številna industrja do najvišjega razmaha. Preteklost in sedanjost sta si podala roke in tako se je zgoilo, da pompozen gotski zvonik obkrožijo v t-ki f aferi ki d;rr.niki. Oba dojma sta močna in toliko slikovita, da njuna disharmonja ne žali očesa čas gre pač svojo pot nove zgradbe rasto, kar čez noč vstajajo tovarne iz tal in v bronasto pesem ptarega kranjskega zvona zmerom glasneje segajo glasovi fabrških siren.
Seveda, v življenju mestnh ulic in cest se je ka;ipa marsikaj izpremenilo. I ničnosti starega, malega mesteca skoraj ni več. Ta ali eni mešian si pač še želi stare
preteklosti, ko sc po ozkh ulicah ln krog
častitljivega vodnjaka pred gasilnim domom mestni otroci bojevali neizspiosen boj med spodnjo in zgornjo »gaso«. Tisiikrat je mesto segalo komaj do današnjega Narodnega doma, do drevoreda ^Zvezde«, kjer so razpenjali šotore podeželsk. cirkusi, postavljali kolibe kemedijantje Ln do pozne noči vrtiljaki krožili svojo veselo pesem. Pokopal:šče je spadalo prav za prav že v okolico n je pomenil obisk na grobeh Franceta Prešerna in Simona Jenka že p; avcati majhen iaprehol In romantični Stari drevored, ki v ga erijah spremlja tok Save, v katsiem so se sklepale prve ljubezni Ln so se študentje hocin'. učit latinsko slovnico — Homeijeve pemitve. Kaj pa »Fa.ovSka loka« in planjave ped mestom, kcJer so imeli otroci svoj raj in so nogometaši preizkušal1, svoje mo5L In če se vrnemo nazaj v mesto, na njegov skrajni konec — Pungart,, kamor so hodili gimnazijci ob majskh večerih si h.rnc-ga leta z lesen1 mi loparji majske hrošče pob jat. To so bile stare študen'o.s':e na-vaee, polne romrnti"nih prigod, ki bi j h menda vsak, ki je kdaj pies opil prag imenitne kranjske gimnaz-icej, tako rad še enkrat prikl cal v resničnost, še po svetovni vojni se je kranjsko mesto l-hko ponašajo z občinskim kiiearjem — bobmr-jem, ki je v redeljo po maši pred cerkvijo razglašal občinske pravice — zdaj ž? t'avno sameva občinski boben poleg hele-barcle nočnega čuvaja kje v obč n^^^m mu zeju. Kaj pa starodavni rotovž? Del gr še stoji, tudi stolpič s pozlačenim mestnim grbom se je ohian 1 v celem — zato so pa zraven njega dvignili novo mogočno občinsko palačo — mestu v čast in ponos. Mesto se je raceia^n^o na svoj1 spodnji strani, pokopališče je že tako rekoč sredi novih h š in ga bodo mor li danes ali jutri prestaviti drugam, ven, na
polje. Prmskovo.Huje in okoliške vosi so i se p. iključ.le in kompaktno zvezale pieko nov h pozidenih piedclcv z osrednjim mestom, čeprav so še nedclgo tega seme vale vsaka zase. Le kar je sterega mc-sta, vtesnjenega na cCcalnatem polotoku med Savo in Kokro, ta peč še kljubuje toku j časa ;n se v svoji šiiini tieh ul;c ni kdo ve kaj izpremenil. Mogočna gotska stavba fa.ne ceifcve še zmerom čepi kakor koklja nad plščeti — nad zgromaden'mi starlnsk mi hiiami. Pa tudi te dobivajo počasi novo lice, prenavljajo jih, dvigujejo al*, pa namesto podrtih postavljajo rove, moderne. Novo zidana palača hotela Evrope tekmuje po višini z ostrešjem same cerkve. Na planjavah pod mestom, na »fa-roški loki«, to in onstran savske struge in Se vrh Gaštejskega klanca pa fablike, same fabrike, pravcate naselbine tovarn ,vrste šiPastih g' mnikov, direktorskih vil, delovsk h hišic. To je najnovejša. industrijska po:!oba Kranja, ki daje nekdaj majhnemu star nskemu mestecu trikra t en življ en jsS-:' vzgen in amerikanski razvoj velikega industrijskega središča. Kajti fabrike spadajo v mesto, ne pa v vasi.
No, če te pet zamese v Kranj na tedenski semanji dan ti pač ne bo treba vzdihovati za pretek'cstjo. Zlast idaj. v ziiml, kaže tržn; ponedeljek v mestu še v marsičem staro s'7'ko. To vam je svečan, praznični dan tisiikrat. Množice okoliških kmetov na vozil h in peš pride v mesto, kjer se na Glavnccn trgu med stojnicami vname kupčija. Ca je kaj. Svoje dni so kmetice kar na tleh pokrite z rutami, razstavUe živila, danes po ljubljanskem vzorcu na pripravljenih tržn h stolicah in klopeh ponujajo dobrote in pridelke z bo- j gatega polja Krkor včasih so tudi letos ob pcine eljkih ulice prenatrpane z vozili, zdaj seveda s sanmi in pesmi stctei^h kra-guljčkov in zvoncev ni konca. Gorenjski fantje prav za prav še naibolje ž ve, še se kešatijo Ln hodijo ra široko po trgu stari gruntarji v škomjih n kamižo-lah s svetlimi gumbi. Pržigajo vivčke in se pogovarjajo o vremenu, o politiki in o vojskah. In fantje, t le prešnuntani go-ren.isk5 fantje, stoje v gručah :n govore sladke besede brhkim deklinerm na dušo !n na srce. še se jim maje za klobukom zakrivljeno pete^novo pero — znak ne-ugnane korajže. Krščen duš, kdo nam kaj more! Svoje ani so se radi tepli, malo za šalo. malo za res. Dostikrat je tekla kri radi dekleta, nepremišljen h besed. Bilo pa je to v zlatih star h časih ko je teklo vino od miz in so si fantje z aufbiksanjem prešerno krat:li čas Dosti, dvakrat čez glavo dosti pcsia so imeli mestni stražn*-ki in oiožn'ki, da so ponrrili razbelj ne glave In so jo včasih še saimi izkupili. Je že tako, da je trda gorenjska pest. G^ve pa trmaste in kljubujoče — prav kakor skale v gorah.
»Tak zdaj se ne udarite več?« vprašaš nvmogiede v gruči fantov, iz Šenčurja doma.
»Nak. Smo se kar pobotali. Veste, niso več časi za take reč . In postave so prestroge Malo štibneš s pipcem pa ti zapišejo leto dni. Kljub temu bi se bilo fletno včasih malo prerukati.«
Zgodilo se je, da so fantje one vasi vm-
li tovar še v sosednji vasi na piko. Kjer« koli sta se potlej srečala sovražna tabora brž so udarile pesti, zavihtele ročice in se znbliskali ncž;. Sovraštvo se je pede-tk>vaio z rc-du v rod, v stoletja je &el ta boj. In iz leta v leto je zmerom več hiš v obeh vaseh objokovalo ubite sinove. Na semanji dan v Kranju so se navadno sreča/-vali pristaši obeh strank im po mestnh gostilnah so se vodili krvavi obračuni. To so vam bUi razburljivi dnevi in mestni radovedneži so megli na čem pasti rJS-
Pretepi so torej izumrli, izumrle pa niso stare kranjske gostilne, ki so ofo se-manjskih dneh še zmerom natrpano polne okoličanov. Za p'vskimi mizami se pletejo pogovori in se sklepajo kuipčije. Velik Sonde r glasov pre vpijajo prepiri, potlej se ob litru vna spet vodijo poravnave. Go-enici so glasn', kadar se jim razvežejo jeziiki in razgreje kri. Kaj pa je tamle pri m;zi; tak krik in vik, ali se bodo stepli ali kaj? Ah ne, nič taksnega, za kenja barartajo.
»štiri jurje daj. pa sva bot, onkr? t za. trikrat! Ni preveč, konj je dober, da mu ni priglihe, videl si ga! Tak idari!« sili prodajalec in seza molčečemu kupcu v odprto dlan.
xTri jurje šest sto dam. Sem rekel enkrat, sem rekel dvakrat, pravem v tretje. Tri jurje šest sto pa amen!« meni skromno kupec in ni videti, da bi od česa obstojih«
»štiri jurje pa amen, in jaz dam Se za par Štefanov vina!« zatuli zdajdi baran-tač nad njima in sunkovito st ska kupčevo roko »Velja! Udari!«
Toda kupec se ne da premotiti, niti poi gromko silo barantačevih besed. Mirno in skromno vztraja pri svojem. No, na ta na-čn se ne bodo sporazumeli niti do pozne noči.
Semanji dan pa je tu^i pravdarski dan. Hodniki okrajnega sod'šča so polni kmetov, pravdaštvo bo menda še dolgo ceta^ la naša veliika bolna strast. Pred vrati sgmntnih bukev« je menda največja gneča Za potko se gre, za kopo zcnfje. za dvajset dreves gozda, če kmet pravdo izgubi. n;č hudega. Pritožil ?e bom! Ne prej bom gnal! Krščen krvavduš, ne dam se pa ne! In se v resnici ne dado. In rastjo skladovnice socln1 jskih aktov, mačnja pa se prazni. Prenekateri grunt je že upvop-a-stila pravdprska strast. Nasprotn ki se zbi rajo v gručah in si žugajo. Boš vi^el hudiča imam advokata! — Jaz tudi krščen duš! Msliš, da se bojim. Pravica se bo izkazala! In advekatje z aktovkami pod pazduho si v gneči s težavo utrajo pot.
Zunaj pa s'ie sonce in v snegu odsevajo smaragdne b2rve. Po zmrzlih cestah dirjajo iskri konjiči, vpreženi v sani. Kra-guljčki cingljajo za dolgo pot. Kmetje go-spe.dko sede, pokriti s kožuhi in se po-"zdravljajo za dober dan in adiio. SkoZ'. mesto vozijo na težkih saneh sklade lesa. Daleč, pod gorami kje so jih naložili. Gesti in bogati so tile goienjsM borštt, molčeči gorski velikani jih čuvajo prevelikih viharjev. Lepo je trn. kaikor je pri nas povsod lepo. Kajti to je naša zemlja, naša last!
L. K.
Fogled na Kranj
Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 17
dober odvetnik
—	Janez stopi k odvetniku in mu potoži,
da mu sosed že toliko let dolguje tisoč dinarjev. Polovico da mu da. če dolg izterja.
Po enem mesecu se Janez spet oglasi pri odvetniku in ga vpraša, kako je z zadevo.
—	Slabo je! Svojo polovico sem že iz-te'-i-" z vašo pa slabo kaže, mu odvrne odvetnik.
TAKIH SLUŽKINJ NI
—	Neki slikar je tako naravno naslikal pajka na steno, da se je služkinja dva dni trudila, da bi odstranila pajčevino,
—	Da so taki slikarji na svetu, rad verjamem; a da bi dobil služkinjo, ki bi dva dni ometala pajčevino, tega ne verjamem.
Minuta pomenka
ivljsfij:
25 PROTI 45 MILIJONOM
A. B.: Vprašanje, ki ste nam ga zastavili, je nedavno obravnaval neki švicarski list, po katerem povzemamo podatke. Oborožena sila držav, ki so se bile ude-žile svetovne vojne, je bila cenjena približno na 70 milijonov mož. Od tega je bilo na strani centralnih sil kakšnih 25 milijonov, 45 milijonov pa na strani an-tante. Podrobnejše številke niso znane, ker so bili za Rusijo, Avstroogrsko, Turčijo, Rumunijo in La nekatere druge dežele objavljeni samo približni podatki. V Nemčiji je bilo vsega skupaj mobiliziranih 13.25 milijonov mož. a ob koncu vojne je štela armada 8 milijonov. Dve tretjini tega sta bili na bojnem polju in v zasedenih ozm-ljih, ena tretjina pa v domovini.

A 2
DUŠICA
Vi ste nagnjeni k udobnosti, če se le dn, se izogrete naperem, pa čeprav vam to včasih škoduje Premalo ste odporni in borbeni Zato se rajši zatekate k sanjarjenju in gojite želje, ki nimajo stvarne podlage Pri delu ste precej površni in redkokdaj vztrajate do konca. — Imate dobro in mehko srce.
m vsr.k
MAFIJA MARTTOR
Kadar se nebo poKmni in <trele udarjajo po vasi, takrat je vsak gospodar v skrbeh in temne sliHnje ga obdajajo, da bo treščilo v njegovo hišo ali skedenj. Toda ko nevihta mine. preidejo tudi slutnje in vse teče spet po starem tiru. Prav isto se zdaj dogaja z vami. Zavoljo nesreč in razočaranj ste izgubili vero v svojo srečo in obupujete rad življenjem. Ko pa bo vse to preš'o, bodo izginile tudi s^tnje in veselje do življenja se vam spet povrne. Morda prej, kakor sami pričakujete.
JUVFNIS B.
Vi se hitro znpjdp+e v vs?Vr>m po^žaju in se zrate vanj vživeti, vendar pa tako, da pri tem ne trpita vaša avtoriteta in vaša korist. Radi vsiljujete dru^m svoio voljo, vendar pa vam to zaradi pomanjkanja vztrajnosti redko kdaj uspe. V svojih težnjah ste večkrat osamljeni in ne rai^o+e potrebnega odmeva v svoii okolici. Zato ste nekoliko zagrenjeni, kar pa vaša razgibana in š^rekopotezra narava ne čuti kot posebno breme, amoak si hitro ruvSčp novih poti. da doreže svoi cilj. Vaše živ^ipnipke s^e so močne vendar pa še na^e pravega izb^a. Tzbprite si tak ki v?m bo "U'di1 np!<-a1 več k">kor vpo uradne ure, ker za suhoparno delo l niste.
CUPIDITAS, MARIBOR	'
S svojo skromnostjo in previdnostjo se i b-^e obvarovali marsikaterega razočaranja v življenju, verdar pa vam bo vaša ■	v ost tu pa tam škodovala. Spo-
sobnosti imate za profesorski poklic; če irrate še vesele, se kar odločite zanj. Dok'er ne boste imeli prevelikih zahtev od življenja, se ne bojte bodočnosti!
! domotoZje
Vaše želie se vam bodo morda že v tem letu izpolnile, če se boste z večjo vnemo in v-7<»-pir>pstjo trudili, da dosežete svoj cili. Vi vse preradi mečete puško v koruzo, in sicer takrat, ko ste že precej de^ mrav ui. Vztrajajte in našli boste srečo! Človek, katerega rokopis ste mi poslali v analizo, je dejaven, računa z danimi dei-sivi. vpndar na se v niem kaže nekoliko oV^asiiželinosti ir samoiiublia. V nekaterih stvareh je odkrit, v drugih pa zaprt
DUNAJ 1935
Vsem vaš;m resoeiasjpm. vsem vašim bridk;m uram ie vzrok deistvo, da imate preslabotno voljo, skoraj nič samozavesti in da «;te poipg teea zelo čuvstvene narave. Premalo zaupate sami sebi in pre-stvari. o katerih lahko le vi sami odVFate. na milost in nemilost dru^m, ki vcp t" stvari no navadi odločijo v vašo škodo Zato ni čuda. da ste izgubili vps pn1pt. da se vas loteva potrtost in oTitm v-^-rnite Vse te zadeve sami v roke in videli boste, da bodo šle čisto drugo pot. i
ZORA — N. M.
Ker imate več smisla za realno življenje, kakor pa za take predmete, ki zahtevajo od človeka intenzivnega mišljenja, fantazije ali smisla za umetnost, vam svetujem, da si izberete tak študij, ki bo odgovarjal tej vaši lastnosti. Še bolje pa storite, če greste po maturi v službo.
L Azkuin.
I
*;.'.rla Bulrtvecva: Lastna podoba, ogljem
Jauna tribuna
Blati p "še o vr^oji in žsai
Kako pereče je vzgojno vprašanje za današnjo dobo, je najboljši dokaz, da se čedalje pogosteje oglašajo ljudje, ki se trudijo s predavanji in s pisanjem vzbuditi zanimanje za poglobljeno vzgojno delo. Današnji šoli je individualno izoblikovanje mladega človeka popolnoma onemogočeno (prenapolnjene učilnice, stalno premeščanje učnih moči, mizerni materialni položaj, ki hromi delovno silo tudi najbolj idealnega človeka, so glavne ovire). Zato smo matere v prvi vrsti poklicane, da prevzamemo to nalogo.
Ni dovolj, da obiščemo tu in tam strokovno predavanje, da slučajno kdaj preči tam o pedagoško študijo, štivo, ki obravnava človeške probleme, nam bodi naša stalna duševna hrana. Kako bedna je naša miselnost v tem pogledu še danes, nam nazorno kaže usoda edinega pedagoškega mesečnika »Roditeljskega lista«, ki jemorai zaradi denarnih težkoč (premajhno število naročnikov, od katerih jih večina ni poravnala naročnin^), torej zaradi naše brezbrižnosti, usahniti.
Skrajni čas je, da se otresemo nabora, da je vzgajanie nekak lahek posel, ki ga moremo poveriti preprosti hiš li pomočnici ali pa takozvarim »vzgojiteljicam«, češ, te imajo več potrpljenja Zavedati se moramo, da ie individualno izoblikovanje sodobnega mladega bitja v polnovrednega človeka problem, ki ga more uspešno rešiti le človek zasidranih, etičnih kvalitet in širokega razgleda po pedagoški in psihološki literaturi. Nikdar se ne udaiaimo prepričanju, da zodostnie materinski instinkt, dasi je velika gonilna sila; nanj se sleno zanašati, je napačno. Ne pozabimo, da izbila današnji mladi rod od staršev, ki so občutili in vs°k po svoje doživljali vojne strahote in piih posledice, ki se kažejo v stopnjevani živčni občutljivosti na eni. a preniavli-mio materialističnega duha na dru°rl strani. Iz teh vrst smo vsi. današnia zrela °-eneraci-ja. 1*1 ro^i, neguje, vzgaja in oblikuje današnji rod.
življenje nas je vrglo v dobo silnih in stalno se spreminjajočih dogodkov. Od nas terja poglobljeno socialno delo. A ker nam je lastni strah najbližji, logično sle^i, da se bono v prvi vrsti zamislili vanj. To je žarišče za ves nadaljni naš socialni program. Tu mora vsaka žena začeti svoje soc'alno poslanstvo, ki ji pripada po vseh božjih in naravnih zakonih. Iz tega sledi, da spada žena v družino, dokler ni izvršila svojih dolžnosti do svojih otrok. Izgovori, ki jih večkrat slišimo: za vzgajanje ni-^am potrpljenja, nimam daru, so jalovi. Potrplie-nie si moramo prlvz^oiitt, vzgajanja se naučiti. Naj nihče ne mis1!, da dober vzgojitelj kar z neba pade. Da ta cilj dosežemo, je treba trdo ln vztrajno delati predvsem na l^stnom jazu. kajti vz<rled je bil in bo vedno silna vpojna moč V trenutku, ko srno mlado življenie snočole, nismo v{ svobodne. niti ni mož več samo svoj. fclv-ljen-fe r>r>«!" p^gve^n-.o novemu rodu, ki je zrcalo svojih stvariteljev.
Popolnoma zgrešena je misel, da se začne vzgojno delo s šolskim poukom, prav tako tudi nazor, da je šola za to poklicana, človeški duševni ustroj ima toliko nians že po svojem prirodnem zakonu, ki jih okoliščine, v katerih se razvija, še pomnože, da je za njegov vzpon potrebno individualno ravnnnie. čim intenzivneje živi mati s svojimi otroki že od njihovega rojstva, toliko laže bo spoznala niihovo osebnost, toliko laže bo našla pravilno vzgojno pot. Če se ji je to posrečilo, je ustvarila vse pogoje za srečno življenje svojeea otroka.
Če se poglabljamo v vse materinske dcl-žm-.otl, proučn-iemo vse probleme, ki so ž njimi v zvezi, temu pristavimo še vse obveznosti do m~ža. do gosoodin-istva in končno še do lastne osebe (kajti še tako zvrhan stud^nf-k, usahne, če ni pritokov) a.li moremo potem š? usneSno opravljati javen poklic? Ne pu-timo se vnreči v jarem surovega materialoma, naše mepto ie na so-cinln°m polju, naša nalaga je poduhovlie-nje človeka. To delo zahteva od ž^ne več rr.^či. več sn^-b-^osti ko marsikatero najtežje poki'eno delo.
Znr^di sramotno slabo nia^anpo-a pošte-noTi de'a očetov so današnje ženo vržene v vrvež prirVb!tno<ra živlienja. Kdaj bodo spoznali voditelji narodov, da je to silno
nevaren pojav za vse človeštvo? Njihova dolžnost je, da preskrbe možem sredstva za pošteno preživljanje svojih družin, zavedajoč se, da revščina izpodkopava versko-etične in fizične sile človeka, družine in naroda.	Si. Maverjeva.
K razstavi Bulovčeve
Nisem sicer kritik ali umetnik, vendar mislim, da sme tudi laik napisati nekaj vrstic kot izraz svojih vtisov in pogledov tako na umetnost samo kot na vsa dogajanja v svetu in sedanji družbi obče.
Teh besed mi ne narekuje nikako posebno prijateljstvo ali simpatija do umetnice — zato se tudi v kritiko razstavljenih del ne bom spuščal — omeniti moram pa njen osnutek za spomenik Ivanu Cankarju. To pravico imam tudi kot laik, ki se na umetnost vsaj toliko razume, kot tisti gospodje, ki so Cankarju, spomenik postavili Ni moj namen obnavljati spomine na način, kako in kdo je spomen;k postavljal, zlasti še, ker je avtor že mrtev. Vse to je ob otvoritvi razstave povedal dramatik I\an Mrak. K njegovim besedam n;mam dodati nič drugega kot: »Nihče ni prerok v domovini.«
Pojdite in ogleite si Bulovčeve osnutek spomenika Cankarju. Poznam Cankarja samo po njegovih delih. In tak"-«oga Cankarja sem si predstavljal. Oglejte si natančno osnutek, pa vas bo nekaj zagrabilo. Zagrabilo tako. kot bi bil v t'stem trenutku ves in popoln Cankar, njegovo življe-nie, trpljenie, njegova mati. rodoliubarstvo njegovega časa (ali še sedanje), hlapec Jernej — skratka vse — pred vami in okoli vas v paviMonu. Zakaj nI umetnica tfdai dobila naročila, ne vem, vem in prepričan
sem, da bi to bila monumentalna umetnina prvega reda, ki bi nesla ne samo slavo Cankarja, Bulovčeve, marveč slavo vsega našega rodu, po svetu, ki bi na ta način zvedel, da je bil Cankar »mogočen vzdih zavrženega naroda!« (Rihard Jakopič). — Tako bi obenem tudi izpričal, da je lahko številčno sicer majhen narod — velik! 2e-j lim, da se ta zavest v našem narodu dvi<me i in da vendar pride končno do tega, da bo j svoje velike duhove, ki so last vsega naroda, cenil in ocenjeval brez predsodkov tako, kakor se zre^mu in kulturnemu narodu spodobi. Ze na ta nač'n bo lahko k\jub maioštevilnosti postal tako velik, kakor so nekateri narodi — številčno velikanski. v resnici pa zeio majhni — so nač samo velike zveri-liudje! — Bulovfevi želim ne samo moralni, predvsem tudi gmotni uspeh in čestitam njeni vztrajnosti!
Ivo Kraški
Conski upravi
Prebivalcem na levem bregu Save od Kranja do Tacna je bilo v premetnem pogledu zelo ustreženo, ko so dobili pred dobrim ietem avtobusno zvezo Kranj—Ljubljana in obratno. Za uvedbo te proge so se zavzemale vse občine onkraj Save. ker je bilo zanjo med prebivalstvom veliko zanimanje. sta se za licenco potegovala hkrati dva tržiška avtoprevoznika. Od vsega po-četka je bil avtobus, ki je ziutraj vozil v Ljubljano in se vračal ob 15.30. Drav dobro zaseden. Ko pa je zapadel prvi sneg. komaj nekaj centimetrov ga ie bilo. je pričel avtobus reredno voziti. Nekaj časa je vo-, zil le v smeri iz Krania v LiubMano. zpd-| nje dni pa 1e oodletnifc pov«em opustil ' vož"1e. Izgovarja se. da je cesta tako 7a-j snežena, da je vožnja z avtobusom izklju-! čena.
Vsaknro"r pa ie znano, da ie 7»sav?ka ! oesta od Tacna do Krania v dobrpm sta-' nji' 'n sposobna za veakr«pn pr<">rn*»t. za kar ■ po dntar vo7<ia k' dnevno V07H0 po tej prnfi. Pjpppip^a p^ora tud' v vomem redu ln le nodipfniv dolžan vožnip v redu r*T>rav"ntt. V nasprotnem nr'jr»oru nai vrne IrnnciscMo 7a ''storn se 7Pn'rna1o tn(*1 drugi N'i>"<Vr<r ne f^p da hI avtobusni	no svoie cnr-omlnla1! ali oe^ onuS^n1! vn*nlp na rodnih nro«rah kpr uvajajo na ta način nered v promet in povzročajo občinstvu zgolj škodo. Prizadeti prebivalci prosimo barsko upravo, da napravi v tem pogledu red.
Pogled v moderno učilnico
6 • •
Ali res niso važne šolske klopi, na katerih naši otroci predrsajo letno dve sto petdeset milijonov ur?
dagog:ko in prav ?a'o t''dl vso 5oV!» Tako je dejala Montessorijeva in za svoj čas je imela prav Nato pa nadaljuje'
»Da navedem le en primer- šolsko klep Jasno očituje zmoto znanstvene pedagogike v njeni prvotni materialih čni smeri, ki si je domišlja a, da pripravlja gradivo za zopetno izgraditev propadlega šolstva. Prej so poznali le neotesane dolge klopi, na katere so strpali otroke. Potem je prišla zranost in je izboljšala klop V ta namen je upošteva'a prav vse. kar j? prispevaj antropologija: rame st ros ne stopnje otroka in do ž no nj:hovih nog tako. da so izračunali višino sedežev: z neverjetno na'.aočno;tjo so izračunali oddaljenost klopi od pulta, da bi ne skrivili otroku hrbta ir« končno — kot vrhunec ostroumnosti in prilagodtve — so ločili sedeže in jih ustvarili tako o?ke da je otrok mrgel kemaj sesti, še manj pa se kako stegovati na stran. Vse to zato. da bi bil č m bolj ločen od soseda. Tudi so klop zdaj tako uredili, da b bil otrok kij b svoji negibnosti čim bolj viden. Tajn; smoter te stro?e ločitve ie. da b: preprečili nemoralna dejania v šolski sobi Tako postane znanost sama or dje lice-merslvu in gradi posebne str je v svoie namene Tcda to še ni dovolj, u l"žna znanost gre še deli :n izpopolnjuje klop tako. da kar se da zagotovi nes:boosl otrok, ali kakor bi tudi mogli reči da za-tre vsak otrokov gib Vse je tako ustvarjeno. da kl< p in pult sama s:l;ta otroka v tisto držo. ki so io smatral1 iz higeničn h vidikov za pravilno Sedež pu't in podnož-nik so tako ureieni da otrok or- svojem delu ne more stati, silijo ga, da lepo po-k^nc: sedi.«
»Po te' poti so napredovale So^ke klop' ir« apostoli znanci vene pedagogike so iznašli vedno nove vzorce: nemalo narodov je n«->nrsn'h na svojo nae'onalno k^p in v tekmi na trgu so različne take stroje
Vpra"ali so me. zakaj sodobni D^dagogi odklanjamo stare šolske klopi in nagovarjamo mize in stole.
»Eno osnovnih načel sodobne vzgoje ie svoboda gojenca. Kako bi se mogel ctrok sprostiti, če ga že kloo utesnjuje? Kakor zahtevamo zračne, svetle prostore zahtevamo tudi take delovne m;ze in stole ki ne ov rajo učenčevega k et?n:a in ?a ne ponižujejo v nekakšnega sužnja, ki ga vtaknejo v klado šolske klopi!«
Spomnil sem se. da imam pri roki knjigo o samodejavni vzgoji vel;ke ita' jan-ske pedagoginje Marije Mante-sori Pred tridesetim- leti jo je spi^a Prista'i so. da jim citiram, kar je dejala o šolski klopi.
»Načelo podvrženo^ti preveva vso pe-
celo patentlrali.c
»Gotovo je znanost mnogo pomagala pri teh klopeh: antropologija je morala navesti razi čne telesne mere in telesni sestav raznih starostnih stopenj, fiziologija način gibanja mišičevja, psihologija p ja-ve zgodnje zrelosti in perverznih gonov in predvsem je morala pov.dati h giena, kako moremo preprečiti skrivi jen je hrbtenice. Tako so to v pravem pomenu besede znanstvene klopi, ker so zgrajene po antropološkem mladinoslovju To je leD p-:mer o čMi mehanični uporabi znanosti ob vprašanjih šole.«
»M s..m. da bo kmalu prišel čas. ko nas bo to č"dnn dejstvo brdlo v oči in se nam bo zdelo skoraj neverjet-no, da niso spoznan osnovne zmote te šolske kiopi niti pri tistih velikih narodih, kjer so bila tako silna gibanja za zažeto otroka, kjer so v prvem desefetju našega stoletja tako silovito napredovali zdravstvena zaščita, antropologija sociologija in mišPenje sploh. Skoraj m:siim. da ni več da eč čas, ko si bodo ljudje ogledovali šolske kloo: kot neke posebnosti, jih otipavali z rokami in o njihovem sm tru. ki ga ne bodo mogli doumeti, poiskali pojnsnila v leksikonu: namen klop je bil. da bi preprečila skrivljenie hrbtenic otrok!«
»Otroci so bili torej pod^iženi disciplini. ki je omogočila, da so zdravo rojeni otroci postali grbav: Hrb'en:ca naiprvot-nejši jsnovni in najstarejši del okostji najtrdnejši del telesa ni ko«, krbten ca ki ie pri drug del telesa ni kos hrbr^nira. ki ie pri prač'oveku zdržala v diviih borbah z levom in mamutom in k; se n: vda'a ka je človek d >lbel trdo skalo. uno<rbal železo in si podvrgel zem'jo — ta h btenica se je skrivila pod bremenom šole«
»Neverjetno kako ie mogla takoinn-novana znanost sodelovati pri izpopolnitvi orodja šolskega suženistva «
Tako je dejala Marija Montesson pred tridesetim: leti Vmes lež; sveto na vojna in novo sproščenje po njej Znanost je šlo svojo pot in popravila je svojo vl'ko zmoto o mašini utesnjevanja stare šolske klopi
Ta kloo 1e zares postala muzejski p-^d-met v mnogih državah Ne vem da bi kjerkoli na svetu v nove šole še p stav-
Rože - zdravilo
Materina dnS'ca (lat thymus vulgaris) se nahaja pri nas po vi lovih. Je to majhen grmiček vendar pa mnogo večji od materinega duška, ki mu je jako sličen po bledordečkasrem cvetju. Ima mnogo pokončnih, četverooglatih vejic ter majhne, kratkopecljate ozke, koničaste, ob robu zavite liste. Cvete od maja do junija bledo-idcčkasto. Cvetje stoji v vretencih, čaj se uporablja < 15 g na 100 cm" vode, ki naj vre deset minut ln kateremu se doda nekaj medu) proti dušljivemu kašlju če ga piješ vsako uro po eno jedilno žlico. Izvleček materine dušice je lzborno sredstvo proti akutnim in kror'<*"bn katarjem dihal, proti
tčnlci, sušici, bronhialnemu katarju in naduhi: izvleček se uživa trikrat na dan po eno jedilno žlico. Zunanje se uporablja izvleček kot obkladek za izpiranje, kakor tudi za masažo proti nabreklinam, pri iz-pahnjenih in vtisnjenih udih čaj materine dušice dodamo tudi kopellm, ki ojačuje živčevje škrofuloznih otrok.
Loknrn'5?{i pnbez (lat svmphvtum offi-cinale) ali črni koren se nahaja povsod po vlažnih travnikih, ob potokih, jarkih in rekah Je to vejasta. zunaj črna, znotraj pa bela korenina, r velikimi pecljatlml. jaj-častimi listi, s sočnatlmi, dlakastlml in vejastimi stebli ter belkastordečkastim cvetjem v obliki visečih grozdov. Nabira se od maja do avgusta ZH!šče se nabira sveže in sicer pred ali v času cveten ia. korenine pa jeseni Zelišče in korenina ni-
Ijali stare, skoraj srednjeveške kl-de. f.Ii smo sprejeli z ded ščino po ranjki Avst:o-Ogrski tudi nekaj desettisočev klopi — ki Se dr*e. ker so napravljene iz trdega lesa in obite z železjem. Vse modele k'.op»i imamo. V nov h svetlih šolah pa srni videli tudi že mize in stolčke in smo se oddahnili.
Pa pride bruc na univerzo, vesel, da je zapustil šolsko klop. — Ko odpre vrata, se mu smehlja naproti prelestna š Iska k'op r, -»io, r\ č'-Ho 7dai ie celo na novo pre-pleskana! Kako? Kako bi naj bila pre-(jieo^ana. če ne z lepo temn ze eno barvo? Potem sede v to klop. ne sede. stlač se na sedež: s silo ga napravi klop st>et majhnega, zakaj klop je n:zka in o_ka, kakor za prvošolčka In pult je poševen, za skripta preozek: spet je v šoli, spet so ga uklenili v klado!
Klop je simbol starega šolskega suženjstva Celo higieni sc jo pri agodili: al ni bolj higien;čno sproščeno sedanje na stolu za mizo. ali ni laže čistiti s: be z m zami in stoli? Srečni naši otroci, ki v novih šolah, svetlih sončnih prostor h. sede kot človek na stolih za svetlimi mizami!
»Pa se vam zdi ta problem res tako važen?« so me vprašali.
ua. sem usjaL, tudi ta problem je va-Kako bi naj ne b:lo važno vp a-šanje šolske klopi, če vsak naš ufenec preguli na njej tisoč ur na leto. v svrjem ž vljenju torej štiri tisoč do dvaisettis-č ur? Kako bi naj ne bila važna tudi šo ?ka klop, ki na njej naši otroci letno pred sa-jo dvestopetdeset milijonov ur? Dv:sto-petdeset milijonov ur neh:e-ičnega in p^-n'ževalne~a utesnjevanja v s.roj, ki spada v muzej ?	—ano.
2EOJN
mata nikakega vonja ter sta sluznatega in nekoliko zagolinega okusa, čaj se H e (15 20 g na vode) ter se uporablja z uspehom proti driski, griži. črevcs,.i-.n tvornim ter zaskizenju dihal. Skuhan na vinu se pije proti krvavemu izmečku in pljučnim boleznim, čaj naj se kuha v lončenem l^nrn. ker kuhan v že'p~ni nosodi postane črn. Zunanje se uporablja čaj za obkladke pri zmečkanih u lih ter proti opeklinam. Obkladki obare od korenin se nri-noročajo proti starim tvorom, proti bolečim nogam, trdim prsnim žlezam, nr~>ti vozlom vsled protina in oroti prsnim tvorom doječih mat"" ti--* ustavlja kri, izvleček pa ozdravlja tvore.
Sknnlcs37!nia zi VZ2
V PensilvanMl so se slcunksi, ki dajejo znano krzno, tako razmnožili, da so postali prava nad'oga. Vada je zato izda'« do-vo'jene, da sme vsakdo loviti te živali.
To dovoljenje pa doslej še nt imelo pravega uspeha, kajti lov na skunkse je nrav tako nepriljub'jen, kakor so nji1! kožuhi pri'jub jeni. Te živa'i izbrizgavajo namreč na svoje zasiedova'ce neznansko smrdljiv sok in ko<»ar z niun zadenejo, je za nekoliko dni odvraten človeški družbi. Kožuhu samemu pa seveda ni videti tega.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Aleksej:

&
i.
Tisto popaVIne. ko je nrlSel duhovnik, smo bili pravkar prižgali luči. Spoštljivo smo se mu poklonili in ga pospremili k bolnici; ministrant pa. ki ga ie spremljal, si je nadel enega izmed važ->th, s poklicem tesno povezanih izgledov. Nekam preveč hlastno ln izvežbano se ie ponašal. Za n-i-ma smo vstopili v babičino sobo vsi ostali.
O. kolikokrat sem te dni ubežal Iz te priiazne sobice zlatih starih časov, preobložene s starim pohištvom, starimi slikami, starimi preprogami, starimi ob'čaji in dišečimi malenkostmi, da nisem več videl nt^nega bolestno nezaunUlvega nogle-da. ki se mi je vedno nrilepil na dušo in se mi je zdelo, da preži name lz vseh kotov ne Sera stanovanja! Takrat so ji Izstopile oči, tako da sem zrl le v dvoie na široko razprtih punčic ln v oni blami nasmeh okrog ust, ki ji je spačil vse poteze. Potem pa me je že l^nraftevala z zateklim, votlim glasom ln niti odgovora nI več pričakovala.
Kogarkoli n« s»ni npnndnma vston'1 «em začutil v sobici živHenje. četudi 1e babica drornala v naslonjaču. aH vsa soVna nre-mišl-fevala žalostno usodo svotih naočnikov Začutil sem delo. smeh. strastni šenet. hi le	pon^ol: veselo, noskogno
polko in žametno Ihtenje osamele vdove. Pr^mnoro živlient* ie Sp hranila v sebi.
Ko smo vstonili. -le lfž"Ja mirno na po--tpt-M Vn—M ditVmrnik. z leno r.n te™e po-
formalnosti; govoriti itak ni več mogla.
Povzdignil le hostijo ln glasno molil; nato pa jo je obhajal.
Po zavžitju popotnice, se je pričel njen smrtni boj; v slovo pa so še spregovorile njene velike, jasne, široko odprte oči, ki so poslednjič begale po naših dušah, med celim obredom.
Za hip so se oddahnile nri tem. ošvrknile onega in se malo umirile na sklenjenih rokah s hostijo. Prestrašeno začudene so sledile dolgim enoličnim molitvam ln planile v nenadni bolesti in kesu k raznelu in svečeniku sredi sobe; a le za kratko, še je življenje v njih In strastno bodeče za-blisneio v na1te*nnei§1 kot ln eovoriio še-petaje, hlhitajočim zopet žalostno trpeče, živo, sredi svetega obreda; govoriio z Izrazom na obrazu, celo s kretnio izmučene roke. kot v nenadnem spoznanju, ali ob nepričakovanem srečanju.
Glejte, vi vsi sokrivci! Tia. no«*lp-»t®! AH ničesar ne vidite? Ga res ne vidite? O, jaz ga pa vidim, prav dobro ga vidim, le da ga ne izdam; toda zdai ga nočem več. Vse predolgo sva se Iskala ln skrivala, zdaj ga ne morem več... —
Gube okrog stlsnienih ust so se medtem nabrale v trd, otožno zagrenjen posmeh.
— Vse, prav vse kar ie mole. vam nrav nič mar. — Vedno tiše so eovorlle oči strmo obrnjene v zid. kot da hi tam že č°sa Iskale. Vedno manj obtožu-ioče skoro otožno so strmele v somračen kot. kipr ie vi^el« slika moža v dolri. košati beli bradi ln mehkih potnz; s"ka deda ki io 1e sa^-tja namestila, potem so jih zagrnile veke.
In nomlne oatrls et fiMi et saneti spiritus ar»en, je molil duhovnik.
Vse v obrazu je ostalo staro. velo. oglodano, prekrito s tenko plastjo naguhane kože. le visoko koščeno čelo v okviru snež-nobelih krasnih las. je ostalo brez gub. mladostno sveže, kot da je izginila izza njega zadn'a senca Morda bi presenečale t"di oči. za vselej zagrnjene, umirjene.
Udrta brezzoba usta so napol odnrta v rmikovito meninjočem se hropenju in celo telo podrMeva v nanoru posnešpn»cra. krčevitega dihanja, ki ie n« las sll*'lo dihanju unehanih nsov. Iznod stisnjenih vek ji je tedaj pritekla s^l^a in vl"žno-svetcče se obarvala svojo sled na nespremenjenem, v Izrazu že motnem obrazu.
Duhovnik 1e tedei že opravil svoj nosel ln ministrant 1e utrnil svečo in to z razpelom vred snravil v aktovko. Eni s*no jima. hiteli odolrat vrata, drugi pa so oblivali bolnici lice.
V sobici pa je ostal za n-M-ml Ie Se duh po gorpčem vosku ln ostanki porušenega, sivega blata na svetečem se parketu.
n.
Ob vslhajočem življenju se le vzhudilo novo in z vso silo vzvalovalo in se razbohotilo po vsem prostoru; lz razpela na steni, lz bidermajerske igralne mizice v kotu. iz svečnika oP umirajoči se je kradlo v najini telesi, ki se tesno objemata in si božata prste.
Ozki prameni svetlobe so se plazili z odlomki pravkar izustenlh stavkov, skozi špranie priprtih vrat sosedni? sobe in čudno top'1 zamirali v močno zakurjenem prostoru. Iznad mize pa se le vil dim pravkar ortž^a.ne cigarete v bre"Hke m^^l^ne kal^-hTie 1fi so se leno preletavali v zračnih strujah.
Pravkar sva Wa nalagala kurivo. In ko je ponehalo prvo močno prasketanle vžiga-rčega se lesa ln je za trenutek prestalo švrlnanje utisnjeneaa narketa. naiu je objela tako nenadna tišina, da si niti (raniti nisva upala, da Iji jo prekinila; drhteča sva obstala napol skHučenn in prisluhnila — od postelje sam pa še vedno enakomerno močno hropenje.
Skoro divie objeta, sva se n<»®M5no nli-Hla ob vrhu otomane k ležišču. V prsih na*na ie rpzhiinlo ln blazna vročica se je jcla razr^šč^ti po telesih. Med prsti že čutiva v posladniem V7<ronu razburjeno ki^uvanle žile. vroče, mehke, omrtvene roke umirajoče in ra^n^li^n^ drgetanje v najinih oklepajrčih se prstih.
Na dnorU tik pod čeljustio, raste nred nama ležrčl ogromna, ostudna oteklina, 7n«rvipnie hli*nioo-a. konca: midva na jo tipava, božaioč si pri tem zdebeljlne členkov — nen^^oma. . .
M-^ko so *e pogrezali prsti in zapuščali globoke udrtine.
O. žlvlienje! koko sva se te ovionila tisti h'n. ko sve eled^in smrti nod roke: ko je ucrf»5->io na m^kjh bls-lnah. v strahoviti borbi za vsak dih, za vsak udarec žile.
T"i"i «tr"«stno s»m te vlhihil. kot te ie Ihihlla le š" ona. ž"na' ki se ie tri dni borila ""te, ki te je ljubila, le Se kakor Samo sobe.
P^č^si so s® umlr"i rrinciovl v so«e»1ntl sobi ln n»kdo ie pdnrl vrata. TTtibniJ -je tn-^1 n^^ln r"IM»snl prltaieno vr'ckai<->či fiopet in vsi smo 7P tren-~t^k nrl°1uhnil| s prl^rž^no sano; nd	pa. pr^^T-
pipnp s	V ^.-tr^m ŠP v^in
močno hropenje, ki ni ln ni hotelo
1on1-.fl.
n-"*1« f..^ on nr^v	V^t SV"
se srečala, še je gorela prižgana cigareta
na pepelniku, le da je porabljena že do polovice Izgorela ln je le še sivkasti pepel ohranil nieno prešnjo važneišo obliko. Zbogom ali klanjam se, stvari ni moglo spremeniti.
Sam sem ostal v sobici ln sem se^^i ob
7-ri-.t.ip in p-iedal ostre sence babičlne oglaste brade na sivini svež" oprane rjuhe, s tvojim dozdevnim profilom.
ni.
Tudi kočljaž Franc jo je prišel obiskat, ko je že ležala mirna ln tiha na belo pogrnjeni postelii. Nerodno ie obračal klobuk po rokah, ko smo ga vsi solzni sprejeli ln se »m^iial s tako nedolžno skromnim nasmeškom; sedemdesetletni sivi dedek, s potlačenimi redkim i lasmi na okrogli glavi ln tako porednih oči. j Sam je odšel v sobico po slovo.
Ko sem pozneje vstonil, da mu ponudim sHvovke, je klečal sredi sobe na preprogi, držal pred sabo v pobožno sklenjenih rokah klobuk in prav po tihem sam vase ln v že mrzlo bolnico Ihtel. Celo telo mu je drhtelo, le z velikimi žeblji okovani pod-. plati težkih čevliev. ki mi iih ie s cela ki-! zal. so bili negibni, kot nri Solarčku. ki j kleči pred oltarjem in misli, da ga nemara
gleda cela cerkev. J Čemu ie ibtol etori hi"ppp stroge, včasih i brezsrčne gospodinje, ob slovesu — tega ne vem.
I Ko me ie uHHnl ip narodno vstal, si s rokavom obrisal smrkelj in roke ln z veselimi, hvaležnimi, le npkam nromokrlml očmi i^nr^TnU kozarček na dušek.
Bog lonej!
Nato se je nrekr'*"' in	n«>7l'"vo
v«hnr -»e pri^~i tu>j »-^»'Cek: 1» klobuk si je na prami potisnil na Celo ln ml pokimal v pozdrav.
Za zdra
Sadne

Uni 'erz tetiii zdravstveni Scnd v Ljubljani v vedco siubucui
Iz prejšnje Akademska bolniške blagajne se .e it-ta l9oU. uatauovii univerzitetni zd.avst.eai fonj na 1ju0.jd.nsxu univer-i. Slo eatk. javnosti in celo verini akademske miaame je malo zuano, v kakšnem položaju je ta toliko važna institucija Redni slušatelji pač plačajo ob vpisu seme-stralno tisti.. 30 din kot prispevek in s tem je za njih zani.nanje za LZF po večni ko-ičano. če jih nesrečen slučaj ne primora iskati zdravn ške pomoči p^eko njega Tako vsaj zatrjuje tajnik uprave g. Ullan, ki ga je ctiskti n^š sotrudn ✓ igodi se namreč celo. da zaradi nezan m. nja delegatov akademskih strokovnih druj.ev v UZt niso jit; Ek cpčne saje odbora. In venJar je v prvi vrsti stvar akademikov samih, da po-krenejo akcijo, ki bo ozdravila razmere v UZF t:.ko. da bo mog^l s užiti svoji nalogi: nuni i poir^boo pomoč bolnim akademikom t otreba po zdravstveni pomoči je pa velka.
Marsikdo bi moral v bolnico ali okrpv-liš::e. zlr.sti v poč tnicah. a ne more. ker iastn h sreds.e/ nl.na, v blagajni UZF pa tudi ni denarji Prejšnja leta so dajali vsaj denarne pocpire naj~ot ebnejšim slušateljem, kar je pa zadnje čase tudi izostalo. Glivna pomoč, ki se nuili bolnim akademikom. obstoj; v z:lra niškem pregledu. Da s pregledi akadenvk' n'so "adovoljni, je razumljivo spričo velikega števila b nih. ki imajo na raz.pVa^o le enega zdravnika. dr. Alberta Trtnika, ki je na ta način z delom predeč preobložen. Korak, ki ga je storila uprava UZF pri ljubljanskih zdravnikih-specialistih, je drsegel lep in hvalevreden odziv. Po večini so pristali na
CSana in Iv]s
znižani honorar, da plačajo akademiki za spic.a.m pregled le 30 din. Akademikom te je ukaza, na^lonj j^ega zlasti specialist za notranje bolezni dr. Haus, ki za pregled spioh nič ne računa. Izkazala se je tudi vel-ka poLreba pop.a.iia zob, kajti polt varjeni -obje in s aba hrana, ki jo uživa večina revnih akademikov, ima za posledico razno /istne coleznr. V tej zvezi je treba cmeniti izjavo g. tajnika, da je velik odstotek akademikov podvržen želodčnim boleznim. Seveda UZF spet nI v stanju, da oi dajal podpore za popravilo zob Zadovoljiti oe mora s tem, da je preskrbel znižanja p ."i nekaterih zobnih zdravnikih in dontičiih. Ni niti treba omenjati, da je veliko akademikov, ki nosijo klice pljučnih bolezni G tajnik pravi, da b: bil nujen vsako leto temeljit rentgenološkl pregled pljuč vseh akademikov.
Na vse te potrebe, ki bi jih morala po svoem nam2nu v moderni državi Izpolnjevati instituc ja, kot je UZF. dobimo preprost idgovcr NI denarja! Pa se rprašu-jemo Kam gre ves denar, ki ga plačujejo akademiki slovenske univerze? In še: Ali ni vendar država zainteresirana, da zrase zd av rod šo^n^ev, ki bo spoioben. posvetiti svoje moč' koririi-n naroda in države? Naj odpovarjajo števPke! Semestralno pla-čijo slušatelji ljubljanske univerze približno 60.000 din kot rrtepevek za UZF Znesek zavisi od števil^ vp:snnih slušatellev. Od tega pa odt.pgruie centralni odbor fonda za zdra.sLveno zaščito dijakov pii cen-
( tralnem higienskem zavodu socialnega ministrstva v Beog.adu 50«/o z namenom, da se bo zgradil v Beogradu osrednji zdrav-i stveni dom za študente, čim bo vsota do-I segla 10 milijonov dinarjev. Od 1930 Je j torej ljubljan3k UZF vplača v ta fond že piibl. 550—£00 tisoč dinarjev. Znano je, da se je v omenjeni beograjski fond že davno nabrala vsota 10 milijonov, vendar se z zidavo doma še ni začelo in tudi ni nano. kje je denar Na zadevna uradna spraševanja UZF ln rektorata ljubljanske univerze sploh ne odgovarjajo. Lansko leto se jim je po dolgem prizadevanju le posrečilo, dobiti »odgo.or« — poslali so jim namreč prepis proračuna ljubljanskega UZF. — Iz državnega proračuna dobi UZF letno 6 053 din, ki jih pa sme izčrpati le do 95n/0, do predlanskega leta le do 90%. UZF torej razpolaga letno približno z ne-kai nad 60 000 din. S to vsoto mora zelo previdno gospodariti, da lahko plača vsaj stalnega zdravnika, zdravnike specialiste zdravila v lekarnah ln vzdržuje administracijo.
V primerjavo naj omenimo ureditev te strani na zagrebški univerzi. Tam revni akademiki ne plačujejo prispevka za UZF ampak le oni, ki n'ačujejo šolnino in sicer 201'« od nje, vendar ne manj ko 15 din Z ozirom na najnovejšo preureditev države je seveda razumljivo, da denar ostane v celot: zagrebški univerzi, kupno z rekto-ratom Jo tudi uprava UZF-a na naši univerzi 7.3hteva'a na odlcčuločlh mestih, naj se nam pu«ti doma vsaj 90% plačanih prispevkov. Uspeha še ni mogoče zabeležiti. S celim kTrp ekso-n vprašanj naše univerze je povezano tudi vprašanje uradn h prostorov UZF-a Zdaj spreiema UZF bolne rkademlke v temni in vlržri luknji na dvorišči stran, univerze, ker je moral odstopit' svoje prostore filozofskemu seminarju Prstov vreh teh vprašani t"Ori upravičeno zahtevo s'u"atelje ' ljubi an ke u*1! 'crze saj nerešena pomenijo našo kulturno sramoto.
nam dajeta v zimskem času skoraj še več prilike za izredno učinkovite in zngičil.ie posnetke nego sneg in led. Pogoj je, da se spravimo na takšne posnetke v jasnih dneh, v soncu in sicer kmalu po vzhodu sonca, ki vso to krasoto kaj krrnlu pobere. Nekoliko vej ali kos ograje ali nekoliko žic v ivju učinkuje večinoma bolje nego cel gozd, cela hiša, cela pokrajina. Posebno lepi so takšni motivi v protivni svetlobi in proti temnenu ozadju, če jih snemamo proti nebu. tedaj ne smemo pozabiti na precej močne rumtnico ali celo rdeči filter.
ČIme sne2ne ^ctir^jlsae
nam redko kdaj uspejo zadovoljivo v dneh brez sonca V so^cu dobimo v belini snega najrazličnejše r Lenke od čisto belega do temno sivega. Sneg je lahko tudi temen, če leži v senci. Z uporabo sita kontraste iahko tako povečamo, da postane zasenčen sneg popolnoma črn. Iz tega razloga moramo biti s sitom zelo previdni. Lahka rumenica nam pri današnjem negativnem tvorivu s!""rni v vseh primerih zadostuje, gostejša povečuje kontraste, ki so že itak v naravi sn-ri veliki in prihaja v pošt^v samo za posebne efekte, kjer nas na sliki ne bo mrtilo. tudi če ie sneg tu in tam popolnoma črn. V takšnih primerih p?č ne snemamo snega samega temveč kakšne posebne svetlobne pfr-kte na njem, ki jih hočemo še potencirati.
deluje hitreje nesro rabljeni. To staro pravilo je treba uo^števati še danes. ko nam sestava razvijalca ni več toliko važna, kolikor njegova temperatura in trajanje raz-vfanla. Saj danes razvijamo večinoma na čns Zato moramo vedeti. kmpmkrat s*"o kakšen razvijalec že uporafciM. Od tega je vendar odvisno, koliko časa dalj bomo neki film pri določeni temperaturi razvijali v primeri z razvrianiem nrejšniega filma. Da pp. bomo vedeli, kolikokrat smo Pra že uporabili. obesimo okrog vratu steklenice z rabljenim razvija'ppm z ž'^im obročem k"ščpk kartona. rtpš<Mco ali ščit^k kaVr*nf> uporabHamo za klmče in no vsaki uporabi n-^ravimo na ta obesek črtico s svinčnikom.
Nevvtonovi barvni krogi
nam nnkvariio marsikatero novečavo. a tudi nri projecirariu n. pr malih barvnih diapozitivov nam delalo	nn nio+->n z~a~o K^r Da vemo. kako nastanejo, se jih labtro rpši-^n. Film 1p?1 med stpVom j P"č ukrivi ipn in ne ponolnnma ka-knr bi m^ri1 Znto pn pnpmn nri-iut', fia bo r*vno 1pž->1. To nanr«vimo tako-le: Ko grnn fil-n rfiii v di^ri^^^iTmi oir^ir^^k in me'! cfoV'1 sti^riemo stekh s pimbo. Cr>7. npk^M1ro dni se bo r>rifi"k cV^he
po	rt -tt-O -—i Ptokl0 ' 'fniTiftln b^tl
tavo t^ni^T. rta ne v^rž^o j.,	y f-orv, H-iiini damo na vs»ko
p'°t novrr i**^	cv-v-r}	r^r^tick^
hn na	in nn fu~> Pri+f^lr pp p^ako-
memeje razdeli in stekli ostaneta celi.
Izsnc^ačrtlSi !so£!CS1
to ip Trtsi	•"»I i pH"' VI fnVn ^n-
b^o rlpnpio zdra-"-'u .np^itivno tvorlvo vse enn np pT-^riocn	7mo.	a o-n-
sfpfa v ra^v^u] in rtru^e re^^pčnost! so p-fU^jm toirt^la. nri Votfirpm smo pVumnvnii p t v rp-vl^^Vi) z nor-jririln'-! tprnriprpt''"'n	^plroi n°to
pa v lertpno mrzli vod' s?' u^talievaicn. Tu-^t (—«1 Tin-?	n^^^ine kon^u čim t^č-
po-o ^m1'"' 19 otonini ln tPn->riornt'ime ra?!-r^pri r41*ni pni piVoVrvr ne r>rp*sp<*"a1o
2	^ ctn^in^A "JVrv-T^r-ofilT"**	T^g
p^^t^vi-n-io t; n^^-t-^-n Ta lnVii^rj nre-vH	5 n'l rnio 10 otonjni. A^fi^r, ki
j^.vj re(j uporablja samo razvijalnl topi n-n er.
|	Tnt„rnro„t, vi RO
go	"" 7r>f-rtnI*1-! tr^o-j up"'—,r> rtaj
pH^io n<» r^nor^vor. Vi «tP h^	intrl, V
t^rrlr rh 19 V pr^P+TU	—
v	Cfn	*TT\ Zlitin
ric,	tr-r I-1-1! (^'-'il VI ca Toni
zanimajo, naj se čim prej prijavijo tov. G. Pipenbachcr u. — V torek ob 20 slikovna kritika, v petek č'anski večer z določitvijo nedeljskega izleta.

Od povsod dobivam pošto,
ki v sk.beh za zdravje moje povprašuje, kaj je s Cisom.
da nič v »Jutru« več ne poje?
Urednik sprašuje skrbno,
ni ii honorar prepičel in naj mar ga zcokioži
na višir.o mi dveh ničel? Kar je znancev, vsak po svoje
komentira, lamentira, češ, že spet nam perogrizec mladolet
prezgodaj umira. Se predsedn k društva samcev,
č;gar član sem po nesreči, dvignil je svoj p-st sloveči:
»S;n. tvoj molk mi ni povšečM« Kar deklet poznrm ljubljanskih,
k: kot cfiprae literariae boli obrajta;'o »umetno?t«
k'kor metlo nit in škarje, vsrka me na ccsti ustavi,
ta: »Zrkai?«, spet druga: »Škoda!«, t.-etia: »Pišete, za Boga.
saj so verzi danes moda!«
Res prznrm. še k'k"na moda!...
a pobaram vas. prijatli in prijateljice zorne,
nai mar težo merm z vatli? Sploh pa. če ponvsli človek —
saj molče več ali manje vs; ossk; literarni.
glave poezije zdanje.
Oton Trdi'o krmari
pod nevtralnosti nam geslom, p? je rad nerad zamenjal
ptičja krila s tark'm veslom. Pavle, sobrodn k mu verni, zlatolrsk^m več ne po^e. lc v turobni »Marche funebre«
st snil ie vse jade svo^e V delu že doslej prekaSal mrki Fran
je vse ostale, k pptrJpcpfm preišniim
zdaj dodajal bo — bokale. Pa Alojzij? Kai ea dsres
naša revna Muza briga, ko p'r';va trs U-banae
v jez'k doža Gradeniga! Mile ve^e p^dro seie,
a pridelek izostaia — mrpto da o1"*! bi »^blie.
tu-'o rrst zdaj k nam presaja Igo z mačkom se otepa: osušivši vse tolmune
Elultzm vmnm
s svoiim konc;p'en+om tožno brenka
na sp okorne strune. K j t so tukaj še
Ocvirki, Gspani, Jarci in Vodniki, k.;e Pogačn.ki, Podbevški
z vsemi svojimi vistn^ki? Koder gledaš, vse revije, te m one — sama suša, da človeka zaboleti mora
fil-poetska duša, če siucajr.o ne bi vedel,
da se pesnik biti pravi, biti pesnika sobrata
brez usmiljenja po glavi.
In tako i jaz bcm delal:
hodJ Lom čez dan v kavarno, zrnu. t. m Lom uredn ke
in njih delovanje kvarno, a zvečer zavijal redno bom h »Kolovratu«, »Košaku« te. j. uiUi.i se zdaj temu,
zdaj pa drugemu Kozaku. P l Lom n poi csno nosd bom
umetniško frizuro n Samo po iem merilu
sodil na"o bom kulturo. Vsi me bodo imeli v čislih, v.« me Loto spošiovali, če ne bodo me ljubili,
se me bodo pa vsaj bali. Ko urrr-em pa. bo nad g obom
v slavo pesem mi zapeta: T,m o: 1us hterrtus, dignus noster £uil poeta!«
Cis
i > >	v *ijT ■ - ^ :•
A- f1- sč	> ' v .' • c^i' ■ <: ' '
►S fr-fjjčt'' *	- . ■ •'•"»•.m*'*'	;
Švedska dekleta v slikovitih narodnih noftah, Id od daleč spominjajo na noSo naših deklet iz starih dni. Obe, Slovenija ln Švedska, sta pač alpski deželi, pa se sorodnost pokrajine ir.raža tudi v sličnosti noš.
Knjl*Mj; -K-i^/ljon
Praznik treh krr.ljev. K deseti mrS' zvx>ni na vse pietege. Kdor je živ mora slišati. Stane Ratej se prebuja z vehko težavo. Menca in tare oč', toda trepalnice ne gredo narazen. V glavi šumi, v srcu se ogla."a vest:
Kol sem neki hod'l? Kaj sem počenjal? Vzdihi lin vprašanja vro vsevprek. Petnajst let, ockar nosim financarsko uniformo, se mi to ni prpetilo! Zdaj. ko stojim na pragu napredovanja, pa ta nesreča!
Z muko dv'gne glavo, otrple fcrepahvce se razlezejo; ozre po sobi. Plašč in kapa ležita pri vratih na tleh. bajonet in aktovka pod mizo, bluza na mizi, hJače in čevlji o>b postelji.
— Torej ves 'n cel sem le pr!šel domev, zamrmra po-ltiho, potem pa išče po izmučenem frominu včerajšnje dogodke. Kaj pa če sem ga preveč polomil ? Morda tako, da ne bo n'č iz np.pre^ovnnja ? Mor-r'a še bolj? Počas' se luščijo pcoamezns s^ke lz zrmeglrneea spomina, nekatere pod odnesti pcsta;'ajo jasneJSe. To že čisto raaočno vem, kaiko seon izstopil iz
vlaak. Utrujen po Sdnevnem beganju zs novo trošar no se vračam domov Iz sosednjega vagona pri ko'obrati tista vražja žolna, tisti dolgokraki služ!telj sreskega na-čelstva dobri moj prijatelj Miha. me pograbi za komolec. Oklene me kakor v klešče in kriči:
—	O duša draga! Ravno prav, da te dobim! Veš, v sredo grem k vojakom za mesec dni. že enajst let nisem bil, o kako se vesel m!
Nekje v okolici se ga je nabra.l kakor berač mraza in aciaj stresa — preveč na-r.to navdušenje. Venomer ponavlja:
—	Tako neznansko sem vesel, da kar ne vem, kako bom prič: kal priho ^n-i teden! Po tolikih letih spat v vojaki suknji! O. in če je treba ,rad dam tudi Ž v-ljenje za domovino! Stanko, rečem ti: rad dam tudi življenje za našo p^epo Jugoslavijo! Samo prehlajenja se bojim, mraz je preveč pritisnil.
Tako meša rfera žo in npv"u?'n4p * skrbjo pred prehlajerjem. Z vso težo do'-gega hrusta pa me vleče proti vratom restavrac je. Branim ln otepi jem se:
—	Ne grem, pa ne grem! Saj veš, da ne pijem. V goftifae ne zah jam!
—	Saj to je tisto, kar na tebi vsi sovražimo. Človek ne živi, da bi služil, nego 9'užl da bi živel. Prvo je to ej žvlje-nje služba pa jt druga po vrsti.
Pograbi me z obema, dvigne p sto od tal, da ml je neroc.no p.ed publiko, in nadaljuje:
—	Kaj bi se upiral kakor sramež^iva de v ca: Danes je moj dan; vse plnčrim aam. V sredo bom vojak, v četrtek pa lahko že dam življenje, če bo potrebno! Samo, da se ne bi piehladil!
2e sva sredi tople, zad;mljene sobe. Posadi me za m'zo v kot, sam pa me zasede pri vogaJu. Pri vmh mizah polno gostov, ki se močno čudijo mojemu prihodu. Nptakarica vsa navdušena, pa to podčrta še posebej:
—	No, gorpod Ratej. to Je pa res čudež. da pridete vi enkrat neri'ižv-eno v gostilno. Tako nekaj posebnega? Kaj ne-k! se bo zgoH1o ?
M'ha pa bije po mizi. kliče piiačo ln rrtfitresa pogum ln pr piavljenost dati življenje. ka.r takoj drugi dan. ko oo pre-o^ečen. Da bi 'e ne b'lo mrrza! Vsi gosti so jako ljubeznivi in prijazni. N k'er ne coazm nejevoljmeera, mračnega ob a-za. Hrup. dim. vino 2e do'go me ni v tako dlružbo. Odtujil sem se ljudem N koli se ne potrudfm da ujamem prijazen nog led, dobro beserto. priatpiJski nacm'h Kaj me brigajo ljudje! Služba, ve''no služba. Pridem pred cerkev; tam stoje fantje. Eden žiga cigareto. Skrč'm. Zagnani kovnost vžlTa^ k. Ho. ho in že: V imenu zak-na. pok*ž!te. a)i ie ž'«r~-san! Ni! Odvzamem ga. Vaše ime! Poklic? O "kod' Vse zapišem n pr^avim. Dru.gič spet oppzm krošniarja. irako v stranski ulici skrvaj prodaja tistemu kvartopircu M:k'svČku nPž!gos"ne gra'n" karte. Ko jih kupi ga za^Pdu^m do "o-ma Ko vstop' v hišo. da bi jih °k ii na polico, ga že hžlm za ramo: Aha! Nel'-gosane karte! Konfs^Vam. za-?"š'm pv-'im. D vod .v-čam st^ro ženico z veliko culo. Za^^M-m pvio ln	'/ m Kaj nos te v teh rdeč h Skat1? ' Aha saharin! žerlca joka: pravi, ne ve. kai so 11 daJi. Jaz pa p!?em. odvzamem trsa* m Shižba Je služba, kloVase so pa klcb1^! Tako živim. Prihajajo pohvale s-m pa živ m v ver*. me vsi ljud je z?to sn-vrsJt'jo Sn^čl pa krkor da so padle luskine z oči. vid'm dfl vsi s'l*4o vame Vsrk hoče sedeti po'eg mene. Ob^emi^o me. nai'vajo v no tet dopovedu1pjo. kako me Imajo radi. Počasi s** me 'otevs ni-v^vše-n4e. Pozabljam .ia odpor zoper gostilne. Pijem.
Ko se n*ve-1'*••»»»o	CT^mo
v drugo. In v tretjo. Vse gre z nami. D v »a narašča. M'ha ga ima pod ka,~o že do vrha. 4az boli v nogah Miha vp-1e že ves hrVpav Vina na mizo. ja,z sem fant od fa.re! T° besede rp>de nrerir Nekateri m1s,:1o da treba z-'aj bolj pa"it' na čisfo slovensko govorico, ka jt b"mo sicer takoi v cent r''-7nu Fant da n> slo-venrka beseda ir fara tudi ne! Pa s? oglrs' natakarica ki t>o službeni dolžnosti vsak dan mi (• rt>d'o:
—	To 'e »Fant od fa^e« na ne rt« oos^vr-niti. Ali ne po^>ra*e Kukavice? Ra5 ta teden ie ravzlie hudemu mra^i fako or't.ho knVa'a. dn bi se ?e kn^-e smejal, če bi v sV-^n^vi T-^-^on-i-ti hotel nrevesti n. r>r fanta od fare v mla-■'en^a od župnije.
Pa se že vn^mp r-^tr no !p.nl ctarl a^ovein^k navr/tL M sel ie n "vn in ima za-t^o t"koj veVko prvi^čnost.	n? bi
"a.blll — mililo n^k^teri — n^^e? f^n^^v ^d fa-^ tudi mla 'pn'5ev od žimnHe. č »'o ■nnl^ki pon^on ma ta prevod, z1"«''! ro'i->!?,no znači mn^o Krave nai se kar sme-'ejo. na-«v1 bo r>a botr',tP<^1 vsal v irra-r/»t-vju. Pri n".i§i iznajdl lvostl ie tpga prostora z.a natmanj r»«t strank in ~a na5"Piij tr kulturne kroge.
Med taMml nrepiri hitro m'npvn r;cn»fl se v četrto gr^^ino mp>rda še v neto ali celo šer^o. To1!ko se še s-onv-njam da povsod vse s'f v men«, rv"5ini?"o brotpv§čino. M;k,sv'(pk Je sta1-no pri meni. še v fope mi sili; kakor te-'rhrpm"telj v strrhu, rte me ne r-krVejo. no+om se n^^sar več ne »pom'n'aim.
Bos ve kaj je b lo ? Kaj neki govore d?mes lju'je o meni? Cera vse *e mor.'a ne ve starešina? Ta bo gle'al! Sai me ceni krkor zlato uro. Sama zanesljivost In 9'užbena \moma sem v njegovih očeh. In kaj zrtal? Al! naj grem po sl"d' za sa.m m seboj? Al' naj vodim jp.z preiskavo o tem, kar sero p^-čen^a1? Tako čakati pa tudi ne morem da pridejo ovadbe same? 2e vem. k niemu grem. k zpp^ljivcu. Miha mora vse vedeti. Samo on mi more dati tolažbe.
Ratej vstane. o?siti obleko, zlasti ;n kapo. Nato se pre<paše ln hoče iz ?"be. Ko pa vtakne roko v žep Ima občutek, rta Je zagrabil z?i kpfto. Poseže vrtrugič ln zvleče kovinast, nežigesan vžigaln:k:
—	Jezus ln Mar "a! Na čp-lo mu stoni -no1. Poseže v drugi žep in Izvleče zavoj aaž'gosanih lgraln'h kart !n dve ?kat'j'cl :iahar'na. Noge v kp^nih se zaSbe in komaj se ujame na stol.
—	Torej tako! Po petnajstih letih zveste, vztrajne in vneme polne službe sem -am zašel med tihotapce! Z menoj je končano!
Ko se po nekoliko minutah zav6, zavije tihotapsko robo v pa4pir in se napoti v p samo. Na cesti sreča še vsega mačka-stega Miklavčka .ki tava okrog. Ta ga prav prij"izno vpiaša:
—	No, kaiko pa gre letos kaj s tihotapstvom ?
Toda Ratej ne sliši in ne vidi nič; mudi se mu v pisarno.
Staielina je coš takrat vstopi, da pogleda pošto. Stanko se javlja službena iitareš'na gleda in se smehlja:
—	Rateju zapre sapo. 2e vem — si misli — vse ve! Toda ne bo me prehitel. Po petnajstletnem službovanju ve<m, kaj mi je dolžnost. Stopi naprej:
—	Gospod starešina! Prosim za službeno dovoljenje, da se sam ovadim!
—	Tako, zrkaj pa? —
—	Zaradi tihotapstva. Tole sem prinesel domov!
Na mizo položi ovitek tihotapske robe.
—	Kje pa ste to doti!' ?
—	Tega se ne spominjam!
—	Tako tako! No. pojte le,po spat, v ponede^ek pa že vidimo kako in kaj!
F. F.
DOBRA ZENA
—	Moja žena hodi zadnje čase od go-
slilne do gostilne
—	Kaj se je čisto zapila?
—	Ne, samo mene išče.
ČAROVNIKI
Zadnjič sem v'del nekega čarovnika, ki je napravil iz enega jajca dve.
—	Prava reč! Naš krčmar napravi iz enega hekta dva hekta vina!
NI JI HUDEGA
—	Tvoj mož zdravnik, pa vseeno toliko
poluje?
—	Saj si dobi vse^j kake?a namestnika!
—	A tako7 Potem ti pa ni sile!
ENERGIČNA ŽENA
—	Kolikokrat sem ti že rekla, da ne govori takrat. V o govorim jaz!
—	Da' Toda preden ti nehaš govoriti, moram jaz že v posteljo.
DO**RA ZENA
Oosnnd- »Ah' ie vaš rajnki gospod so-pro<? dolgo trpel?«
Vdova »Ne! Samo, odkar sva se spoznala...!«
DOBER IZGOVOR
—	fip'e t?ko malo časa sva nrcrpfena, pa ie os*p'aš po ce^ noči po krčmah!
—	Nikar sc ne jezi. sai vendar veš da m^ram zia^om nripovedovati, kako srečno sem se oženil!
SLARO SPRIČEVALO
—	Da da neka ženska je hotela zaradi mene izvršiti samomor.
—	Kako to?
—	bTr«+ptrkrat ie reka': »Ce hI m^a^a Maksa za moža, si rajši vzamem življenje«.
KRATKO VTDNE2
—	K^r pa je ona smešna ženska desno od vas'
—	To ie mola ?<>na!
—	Ah< nt-t-nptite' Tnrta kdo le oni neznosni možak, z dolgimi uhlji, levo od
vas7
—	To je vaS obraz v zrcalu!
DOBER GOST
—	Natakar' Vrzite no onega dedca skozi vrata, saj hodi k nam samo spat za mizo!
—	Bog ne daj' Saj to je vendar naS najboljši gost. Kadarkoli ga zbudim, mi vedno iznova plača;
Ležišča svinca v Sibiriji
Iz Mo?kve porečajo, da so nedavno odkrili znatna ležišča svinca v Sibiriji Najdišča se nahajajo v bližini Habarovska in Jakutska.
Oblaki nad Švedsko
Domovina Grete Garbo ima razburkano zgodovino za sabo, zdaj pa že sto let ni doživela vojne
Kralj Gustav V. je navdušen Igralec tenisa
Kraljevina Švedska (ali v njenem jeziku
Koriiu igarke Sverige) je po velikosti (410.539 km2) med največjimi državami v Hvropi Nad polovico države obliva Baltiško morje in Botinski zaliv, na severu meii ob Finsko, na sevezapadu pa ob Norveško. Prebivalcev šteje okrog 6,400.000, kar je v primeri z obsegom zelo malo. Naj-b. ij naseljeni del je nižina na jugu. od Baltskega morja do Skageraka, dočim živita na severu komaj dva človeka na km2. Poleg Švedov, ki tvoriio veliko ' •'•bo m-toivajo na severu države še Finci (nad 34 000» in Laponci ib.oOO)	.
državah severne Amerike živi nad milijon Švedov, ki so se do prepovedi priseljevanja v velikem številu naseljevali. Prestolnica je Stockholm ,ki šteje okrog 550.000 prebivalcev. Od tod krmari svojo državo sivolasi kralj Gustav V., ki je v svetu znan kot navdušen športnik. Važno mesto je tudi Upsala, severno od prestolnice.
13urna preteklost
Kakor sp'oh o Skandinaviji, imamo tud o prastari švedski le ustna poročila. OJ. vsega početka &o se v švedski naseljevala germanska plemena, ki so jim vladali številni mali kralji. Takrat so imeli tudi svojevrstno upravo. Prebivalci so se delili na vojna okrožja in vsake okrožje je imelo po eno vojno ladjo, ki jo je moralo opremiti
z dovoljnim številom veslačev ln vojaki. Razen zadnjih sto let, se je vsa švedska preteklost gibala v neprestanih vojnah, ki so švedsko za celo stoletje (do 1709.) napravile evropsko velesilo.
2e v 8. stoletju so začela skandinavska plemena vznemirjati Evropo s piratskimi podvigi Vikingov, katerih vodje so se imenovali, morski kralji. V 9. in 10. stoletju je opasnost Vikingov dosegla višek. V začetku so bili ti morski »pohodi« polotoških piratov namenjeni samo ropanju, v poznejših časih pa se je to spremenilo v osvajanje nove zemlje in naseljevanje. Ker je bilo njihovo glavno orožje, okretna in silna mornarica, so vedno najprej osvoiili ustja rek, od tam pa notrajnost. Tako so po rekah prodirali globoko v vse dežele ob Baltskem, Severnem morju, Biskajskem zalivu in prelivu La Manche. V tistih časih so bili zelo divji: kamor so prišli, so najprej vse oroDali in požgali. Svoje roparske ekspe-dicije so Vikingi usmerjali preko Rusije po Volgi in Dnjepru do Bizanca. Ob tej priliki so osnova" svoje kneževine celo v Novgo-rodu in Kijevu.
Pod vlado kralia Olafa se je okrog 1.1000 vsa država zedinila in v trinajstem stoletju soreiela krščanstvo. Kmalu nato je v »krščanski vojni« zavzela celo Finsko. Fevdalni sistem se na švedskem nikdar ni razvil v tako trdo obliko kakor drugod po Evropi, ker ie bilo zemlje dovoli, da je ostala tudi kmetom. Prav tako ni švedski Vmet nikdar popolnoma izgubil osebne svobode.
pod dansko dinastijo
V 14. stoletju se ie švedska zdrn*na z Norveško, nato pa še z Dansko pod dansko dinastijo. A kmalu so nastala trenja in se je zveza razvila. Danski kralji pa so še vedno mislili na nadoblast, kar se je Kristimnu II. (1513—1523) tudi posrečila uresničiti. Napovedal ie švedski vojno, po dolgem obleganju zavzel Stockholm in se dal, potem ko ie krvavo obračunal z no--nrotniki, okronati za švedskega kralja. Gustav Vasa pa ie na č^lu unornikov V7nn-"tavil svoio vlado in švedpko osvobodil Važna je bila verska reformaciia (1527). i katero ie bil švedski iozik vneljan v bogoslužje in knjige verske vsebine.
Ko je postal Gustav kralj, je o svojih uvajalnih načrtih zadel ob ekspanzijo moskovske države, šele po dolgi vojni se mu e posrečilo, utrditi se v Estoniji. V trideset letni vojni <1611—16"2) je kralj Gustav Adolf dvignil švedsko na višek moči in slave. Karel X. je vodil vojno z Moskvo, Poljsko in Dansko, in ko je umrl (1660). je štela država skoraj milijon km2 zemlje. Veliki rudniki bakra tn želeja in švedsko orožje so bili zelo cenjeni v tedanjem sve
rarlament v Stockholmu
Davnina m današ i"ca v Črnil gsri
C. I. Caesar pripoveduje o Britancih, da v zadrugi ali veliki družini po 10 do 12 moških ima skupne žene, otroci pa pripadejo onemu možu, s katerim se je devica poročila. Kakor Britanci in drugi narodi so bili tu'H Prasloi^nj v snolnem oziru dokaj svobodni, trdi slovaški narodopisec dr. Jo-sef Janko (O praveku slovanskem, 1912). Brez posebnih ovir je smel mož zapoditi svojo »soprožnico« (izraz cika na vprego, jarem zakonskega voza), ki se je v takem primeru imenovala: potipcea. v stari češči-ni: podbfha. Novinko je mirno uvedel v rod ln dom, ako je pričakoval boljšega sožitja otroškega blagoslova, moškega potomstva. Pri Srbih se je ohranilo dvoženstvo do naj-fiooov. p-lavno tedaj ko je bila soproga brezdetna. V takih razmerah si sme že uanes vzeti namestnico.
Mičun M. Pavičevtč, najpridnejši in najplodnejši jugoslovanski folklorist. opisuje v eni izmed prvih svojih zbirk »Črnogorci u pričama i anekdotama«, kako neporodnica sama izbere in privede k možu namestnico, da se ne zatre koleno. V najnovejši njegovi zbirki (št. 24) pa vidimo pod zaglavjem »Ne da Bog«, da si jalovka pred usodnim komlc-n r'1"'"'^ "'~>magati na drugačen način. Evo zgodbice:
V zasebni sobi sedita ln se ra^ovarjata bližnji sorodnici Crmničanki: Ljubica in Janica. V drucri sobi gospodar. Liubičin mož. in še neki priiatelj. Vrata obeh sob so bi-a priprta. Ljubica je imela krdelo moške fn ženske dece. Janina, nerodkinja, je bila dobrostojna, glavarska žena.
_ Tako mi ie	kimate otrok, ko
ste tako bogati, reče Ljubica.
_ Tudi meni ip žal. a bolj zaradi moža.
ki je vedno želel naraščaja, nego zaradi sebe.
_ A zakaj radi njega, saj je morebiti on kriv.
_ Ni, Ljuba. Botr ve da ne'	j sem
poskušala z različnimi, pa ne da Bog.
Možaka sta sMšala in kadar sta se sre-
ila, sta vselej obnavljala:
»Ni, Bog ve da ne! Poskušala sem z različnimi, pa ne da Bog.«
V	isti knjigi najdeš potrdilo glede dvo-ženstva pod naslovom »Dve hoče«:
Barjam Muratov iz Podgorice sili sina Mehmeda, da ga oŽ2ni.
—	Hočem, a da mi hkrati dovedeš dve devojki.
—	To jesen ti dovedem samo eno, na ?pomlad pa drugo, če Bog da.
Pristane in se poroči.
Spomladi vpraša oče sina:
—	Naj zasnubim še eno dekle?
—	Ne, tata, Bog obv&ruj! 2e ta je dosti za vso Podgorico.
V	navedenem zgledu <rre po vsem videzu za mohamedansko družino ...
Znameniti jamoslovec N. Casteret tolmači r^iT-i in r;^v>p no stenah v duplih kot čarovnije: naš prapraded votlinar je v «»li-p.-,-joh-> ^ v "•rine ali v nje sliko metal orožje, ji odbil erlavo, venroč. da ie s tem oslabil odpor živega medveda ali volka, kadar bi mu prišel na lučai (Dix ans sous terre, 1937). Takih iamnikov ali dupelj-nikov pom se spomnil ob prigodi z nadpi-som »Kiša«:
Sušno leto. Nebo zapečateno. Božje oko prineka. Gori celo kamen in drevo.
Zbrali so se Pavičeviči v D6 Piošivačkl ter <=e pomenkujejo o nesrečnem, zlem vremenu.
štirje neverniki in brezbožniki krenejo v Donji Lug — k izvirku Bistige.
Bogdan se nopne na vrbo in grmi ko sveti Elija. Gli^or kroše. kakor da bije blisk in strela. Cikan in Ili-ia zale^nata z vedrioo vode iz B^stf^e ter jo mečeta kvišku, kakor bi deževalo.
_ Kai na n»f"4,,tp, st° mar poblazneli?
jih nahruli Novak Jovanov.
verza v Lundu pa je bila odprta 1667.
K tem je treba prišteti še kraljevsko medicinsko fakulteto v Stockholmu Nobelove akademije z nagrado za literaturo, umetnost, fiziko in kemijo, zgodovino ln zemljepis, svobodno umetnost in glasbo. Samo po sebi je umevno, da poslujejo številne srednje ln strokovne šole. Za kraje pa, ki so oddaljeni od železniške proge, so
mi
MM ■ f

fmM

Prizor iz Slockholma: nemiri o priliki zborovanja ekstremne levice
ustanovljene posebne potujoče osnovne Šole. številni so tudi muzeji, od katerih Je
najčudovitejši Severni muzej.
Dočim ima južna švedska v splošnem milo in vlažno vreme, ima severni del države celinsko podnebj« s toplimi poletji in ostrimi zimami. Zanimivi so dolgi tuievi, kl trajajo poleti nekajkrat po 24 ur, pozimi prav tako dolge noči. švedska ima mnogo jezer, gozdov, in fjordov in malih, nenaseljenih otokov. 30% prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom, ostali so zaposleni v industriji. Švedi so odlični elektrotehniki in kemiki. Sploh je švedska industrija odlične kakovosti. Izdelujejo v*.i a-lice, celulozo, papir. Za Švico je švedska v proizvajanju hidro-eiektrične sile prva v Evropi. Izvaža železno rudo, les, celulozo, vžigalice, električne stroje, meso, surovo maslo in jajca, uvaža pa žito. Največ trgujejo z Nemčijo, Anglijo in USA.
Fa oborožena sila
Vojna obveznost je za vse državljane splošna od 20. do 45. leta. Vendar je letno vpoklicanih samo 33 000 novincev, ostali pa vršijo pomožno službo. Vojaški rok traja samo 180 dni pri pehoti. 200 dni pa v ostalih vrstah orožja, švedska kopna vojska je slabo opremljena, kar smo imeli priliko opaziti pri sedanji mobilizaciji, ko so morali rezervisti vršiti službo — v civilu. Jedro švedske oborožene sile je njena voina mornarica. Seveda ne predstavlja več tiste odločujoče moči, kakršna je bila do poraza pred Poltavo, vendar ie tudi danes šr ril" na Baltiškem morju. Sestavljena je iz 8 bojnih ladij, ene oklopne križarke, križarke za letala, križarke-minonosca. 19 torpedih rušilcev, 7 torpedovk, 16 podmornic in 50 minonoscev, monitorjev itd. Letalstvo ima okrog 300 vojaških in 80 šolskih aparatov.
Kralj Gustav V. je uvedel v svojo državo številne reforme, volilno pravico pa imajo vsi državljani brez ozira na spol.
tu. Prva švedska državna banka je v>n" ustanovljena 1668.
Za Petra VeOiega
Pod vlado Karla XII. (1697—1718) j začela švedska piopadati. dokler ji ni za dal car Peter Veliki poslednjega udarca Da bi se osvobodila, se je Danska zvezali s Poljsko in Rusijo. S tem se je začela tako zvana severna vojna, ki je v začetku dala švedski celo vrsto blestečih zmag nac Danci in Rusi. Švedi so zavzeli celo Poljske in zmagoslavno korakali v Saksonsko. Vendar je švedska, kljub tako velikim zmagan gospodarsko razpadla. Misleč, da mu bc separatistična tendenca Ukrajine v pomoč, se je Karel XII. zvezal s Turčijo, da bi z njeno pomočjo Rusijo uničil Ta načrt je prekrižal car Peter Veliki, ki je Švede pred Poltavo 1709 popolnoma premagal in Švedska je prenehala biti evropska velesila Karel XII. je pobegnil na Turško, kjer je ostal 5 let, delj časa celo kot ujetnik. Po pov-ratku v domovino, je umrl med vojno z Norveško, ko je hotel svojo državo obnoviti.
Po katastrofi pred Poltavo je švedska izgubila Estonsko, Liflandsko. Kurlandsko. vso nemško zemljo in del Finske. Zadnjo vojno je vodil Gustav IV. (1792—1809) na prigovarjanje Anglije proti Napoleonu Posledice so bile te. da je švedska Izgubila še ostali del Finske in Alandske otoke; oboje je zavzela Rusija v sporazumu s Francijo. Karel XIII. (1809-1818) ni bil več absoluten vladar. Priznal je novo ustavo. ki je kraljem cmejila oblasti, in imenoval za prestolonaslednika Napoleonovega maršala Bernadota. V tem času je nastala poslednja zveza med švedsko in Norveško pod švedskim kraljem. Od tod ie švedska — kar je razumljivo, ker je živela v miru — kulturno in gosoodarsko silno napredovala. 1905. bi se bila skoraj sno^dla z Norveško zaradi tekme na morju. Ko je 7. junija Istega leta norveški parlament odpravi) zvezo s švedsko, ie bil spopad neizbežen, vendar je bil konflikt v poslednjem trenutku rešen po diplomatski poti Norveška je postala samostojna in izbrala danskega prmca Karla za kralja Haakone, ki vlada državo še danes
Kultura in podnebje
Švedi so zelo kulturen narod in ne poznajo nepismenosti Ko ie bil v 16 stoletju v državo uveden pretestantizem. je bil uveljavljen zakon, de se sme poročiti samo tisti, ki je pismen S tem ukrepom je vlada najuspešneje pobijala nepismenost Prva univerza je bila ustanovljena 1477 v Upsali kot prva univerza na severu Evrope. Uni-
i^dZo na p©t
Važen je paklic akviziterja, v čigar rokah je pretežni del knjižne jrrcčaje
Slove ci se lahko ponašamo jogato knjižne produkeuo i žt davno e pi Jr!a tiskana beseda v najzadnjo gor-kc vas. do ednjpea ioma takorekoč. Nepirmer< :- skoraj ni vpč i- -'^no ljudje radi in dosti bero Kje sc že tisti časi ko so vaški pismouki ob nedeliah tolmačili možan.em iz debelih tajinstvenih bukev čudovite učene reči' Časopisi in knjige so danes vsakomur dostopne na široko razpredene knjižnice nudijo iz leta v leto na stotine novih tiskanih virov za ra-dcznalost. za pouk in za vedrost duha Knjiga ie velik brezmeien svet človeku, ki se mu more in zna približati z odprtim srcem.
Knjig torej prpmorpmo zadosti ni pa kar tako in od muh pošiljati knjigo v «vet ji najti kupca in ga zadovoljiti po njegovem okusu ir izbiri Trgovska pla' kniižne prodaje je na^važneiša Je že res da se dobra knjiga sama hvali je pa tudi res da od ssme hva'e knjižna založba ne bo živela Knjiga mora v or^mpt knjiga mora v denar kup-i naročniki in ne samo hvaležni bralci — ti so ff'avni steber oroso^ha In tcc se pričenja delo kniižnih akviziterjev, ki s svojo i7naidiiiv'stjr ;n vztrajnostjo prožijo most med založbo in kupovalci
Akviziter _ to jp dano« prav za orav /e
pravi, uv^pvarig v-redpn poklic, ki tpria po'ea SP rrtr-.ncf j in trgovskega duba tudi s;r*np in po^eb^lh nalašč za ta namo" b^goslovljenih talentov. k; i'h n;rna vsakdo
Pa p a srečaš taVS^p^a i^hra^oa tn tt-o-daio kniip vnrov "a poti r>a	TCio1-!"^
postrani deb^a vo'ia ?p v koraku oodW-popt in rpcrnph'1'va vera v nopVv-d n<m«>b c^jnrcrnvpst ip srpč«0 ohčtltip da ci znp in
fpoT-p c pvrdrt cr^cr-bnncfir\	lr*-,ib \
roki aktovka 1*° tp v'o*pni Varata! ki hn prirecpl nptif^p ohresti GotOVO bo Še č?5? za kratek pogovor
»Veste, to so bukvice Hvala bogu. buk-vii ne manjka in dokler so oukvice je življenje na svetu Ampak rečem vam. ni šala prodajati bukvice dandanes. Zaslužiš p^č. tod. znati je trer><- Vsnk oač ni za te reč vsak je samo nekje doma Knjižne zaiožbf- mislijo dobro Pošiljanje tiskanih prospektov ne haspe dosti Človek dobi, prebere in vrže stran, razen če se že v
s številno f naprej ne zap'ma za knjigo. Ce pa pošlješ živi prospekt — m to sme mi — potlej je stvar drugačna
V prvi vrsti moraš biti fle°ma in nikoli obupati Ce veruješ v uspeh, boš prav gotovo uspel V časih sedem na vlak s tremi kovači in se kar peljem, tja v dan. Npkai bo že. si mislim in sem brez skrbi. Izstopim in poizkusim srečo Saj veste kako gredo te reči Potrkaš in praviš: Knjige imam Gotovo boste kupili. Izprva se vsakdo namrdne in se izgovarja. »Ja. hudi časi so. ne morem, res ne morem mi je zelo žal Pa drugič« Pa ne smeš obupati, ne smeš vreči puške v koruzo. Treba se je spustiti v pogovor pohvaliti kaj. reči to in ono. se malep pošaliti — vse to pač po presoji položaja. Poznati moraš ljudi ie na pogled, bliskovito uganiti njihove skrbi, težave in radosti. Ce vidiš, da je milostlji-va vladar v hiši, se obrneš k nji in skrbiš, da napraviš nanjo dober vtis. Opaziš otroke pri hiši. pa jih neprisiljeno pobožaš, pohvališ in kar tako nrrmogrede meniš, da si tudi nj;m nekaj lepega, čarobnega prinesel. Kajti tvoja popotna torba mora biti polna vsega in za vse prilike, ljudi, za njihove želje in potrebe. Nič hudega, če ti ponekod pred nosom zapro z osomim: — Ne potrebujem ničesar! Pečeš »klanjam se< in greš Požrl te ne bo nihče ubil tudi ne Dosti vrat še premore svet, bom pa drugje potrkal. No. kdor je za ta poki;c. si bo že s časem utrdil kožo. si nabral izkušenj in poznanja ljudi. Priljudnosti 7?o-
vorrosti in vljudnosti se že malce teže priučiš, če ti ni prirojeno.
Dosti veselih in ža^stnih prigod doživiš i takšnih poslovnih remanjih. Seznaniš se z xjucimi na tisoč rt.c.nc.v, zveze dobiš in poznanstva Spoznaš kraje, njihov temperament in značaj. Ne štedi z besedami, beseda ni konj in ne slon. Pripovedovati moraš dosti in mnogckaj, v vseh rečeh moraš biti malce dema, okretnost in prilagodljivost vsakršnemu okolju sta pogoja za uspeh. Ne hodi k advokatu v pisarno ponujat knjige, ko je baš sredi dnevnih skrbi in opravkov. Ne obiskuj učitelja v šoli in se ne prekinjaj pri delu. Poišči jih lepo doma, po kosilu, ko se oddihajo in so zadovoijni s seboj in s svetom. Ali pa se seznani z njimi zvečer, v gostilni nema-
— Posmehujemo se Bogu. staremu krvniku! poprimejo vsi štirje obenem.
V	početju teh lažnih nežna božcev ikakr se moreš rogati nekomu, kogar ni') vidim simpatetično gledanje iz pradavnine ko so ubogi špiliarji po sreslu »participacije« ali soudeležbe skušali izzvati neki dogodek s tem. da so sarni priredili za sprožitev nekaj sličnega. Tako še danes kaka w o »»a r"OT>!c.a z žvižTl janjem oponaša curljanje vode, da o pravem trenotku pri-ki če potoček iz sinčkove ali hčerkine ci-sternice.
Iz Livija poznate zgodbo o Horacijih ir Kuriacijih, ki so se v posameznem spopa du borili, da bi s tem odločili spor za vse antični dih veje iz iste XXIV. zbirke pod naslovom »Pogibijft kneza Ljutovida«:
V	devetem stoletju po Kristu omenja pop Dukljanin župo Vrm. kakor so se tedaj imenovali današnii Korijeniči Ta na-riso so Korijeniči dobili, ako verjamemo ljudskemu izročilu, ker je mogel v njih uspevati vsak koren.
wj	pjcan i Grahovo,
Risan more, a Grahovo polje?
c. i i hvali korejničke strane D je s' nalazi to lozovo panje!
Vrmska župa je dobila ime po mestu Vrmu.
in-^aku. To je bila stara trdnia-vo r»"» ^rn-noni klancu, skoro nepristop-na. Vanjo je mogel samo pešec po prav ozkem potu, vsekanem v steno. Skozi vsa stoletja so se okoli Klobuka vodile krvave borbe. Pred Klobukom sta se v najstarši sin nekoga srbskega kralja s humskim knezom. V XI. veku je vojvoda G'> rik, sin kralja Stevana Voiislava Tre-binjca, pozval na boi kneza LhitovHa, ki je vedel humsko vojsko proti Zeti. Bojevniki pp do^ovorč. nai se bratska kri ne lije, cd njiju pa kdor pogine, naj mu Bog oprosti.
S potefn^pnim rncAimi se sre/^ta na r~li podani. Srečn jV"-?!'« pomore voivodu G^biHj. ki no	globokih ranah po-
seka kneza Ljutovida.
Obe vojski borbo pozdravita, s častjo po-Kppljejo padlega kneza pod Klobukom in se mirno razidejo. Eden lz čete poljubi <rii rekoč:
—	Ko bi se vojskovodje, kralji in carji
dvobojevali, se narodi nikdar ne bi klali. •
Eno teh pripovedčic bi smeli deti pod na--jiov Crnogorac i crnokorac. Stoji na strani 8/9:
Ko se Je Nikšič osvajal od Turkov leta 1877., Je Gorčin Perišin Pavičevič iz Pje-šivcev pod Cadjalico trčil na mestnem pragu na turškega juzbašo in udarila sta se na golo železo. Kri pljuska in letč kosci živega mesa Gorčinov črnokorec (nož črnega ročaja, črnečren) odrobi juzbaši glavo in se prelomi. Z okrškom od noža in s turško glavo pride ranjen in izkzvavljen v gospodarjev tabor.
—	Zares, Perišin, za ta Črnogorec dobiš od svojega gospodarja najlepši srebrni handžar, ki ga nosi Črnogorec.
Prešlo je celih trideset let. Knjaz Ni-kola ni držal svoje besede. Pošteni, nego-vorljivi, mirni in značajni Gorčin Perišin je molčal Slučaj je hotel, da ga je gospodar nekje na potu srečal:
—	Gorčin, ali sem ti ostal kaj dolfcan?
—	Ne, nič, gospodar, ko si pozabil!
—	Sem, sem! okrene se k popu Iliji, češ:
—	Dal mu boš revolver.
—	Mar tole peščico železa namesto srebrnega handžara, gospodar?
—	Saj je lepo. Davno je bilo, pa je zastaralo!
•
Dr. Lazo M. Kostič opo^aHa v uvodu k XXIV. knjigi, da je Pavičevičeva zasluga pri teh anekdotah tem večja, ker je ujel zadnje ostanke ustnega izročila. Saj Črna brda so nehala biti. kar so bila. Prejemajoč »ku'turo« od zapada in severa se čedalje b"1i oddaliujejo od prvobitnosti ter izvirnosti. Mešanje izenačuje In lindka (ni v~Urn). Z°to spre-^o--1 hi -"-""nja se mi vidi pomembna naslednja iver.
Črnogorec in disciplina
V balkanski in svetovni vojni je srbska vojska pretrpela velike napore, a disciplina je bila stalno na višini. Razgovarjajo se o tem Črnogorci:
—	Ne bi ga pustil, da me brljuzga kot otroka, pa da je poglavar vsega sveta.
Cul je to srbijanski častnik. Ne da bi črhnil, mu prisoli težko zaušnico, pa drugo, pa tretjo. Črnogorec od straha vzdrhti,
pozdravi ga ter odide miren kakor jagnje. *
Mičun M. Pavičevič si je s svojo prosto-dušnostjo nakopal mnogo sovražnikov med najožjimi rojaki. A v svoji resnicoljubnosti priobči celo zgodbice, ki so si vzele nje-<ra "n	Fjna meri na njegov zajetni
i trebuh. Glasi se
Mičunovo salo
Mičun Pavičevič obon. V narodu poči glas, da je odšel v svet in mu bodo zdravniki pobrali salo. Ko je to slišal Blagota Martinovič .izjavi:
—	A znate li Črnogorci, kaj bi jaz naredil, če bi mogel?
—	Kaj pa, Blatota?
—	Prignal bi Mi^una nad Ribnico, ga položil vznak na pečino in mu z motiko po-stru—1 t^n -"--'o iz drobovine.
—	Otroval bi Ribnico! odgovori eden iz družine.
—	Sevpda bi! ^akrakaio vsi prisotni črnogorski zelenaši in upokojenci, ki jim je Mičun velik trn v peti.
Tudi Mičun je slišal za ono šalo pa reče prijatolju. kateri mu je to povedal:
—	V Blagoti je človeka kolikor v meni popa.
•
XXTV. knii^a se končuje s citatom italijanskih izsledkov glede židovskega poko-lenia črnogorskih Nj°gušev, ki so prav tako Salomonove krvi kakor abesinski Ne-gusi. O tem poroča histori isko-^enealnšld Almannch (Woimar 1913. Munchen 1923, '"d. K,rff,-""-pr). Z^p-^vi^ar^u prepuščam, da preišče, kako stoji ta trditev.
A. Debeljak
zimskosportne igre KID
V soboto in včeraj so imeli na J esenicah veliko zimskospsrtno manifestacijo, na kateri je ob prisotnosti vidnih predstavnikov javnosti in velike n*ft&žice občinstva nastop Jo na d 800 nameščencev in delavcev KID
Jesenice, 14. januarja.
Jesenice so se že v soboto popoldne odele v državne zastave zaradi II. zimsko-sport-nih iger KID. Kmalu po 14. je šel skozi mesto mogočen sprevod smučarjev, ki je vzbudil veliko pozornost meščanstva. Na čelu so trije fantje nosili državno zastavo, siedna je godba KID, ki je igrala živahne koračnice, za njo pa so nosili olimpijci venko državno zastavo. Za njimi so korakali zastopniki mesta z mestnim županom JVIarkeiem, dalje zastopnik ministrstva za telesno vzgojo Drago Ulaga, zastopnik vojske major Milovanovič iz Mojstrane, zastopniki JZSS in GZSP, upravni svet-n ki KID z generalnim ravnateljem Noo-tom ter ravnateljem Josipom Pfeilerjem, prokuristom, obratovodji in drugimi na čelu. Nato je šlo tehnično vodstvo iger z g Cerarjem na čelu, za njimi pa so se na čelu obratnih standard vile dolge vrste smučarjev in sankačev. Povorka je nudila zelo pestro sliko, poleg ravnateljev so korakali preprosti delavci, poleg sivolasih mož zastavni mladeniči.
Ssbctna otvoritev
Prireditveni prostor na zapadni strani mesta, na tako zvanih Pisarjih, je nudil krasno sliko Vzdolž prostora so na visokih drogovih plapolale državne zastave, vidne daleč naokrog. Po prihodu na slavnostni prostor so se posamezne obratne skupine takoj zvrstile s čelom proti tribuni. Pred mikrofon je stopil prokurist KID g inž. Slavko Petrovčič, ki je v imenu obolelega ravnatelja inž. Klinarja pozdravil zastopnika ministrstva g Ulago, zastopnika vojska majorja Milovanoviča, predstavnike JZSS in druge in s tem otvoril II. zimskosportne igre KTD na Jesenicah. Ob zvokih državne himne je bila izkazana čast
državni zastavi, ki so jo olimpijci med | tem potegnili na mogočni jambor. Ob tej priliki so spregovorili Drago Ulaga, mest-: ni župan Markež ter Joso Goreč kot za-; stopnik JZSS. Vsi so se zahvalili ravna-! teljstvu KID za podpiranje športa in športnih stremljenj na Jesenicah ter bodrili tekmovalce k še večjim uspehom.
Številna tekmovanja
Točno ob napovedani uri, v soboto ob 15., so se pričele tekme članov na 18 km, tek dam na 3 km, tekme članov na 4 km in mladinska stafetna tekmovanja na 4 X 4 km.
Davi so se že od 5. dalje pomikale po spolzki cesti proti Črnemu vrhu dolge vrste smučarjev in smučark, ki so se pridružile onim. ki so prispeli na Črni vrh že v soboto. Bilo je krasno zimsko jutro, gorski vrhovi so blesteli v jutranjem soln-cu Bilo je lepo vreme brez vetra in so se tekme vršile pri —7 C. Na Jesenicah je bilo dopoldne vse mesto na nogah. Življenje je potekalo v. znamenju velikih športnih prireditev. Zanimanje za tekmovanja je bilo naravnost ogromno, povsod so se zbirale množice gledalcev, ki so ponekod tvorile kar gost špalir Kljub temu, da je tekmovalo nad 800 ljudi, ni bilo nobene vtčje nezgode.
Rezultati
Tekme, ki so pokazale sadove večletnega vztrajnega in smotrnega zimsko-sportnega dela, so dale naslednje rezultate:
Tek na 18 km: 1. Smolej Franc 1:06.7, 2 Knific Jože 1:07.53, 3. Razinger Tone 1:13.30. Startalo je 27 tekmovalcev.
Tek na 4 km seniorji: 1. S*ana Slavko 16.40. 2. Ppzinger Stanko 16:49, 3, Cebašek Ježe 16:55.
Štafeta 4X4 km: Zmagala je štafeta v i postavi Razinger Alojzij, Pogačnik Zdrav-j ko, Knific Drago, Brun Engelbert 1:25.53. 1 Druga štafeta je potrebovala 1:34:42, tretja pa 1:41:36.
Veleslalom na 3 km: 1. Heim Hubert 3:36.2, 2. Zvan Alojzij 3:41.9, 3. Bertoncelj Jože 3:45.8, Praček je imel smolo in se je plasiral šele kot četrti.
Veleslalom 1 km seniorji: 1. Levstik Alojzij 2:20.3, 2. Pretnar Pavel 2:24.1, 3. Bukvič Ivan 2:24.8.
Veleslalom 1 km juniorji: 1. Bertoncelj Jože 2:11.3, 2. Špoc Ivan 2:15.3, 3. Mrak Marjan 2:20.2.
Slalom 500 m juniorji: 1. Vovk Marjan 31.6, 2. Bucek Ivan 46, 3. Hutar Zvonko 48
Dame slalom 500 m: 1. Praček Alojzija 1:0.1, 2. Heim Erika 1:55.4, 3. Katnik Vida 2.22.
Slalom 500 m obratovodje: 1. Lukman Pavel 31, 2. Marn Herman 33, 3. Homovič Bogomir 38.
Skoki seniorjev: 1. Klačnik Karel 105, 2. Razinger Tone 100.4, 3. Zvan Lovro 98.1.
Solo skoki juniorjev: 1. Bukovnik 118, 2. Kordeš Stanko 109, 3. Brun Engelbert 104.
Kombinacija: 1. Knific Jože 256, 2. Razinger Tone 239, 3. Zemva Lovro 238.5.
Sankači: Na startu je bilo 190 sankačev. Rezultati: dvosedežni: 1. Gašperin Rudi 7.47, 2. Triler Leopold 7.54, 3. Repinc Matija 7.55. Enosedežni: 1. Pengal Anton 7 2. Kobler Silvo 7.59, 3. Cop Avgust 801.
Na drsališču SK Bratstva je bil zvečer še propagandni večer v umetnem drsanju, pri katerem so nastopili drsalci ljubljanske Iliriie in državni prvaki Palmetova, Thuma, Biber, Betetto in drugi.
na ima sneg in tekme
Včeraj sta bili kar blizu mesta dve tekmi
na snegu
Ljubljana, 14. januarja.
Danes je po dolgih letih tudi Ljubljana prišla do dveh smučarskih prireditev. Medtem ko je skakalna tekma na rožniški skrkalnici uspela prav dobro in privabila tisoče navdušenih gledalcev, je druga — dopoldanski stafetni tek — vrgla na naše predmestje zelo slabo luč. Prireditelji so stafetni tek proti Brdu in Podutiku spravili pod streho le z največjo težavo, ker so —
čujte in strmite — neznani junaki ali junački sproti odnašali markacije na progi, tako da tekmovalci niso vedeli, ne kod ne kam. To je nova skušnja za voditelje naših smučarskih tekem, toda žalostno je, da so jo morali doživeti v neposredni bližini našega mesta. Zimski šport je imel torej že v marsikateri gorski vasi lepše sadove kakor pa na periferiji glavnega mesta Ljubljane ..
v &ostecu
Meti se^iorj! fe zmagal Ilir jan Franc Pribošek, mcu ]un. pa član SinK Ljubljane Branko Božič
2:e šest let ni bilo v Ljubljani nobene
smučarske prireditve in skoraj pozabili so naši za vsak šport navdušeni meščani, kaj počnejo vsi ti naši posnemalci bratov Ruu-dov, kadar pišemo o njih, da so na skakalnih prireditvah v PVnnici ali na Pokljuki ali kjerkoli Tako je ljubljanski športni publiki prav malo ostalo v spominu cd vsega onega, o čamer se sučejo vsakdanji razgovori med najmlajšimi iz rate-ške osnovne šole in samo iz naših poročil so lahko posneli, da smuški skakalni šport lepo napreduje in je iz skakalnih šol v Planici, na Pokljuki in druod izšla že popolnoma nova generacija odličnih smuških skakalcev.
Danes torej pa je po dolgem le prišla nedelja, ko je okoli Ljubljane in tudi na Rožniku ostalo še dovolj snega, da sta se dali na njem izvesti kar dve različni smučarski prireditvi, prva dopoldne na terenih v zapadni okolici mesta, popoldne pa res velika in prava skakalna tekma v Mostecu. Ta skrita mala skakalnica, dobrih 20 minut oddaljena od sredine mesta, ki dovoljuje skoke do 30 m ln leži na severo zapadnem obronku šišenskega hriba, je bila zdaj uporabljiva že od novega leta, za današnjo tekmo pa so jo prireditelji pripravili »kakor iz škatlice«. Dohodi do tja so prav udobni in res se je v onem slikovitem gozdnem kotičku okoli 15. zbralo
ra v veseli družbi Zčaj moreš pa že ujeti pravo minuto dobre volje, da jim ponudiš bukvice pred oči in se prijateljsko pomeniš ž njimi.
Kaj hitro opaziš in presodiš, kdo je ljubitelj knjig in komu so v->vge samo v okras. Oprema knjige je zelo, zelo važna. Marsikdo kupi knjigo samo zato, ker je lepo okusno vezana. Pa da ima blagozveneč naslov. Ljudje naraje bero domače izvirne, slovenske knjige. Prevodov ne obrajtajo posebno. "Tavčar, Ju' čič sta še v modi. Skoda, da je 1 zvezek Prijateljeve izdaje Jurčičevih spisov že razprodan. Cankar je priljubljen. Drugače pa je s knjigami tako, kakor je že s pisateljevo kariero. Komur zve7da sije. tistega bero. Zmerom bolj pereča je potreba no dobri slovenski knjigi.
Se se dobe ljudje, ki izprašujejo po »Beračevih skrivnostih«. Kupe denarja bi zme+aM zanie. pa še za »Grofico beračiro« in za »Strah na soko7ckpm gradu«. Zal. da jim re moremo ustreči. Šimdu je odkTen-ka'0. Vsaj v naš'h torbah. Naiboljši odie-maTci knii« so podrž^lski učitelji, uradniki, advokntie Naimanj kupu i ei o trgovci. Kveč jem. če kak nvhov otrok študira in Pa hočejo razveseliti in obdariti. Naiveč kniifj vzame Štajerca. Notra^isVp in p-i naimanj. Rojstvo kraja in ljudi ni prav n'č važno za usroh.
TaV^e 7'v'mn in t»V?en prib^no ie na§ kmh T phko rečem da se mi ni treh" pritoževati. Voma je m^e zbegala ljudi, zdai so se snet ponori1 i. Vš^f mi ie poto-va^i^ razi'm<=m se z ljudmi in iih imam rad PHip^o je spoznavati paSo Vi-aie in so rirp^s^ti zm°rr>m	dncfnHivšofnam
Dobro se n^nfm v ?f>1Pz<->''5Vem kupeiu.
prav tflrn	v hntplcTH	Pnvpnd
sem doma. pestro, razgibano živ^nje mi je všeč nadvse. Najm^^i mesec dni me ne bo videTa Ljub^nna	č^'">io na
svrie nove gospodarje. Na vlak hit5m Adijo in nasvidenje!«	lk.
najmanj 2000 gledalcev
med njimi precoj starih znancev s podobnih prireditev drugod, še več pa takih, ki so prišli tjakaj, da vidijo na lastne oči vsaj nekaj tega, kar so že slišali o tej smučarski disciplini. Vreme je bilo kakor nalašč in slika okoli skakalnice v Mostecu je bila danes zgovoren dokaz, da bi Ljubljana rada gledala in podpirala tudi to vrsto športa, ljubljanski smučarski klubi in zimskosportne organizacije pa bi tako sem in tja spravile še skromen prispevek za svoje revne blagajne. Ker je bila še organizacija prireditve v rokah samih starih preizkušenih delavcev na tem polju, je ta skakalna prireditev res uspela, ne samo moralno, temveč dovolj tudi gmotno, najbolj pa seveda v tehničnem pogledu. Naš smuški skakalni šport stopa z naglimi koraki v lepšo bodočnost.
Starterju se je javilo res lepo število
41 tekmovalcev
ki so najprej absolvlrali po en poskusni skok. Nato se je pričelo tekmovanje za konkurenco. Med udeleženci, ki jih je nato startalo 39, so bili člani Ilirije, SmK Ljubljane, Korotana, Dovjega-Mojstrane, Reke in Planine.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Seniorji
1. Prlbošek Franc (Ilirija, 24 in 25% m 144.6 točk. 2. Dr. Baebler Leo (Ljubljana), 22y2 in 23% m, 136.5, 3. Zupan Ivan (Ilirija), 24 in 23 m 135.6, 4. Bevc Edo 22% in 23 m, 135.2, 5. Nedog Jože (oba Ljubljana) 22% in 23 m, 131.2, 6. Gradišnik Fcdor (SPD Celje), 22% in 22 m, 123.1,
7.	šušteršič 22 in 22 m, 122.8, 8. Kavalar (oba Ilirija), 22% in 21% m, 119.3, 9 Finžgar (Planina), 22% in 19% m, 116.6. 10. Milanov (Ljubljana), 19 in 21 m, 113.9 točk.
Juniorji
1. Božič Branko (Ljubljana), 21% in 22% m, 131.5 točk, 2. Polda Ivan (Dovje-Mojstrana), 22 in 21, 128.4, 3. Mulej Tin-če (Ilirija) 21% in 22, 128.2, 4. Zalokar Zoran (Ljubljana) 22Vi ln 22%, 127.8, 5. Gregorij Jože (Ilirija), 21 in 21, 126.1, 6. Dernič Branko 19 in 20, 123.4, 7. Zorman Janez (oba D.Mojstrana) 19 ln 21, 117.5,
8.	Jeklič Janez 19 ln 21, 116.7, 9. Ažman Dane (oba Ilirija), 20 ln 22 m, 115.6, 10. Urbas Karol (Dovje-Mojstrana) 19 ln 19 m, 106.6 točk.
Tekme v skokih so bile končane v pičli uri ln četrt, kar Je za tako veliko število tekmovalcev in skokov, ki jih je bilo vseh okrog 120, skoraj tudi rekord. Skakalci sami so bili danes zelo previdni in je bilo skupno komaj 10 lahkih padcev.
Med tekmovalci smo razen Jakopiča in Klančnika videli danes na delu vse najboljše predstavnike te drzne smučarske discipline. Prvo mesto med seniorji Je pripadlo Ilirijanu Pribošku povsem zasluženo, ker je danes po drži in sigurnosti vidno prednjačil vsem ostalim. Dr. Baebler, Zupan in Bevc so bili prav dobri ln med seboj skoraj enakovredni, Palme si je s padcem pri drugem skoku pokvaril možnost, da hi prišel v družbo gornje trojice. Med juniorji je zmagal mladi Božič, ki Je imel nekoliko sreče, zaradi tega, ker je najboljši junlorskl skakač, Ilirijan Mežik, pri drugem skoku — padel. Mežik je nedvomno velik talent in že danes enak prvi petorici iz vrst seniorjev. V splošnem so juniorji pokazali velik napredek, vendar bo treba še mnogo, mnogo vztrajnega dela, da bodo izpopolnili današnje seniorske vrste. Skoke sta vodila gg. Jernej Jeleni« in Bogdan Zupan.
Po tekmovanju je predsednik LZSP g. Ante Gnidovec izročil prvim trem plasira-nim darila, potem pa se vsem tekmovalcem v krajšem govoru zahvalil za sodelovanje z željo, da bi tudi v bodoče častno zastopali svoje klube v borbah na skakalnicah.

tek SmK LjsaMfane
Dobro zasedena prireditev je trpela zaradi ponovno odn^Spne mnrlrno'je Me.l 10 štafetami je zmagala štafeta SK Ilirije v postavi Mrak-Rožič-Petrič
Danes dopoldne je bilo pod Rožnikom tekmovanje klubskih štafet na progi 3X10 km v priredbi Smučarskega kluba Ljubljane. Nastopilo je kar 10 štafet, in sicer 5 Ilirije, 3 SmK Ljubljane ter po ena Reke in Planine. Start je bil ob 9.50 na travniku pod streliščem. Proga je potekala od strelišča po travniku preko ceste do Brda, od tod na desno do Podutika, nato po polju do opekarne čez Večno pot, pa do cilja na strelišču pod Rožnikom.
Posebej je treba omeniti, da je moral prireditelj trikrat označiti potek proge, ker so neznani malopridneži sproti pobirali markacijo na progi in tako onemogočili tekmovalcem pravilno orientacijo. Zaradi tega so morali navsezadnje še diskvalificirati 3 štafete ker so tekmovalci zašli, ena štafeta pa je sploh odstopila. V bodoče bo treba v tem pogledu napraviti red, krivce pa najti in temeljito kaznovati, čuditi se moramo, da je kaj takšnega mogo-
če v bližini slovenske prestolnice Ljubljane, medtem ko na Gorenjskem v zadnji vasi že spoštujejo trud naših klubov, da bi tudi naša mladina spoznala šport ln živela v njem.
Rezultati stafetnega teka so bili t
1. Ilirija I (Mrak, Rožič J., Petri«)
2:26:43, 2. LJubljana I (Rus, Bevc, Starman) 2:28.20, 3. Ilirija II (Ozvald, Ko-pavnik, Rožič A.) 2:35, 4. Ljubljana H, 5. Ljubljana III, 6. Ilirija m.
Med tekmovalci je dosegel najboljši čas (42.21) Ilirijan Petrič ln tudi Starman (Ljubljana) je bil s časom 43 min 54 sek. prav dober.
Tekmovanje je vodil načelnik smučarske sekcije Ljubljane g. Bogdan Zupan s klubskimi funkcionarji. Glcdalcev je bilo malo, med njimi pa številni vidnejši funkcionarji našega smučarstva, kakor gg. Ante Gnidovec, dr. Kuhelj, Predali«, ing. Koudelka ln drugI.
Prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji
V Ribnici na Pohorju je včeraj postal prvak MZSP v klasični kombinaciji Karel Fanedl, član SSK Maribora. — V okvira tekem je bila otvorjena tudi nova smuška skakalnica
Maribor, 14. januarja.
Danes je bil v Ribnici na Pohorju velik smučarski praznik. Bilo je mnogo ljudi, ki so prišli k otvoritvi smučarske skakalnice in k smuškim tekmam, zlasti pa mnogo Mariborčanov. Tudi sneg je bil idealen, tako da so bili dani vsi pogoji za lep uspeh. Start in cilj za tekmovanje sta bila sredi vasi, kar je zelo olajšalo dostop številnim gledalcem. DanaSnja slavnostna otvoritev smučarske skakalnice, ki Jo Je postavila vzorno delujoča mariborska zimsko-sport-
na podzveza, je bila združena tudi s tekmovanjem za prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji. Te lepe zimsko-sportne svečanosti na Pohorju so se med drugim udeležili sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Šiška kot zastopnik podbana dr. Majc-na ki je bil pokrovitelj tekem, poveljnik 32. artilerijskega polka polkovnik Peter Kiler kot zastopnik mariborskega mestnega poveljnika generala Goluboviča, mestni direktor Rodošek za mestno občino, dr. Bergoč kot zastopnik SPD in Tujsko pro-
metne zveze ter številni drugi predstavniki
V smoškem teku na 15 km je zmagal Karel Fanedl, član SSK. Maribora f časom
52:10, nato pa so sledili: 2. Janko Subic (SSK Maribor) 56:25, 3. Leopold Kraj nik (Železničar) 56:32, 4. Stelan Germovšek (Maraton; 59:01, 5. Jožet Stan te (SSK Maribor) 5ii.35, 6. Ivan Skočir (SSK Maribor) 1:00:02, 7. Jože Kuhar (Železničar) 1:00:37, 8. Jožko Knific 1:00:42, 9. Rudolf Karlin (Železničar) 1:00:44, 10. Alojzij Kralj (Maraton) 1:00:56.
Skoki: L Kurt Welle (SSK Maribor) 136.5 točke, 2. Marguč (SSK Maribor) 135.5, 3. Fanedl (SSK Maribor) 134.9, 4. Jurič (SPD Maribor) 134.5, 5. Kraljič (Železničar) 132.4, 6. Cop (SPD Maribor) 130.4, 7. Skofič (SPD Maribor) 126.4, 8. Kralj (Maraton) 122.8, 9. Sodeč (Maraton) 122.5, 10. Petrič (SSK Maribor) 97.3 točke.
Skupno z oceno v teku so bili rezultati v kombinaciji za podsavezno prvenstvo naslednji: I. Karel Fanedl (SSK Maribor) 384.5, 2. Krajnik (SK Železničar) 330, 3. Sodeč (Maraton) 293.9, 4. Skočir (SSK Maribor) 288.2. — Najdaljši skoki so bili 1. Marguč 23, 2. Welle 22.5, 3. Cop 21.5.
Največ tekmovalcev je bilo iz Maribora, uveljavili pa so se tudi Ribničani. Ob 13. je bila slovesna otvoritev skakalnice. Prisrčne pozdravne besede je spregovoril predsednik MZSP Zorzut, ki je pozdravil vse navzočne, zlasti pa vse zastopnike obiastev. Župnik Vrhnjak je nato blagoslovil novo skakalnico. V imenu podbana je spregovoril njegov zastopnik sreski načelnik dr. Šiška, ki je proglasil skakalnico za otvorjeno. V Purovi gostilni je bila slednjič slovesna razdelitev nagrad in razglasitev rezultatov.
Organizacija vse prireditve kakor tudi tekmovanja sama so bila brezhibna, kar je
zlasti zasluga predsednika zimsko-sportne
podzveze Zorzuta in vsega številnega vodstva tekmovanja.
Mladinski smuški dan
v Celju
Celje, 14. Januarja.
Ob najlepšem vremenu se je začel danes pri Celjski koči dovršeno organizirani mladinski smuški dan, ki ga je priredila savinjska podružnica SPD v Celju. Medtem ko je v dolini vladal hud mraz, so tekmovalci in gostje pri Celjski koči prijetno obedovali pod sadnim drevjem na prostem.
Dopoldne so krmarili skozi vratca mlajši in oni, ki so prvič meril: svoje siposobnostL Progo, ki je zahtevala popolno obvladanje najvažnejših smuških likov, je najhitreje prevozil Anton Marinko v času 46 sekund. Za njim sta bila Ivo Pretnar in mali Ivan-ček. Pozornost je vzbujal mali in najmanjši Janko, ki je pogumno prišel skozi vsa vratca.
Popoldne se je razvila ogorčena borba za prva mesta med rutiniranimi naraščajci in juniorji. Proga, za katero je bilo treba popolnoma obvladati smuško tehniko, je bila prav težka. Kot favorita sta se za prva mesta borila prvaka naraščaja Slon in Fricko. V prvem teku je bil prvi Fricko, v drugem pa je Slon postavil najboljši čas dneva in tudi zmagal s skupnim ča-om 1:52.4, Fricko je bil drugi v času 2:00. Naslednja tri mesta so pripadla Janku Brezniku. Dominiku Uršiču in Josipu Koširju iz Maribora.
Prvi štirje iz dopoldanske tekme in prvi trije iz popoldanske so prejeli lspa darila, ki so jih darovali tvrdki Mislej in Ster-mecki ter podružnica SPD v Celju.
Drž. prvenstva v hchcju na ledu
Ilirija — drugič drž. prvak
Z zmagama nad Marathonom In ZKD si je ljubljanska Ilirija spet priborila najvišji naslov v tej športni panogi
Zagreb, 14. januarja.
Včeraj in danes so bile na drsališču ZKD na Miramaiski cesti pred precej pičlim številom gledalcev odigrane štiri tekme za državno prvenstvo v nokeju na ledu. Ka-Kakor se je pričakovalo, si je naslov državnega prvaka tudi letos priborila ljubljanska Ilinja, ki je šla v to borbo brez dvoma kot velik favorit. Dosežena rezultata nasproti obem zagrebškim ekipam sta na oko razmeroma tesna — vsaj, če jih primerjamo z lanskimi — toda pripomniti je treba, da te številčno skromnejše zmage Ilirije ne gredo toliko na račun znanja zagrebških moštev, temveč je ostalo pri njih v glavnem zato, ker so se Zagrebčani branili na žive mrtve m postavljali v obrambnem prostoru zi, kar je po pravilih sploh nedopustno. V splošnem pa Zagrebčani gojijo hokej bolj po vzorcu nogometa kakor pa pravega hokeja.
Prvi del sporeda je bil absolviran že sinoči, in sicer s tekmama med ZKD in Haškom ter Ilirijo in Marathonom.
V	prvi tekmi je ZKD z veliko težavo porazil svojega lokalnega nasprotnika Zlaška z rezultatom 4 : 3. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Kos dobro.
V	naslednji tekmi
Ilirija : Maraton 4 : 1
so gostje iz Ljubljane premagali lanskega konkurenta s četrtega mesta z razmeroma tesnim izidom. Igrišče ZKD Je nekoliko manjše od ljubljanskega, kar se je igralcem tudi poznalo. Tekma Je potekala v precej vidni premoči Ilirijanov, medtem ko so se Marathonci samo branili. V ta namen so se v glavnem posluževali zidu v obrambnem prostoru, proti kateremu pa domači sodnik Valušnik ni ukrenil ničesar.
Danes dopoldne sta v prvi tekmi nastopila včerajšnja premaganca, in sicer
Marathon : Hašk 5 : 4
Maraton je imel z današnjim nasprotnikom zelo težak posel in malo je manjkalo, da ni zapustil igrišča poražen. V zadnjih dveh minutah pa so Marathonci dvakrat
prodrli In dvakrat potresli Haškovo mrežo. Tudi to tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Kos.
Nato je sledila — okoli pol 12. — odločilna finalna tekma za pivo mesto med
; Mir" j a : ZKD 5 : O
(3 : o, 1: o, 1: o)
Tudi v drugem nastopu proti najboljšemu zagrebškemu klubu je Ilirija lahko v vseh fazah igre pokazala veliko premoč. Zaradi tega se je moralo tudi moštvo ZKD v tej tekmi v glavnem vreči na j obrambo. Pri tem je prav tako vedno in ! vedno postavljalo nedovoljeni zid, tako da gostje kljub številnim šancam niso mogli svoje premoči še bolj izraziti v končnem rezultatu.
Kot sodnik je tudi v tej tekmi fungiral agilni g. Kos iz Ljubljane, i Vrstni red moštev po končanem držav-I nem prvenstvu v hokeju na ledu Je torej naslednji: I. Ilirija, 2. Marathon, 3. ZKD, i 4. Hašk.
Z včerajšnjega plavalnega občnega zbora v Zagrebu ob uri, ko zaključujemo list, še nismo prejeli podrobnega poročila. Iz-, rednega občnega zbora so se udeležili sa-j mo zastopniki slovenski hin hrvatskih klubov, medtem ko Beograjčanov sploh ni bilo. Znano je, da je občni zbor potekal i v pomirljivem razpoloženju in se lahko računa na njegov dober konec, tembolj, ker so po vseh znakih sodeč tudi Hrvatje vsaj v bistvu že priznali upravičene zahteve slovenskih in srbskih plavalnih klubov.
Italijansko nog«metno prvenstvo. Včeraj so v Italij; odigrali zadnje kolo Jesen-■ skega državnega prvenstva z naslednjimi ! rezultati: Venezia : Napoli 2:0, Juventus : Liguiia 4:0, Bologna : Ambrosiana 0:0, No vara : Roma 1:0, Lazio : Triestina 2:0, Milano : Modena 4:0, Genova : Torino 1:0. Fiorentina > Bari 1:1. V prvenstvu vodi Bologna z 20 točkami pred Ambro-siano in Genovo z 19.
Ljubljanski atletski podsavez (službeno). Začetek zimskega treninga bo v sredo, dne 17. t. m. ob 19. v telovadnici IL realne gimnazije, vhod v Ciril-Metodovi ulici. Treningi bodo ob sredah in sobotah od 19. do 21. Ob nedeljah trening cross-country-tekačev ter metalcev na igrišču ASK Primorja s pričetkom ob 10. Tehnični referent.
SK Ljubljana vabi starešinstvo, podporno in aktivno članstvo, da se polnoštevil-no udeleži pogreba našega zvestega člana g. Petra Slaparja. Pogreb bo danes ob 16.15 iz mrliške veže splošne bolnloe.
Značilni manevri v Zedinjenih državah
Tacoma (USA), 13. jan. j. (Havas). Mesto Tacoma v državi Washington je danes zapustilo 5000 ameriških vojakov, ki so se vkrcali na troje tovornih parnikov, ki bodo v spremstvu več ameriških vojnih ladij odpluli v Kalifornijo, kjer se bodo udeležili ogromnih vojaških manevrov. Manevre bosta izvedli vojska in mornarica Zedinjenih držav v nove vrste sodelovanju na obali ter na odprtem morju Kalifornije. Za tem prvim transportom bo takoj od-plul nov transport oddelkov težkega topništva, dočim bo približno 1500 vojakov odšlo v Kalifornijo po kopnem. V vojaških krogih pojasnjujejo, da imajo ti novi manevri vojne sile Zedinjenih držav namen preizkusiti, kako bi bilo mogoče na zapad-no obalo Zedinjenih držav pod obrambnim topovskim ognjem z morja, v majhnih čolnih izkrcavati čete ln vojni material.
Izvidniški polet nad severozapadno Nemčijo je izvedla druga skupina angleških letal Istotako so preteklo noč opravljala angleška letala običajno patrolno službo nad nemškimi letalskimi oporišči v Helgoland-skem zalivu, od koder prihajajo nemška letal polagat mine k obalam Anglije.
„Stal!n" pri „Sedovu"
Moskva, 13. jan. s. (Tas.) Danes ob 12.07 je ledolomilec »Stalin« prodrl do le-dolomilca »Sedov«.
Objave
V severni Franc"ji
včeraj dvakrat alarm
Pariz. 13. Jan. s. (Reuter) Nad severno Francijo je bil danes zjutraj dvakrat dan letalski alarm.
Naggyar Se ni v Parizu
Pariz, 13. jan. J. (Havas). V merodajnfh krogih izjavljajo, da so brez vsake utemeljitve vesti, da se francoski poslanik v Moskvi Naggyar že nahaja v Parizu.
Letala so metala letake
London, 13. jan. (Reuter) Polet nad Av-vriio in Češko preteklo noč so izvedla angleška letala iz svojih oporišč v Franciji. Letala so pri svojem poletu metala letake. Vreme je bilo popolnoma jasno, toda zelo mrzla	i
Spored Dermotoveg* nocojšnjega koncerta bo naslednji: dr. Krek: Pod cipreso Zato veruj, Poslednja želja, Oranža, Pod nebom neskončnim, Večna lu«, V brez-upnosti. Lajovic: Cveti, cveti rožica, Mesec v izbi, Foerster: Arija iz opere Gorenjski slavček. Drugi del: O dol mio dolce ardor, Mozart: Don Juan, Mane: Pesem o de^ju, Benečanska uspavanka. Strauss: Vi zija, Cecilija, Meyerbeer: Arija iz opere Afričanka. Pri klavirju bo spremljala ao-1 stka ga. Hilda Dermota. Začetek točno ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani in vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
Pogreb Josipa Križa, železniškega uradnika v pokoju, bo danes popoldne iz VI-pavčeve ulice 2 ob 16. in ne ob 15, uri, kakor Je bilo pomotoma navedeno v osmrtnici.
Nov grob. Na Resljevi cesti 12 v LJubljani je umrl g. Rajko Stoječ, pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča in rezervni kapetan. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16. — V Kneza Koclja ulici je umrla gdč. Oti-lija Janovsky, dolgoletna blagajničar-ka nri Krisperju. Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naie iskreno sožaljel
j
Kljub mrazu razgibana Ljubljana
Sončna nedelja je izvabila mno ge Ljubljančane v prirodo
Ljubljana, 15. januarja.
Jasno, stanovitno, mrzlo zimsko vreme traja še naprej Tudi današnja temperatura ni zaostajala za včerajšnjo in vse kaže. da bo mrzlo vreme kljub vremenskim napovedim, ki obetajo preobrat, trajalo še nekaj časa V splošnem se je po vsej Sloveniji danes gibala temperatura od —10 do —20. Slednji rekord so zabeležile Brežice, povsod drugod pa je bila nekoliko nižja temperatura. V Ljubljani sami je živo srebro davi ob 6. kazalo —12, ob 7. pa je temperatura padla kar za nadaljnje 4 stopinje na —16, na periferiji so pa merili celo do —18 in do —20. V Bohinju so imeli —14, prav toliko na Bledu, v Brežicah —20, v Celju —15, v Dravogradu —17. na Jesenicah —12, v Kamniku —12, v Kranjski gori —10, v Kočevju —14, v Ljutomeru —14, v Mariboru —14, v Novem mestu —18, v Tržiču —10.
Vlaki prihajajo še vedno s precejšnjimi zamudami. Dočim je lokalni promet kolikor toliko v redu in imajo vlaki največ po 10 do 20 minut zamude, prihajajo brzo-vlaki s precejšnjo časovno razliko v Ljubljano. Snočnji brzovlak z Jesenic je sicer prišel pravočasno, ker ni čakal na Mona-kovčana. ki je imel le preizdatno zamudo, sinočnji beograjski brzovlak pa je prispel 8 47 minutno zamudo, dočim jih je imel S'mn'on-orient ekspres le 15 minut. Na-»portno pa je imel današnji orient ekspres 300 minut zamude, a prav tako beograjski brzovlak, ki jih je imel 180. Snočnji brzovlak Trst - Dunaj je imel 12, nasprotni brzovlak Dunaj - Trst pa 40 minut zamude Se z večjimi zamudami prihajajo vlaki z Madžarske. Nočni vlak z Madžarskega je prišel 125 minut prepozno, današnji brzovlak z Madžarskega je imel 61 minut zamude.
Polno gledališče
V	operi so snoči predvajali Verdijevo »Trav a to«, eno klasičnih del operne literature, ki vedno znova privablja gledalce snoči še tembolj, ker sta bila dva odlična pevca v gostih. Pela sta ga. Zlata Gjun-gjenčeva in tenorist dunajske opere g. Anton Dermota. Opera je bila razprodana in so morali v parterju pa tudi še v ložah do-
■t; sedeže. Oba pevca sta pokazala viso-
> kultivirano znanje in sta bila večkrat deležna prisrčnega aplavza, tudi na odprtem odru, prav tako tudi g. Janko za svojo čustveno odpeto arijo. G. Dermota je pokazal v primeri s prejšnjimi nastopi, da je znatno pridobil, tako v igralskem kakor v pevskem pogledu. In zato seveda obč nstvo ni štedilo s priznanjem. Opera bo »Traviato« v sredo ponovila.
živahno zanimanje je bilo tudi za krstno predstavo domače dramske novosti, komedije »Profesor Klepec« izpod peresa dr. Ferda Kozaka, ki smo ga v našem slovstvu poznali doslej samo kot esejista in poeta eksotičnih liričnih nastrojenj. Hiša je bila razprodana a razpoloženje občinstva živahno razgibano, kakršnega si le more želeti pisatelj za krst svojega dramatske-ga prvenca. Avtor je bil nekajkrat klican pred zastor in je bil deležen živahnega pr znanja. Delo je — v veliki meri po zaslugi režiserja dr. Krefta in igralcev, k' so dali najboljše iz sebe — doživelo lep uspeh.
Tudi nocoj je bilo v operi in drami prav živahno vrvenje, dajali so »Frasquito« in »Kupčijo s smrtjo«, le popoldne je obisk za dobršno mero odrekel, ker je lepo solnčno popoldne s skakalnimi tekmam' na Mostcu pritegnilo več tisoč Ljubljančanov v naravo.
V	soboto zvečer so bile tri velike plesne prireditve: ples Jadranske straže, Obrtni šk; ples in umetniška zabava. Vse tri skrb no pripravljene prireditve so bile zelo za dovoljivo obiskane, da so zadovoljni prire ditelji kakor gostje Podrobneje bomo o teh treh lepih družabnih revijah Ljubljane iz pregovorili jutri.
Ustreljen na cesti
Kmalu po polnoči v noči na nedeljo i v Metelkov' ulici odjeknil strel, ki je privabil v bližino več zapoznelih in domov se vračajočih ljudi. Našli so tam hudo ranjenega mladega vojaka, ki je ležal v mlak: krvi. O tem so pasanti takoj obvestili reševalce ;n ob 1.48 je reševalni avto nesrečneža prepeljal v garn zijsko bolnišnico Zdravniki so se zavzeli zanj, toda poma gati mu niso mogli, kajti kmalu je mlad-vojak izdihnil. Ugotovil, so, da gre za ne kega Rudolfa Zajčka, ki je pravkar odslu žil svoj rok in bi moral že domov. Kake je prišlo do te tragedije, še ni pojasnjene in so policijske oblasti skupno z vojaški-m: uvedle preiskavo.
V	bolnišnico so ponoči prepeljali reševalci berača Alojzija Zajca, ki je v mrazu omagal in so mu precej ozeble noge. čeprav so njegove ozebline precej hude, upajo zdravniki, da mu bodo rešili noge.
Poldka Valandova je umrla
Jesenice, 14. januarja
Po nesreči, ki se je pripet la v četrtek zvečer na Jesenicah na Kralja Petra cesti so na odredbo zdravnika dr. Marčiča prepeljali 181etno raznašalko »Jutra« in »Slovenskega Naroda« gdč. Poldko Valandovo z avtomobilom v splošno bolnišnico v Ljubljano. Ker je zaradi velike izgube krvi postalo njeno stanje brezupno, so nesrečno mladenko v roč od petka na soboto prepeljali na njen dom na Jesenice, kjer pa je podlegla hudim poškodbam. Vsa soseska sočustvuje z nesrečno rodbino.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek. 15.: številka 72. Red A.
Torek. 16.: zaprto.
Sreda, 17.: Antigona. Red sreda.
OPERA
Ponedeljek, 15.: zaprto. Torek, 16.: zaprto.
Sreda, 17.: Trav ata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Izven.
Alf sem prispeval za
sokotski dom v Trnovem?
zlasti z njeno materjo, ubogo vdovo, ki ji je bila pridna Poldka v krepko oporo. Pogreb blage mladenke bo jutri, v ponedeljek popoldne, izpred hiše žalosti na farno po-
kopališče na Jesenicah. Bodi nesrečnemu dekletu ohranjen lep spom n, preostalim bridko prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Praktični tehniki so zborovali
Ljubljana, 14. januarja
Na tehnični srednji šoli je bil dopoldne peti redni občni zbor Organizacije praktičnih tehnikov Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano in so se ga poleg številnih ljubljanskih in okoliških tehnikov udeležili tudi številni člani z dežele, je vodil predsednik g. Ivan Mihelčič. Mimo drugih je pozdravi! zlasti zastopnike banovine. Zveze društev privatnih nameščencev. Komiteja tehničnega dela ter Udruženja diplomiranih tehnikov.
Zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju. Splošnemu predsednikovemu poročilu je sledilo obširneje poročilo tajnika Josipa Kregarja. ki je mogel z zadovoljstvom ugotoviti, da je bilo kljub težkim izrednim razmeram, ki so jih v pretekli poslovni do-b; ustvarili dogodki v tujini, društveno delo kar zadovoljivo. Le tu pa tam je trpelo pod mlačnostjo pripadnikov stanu in članstva. Sorazmerno številu absolventov doio-vodske šole jih v stanovskem društvu ni včlanjenih dovolj, dasi bi mogli spoznati vrednost skupnih prizadevanj. Poleg odbora so za izpolnjevanje zastavljenih nalog skrbeli odseki. Ekskuzijski odsek spričo mednarodnih zapletljajev sicer ni mogel izvesti vseh svojih velikih načrtov, ovirala pa ga je pri izvedbah tudi odsotnost številnih članov, ki so bili poklicani v službo domovine Gradbeni odsek je pomagal Komiteju tehničnega dela. A knjižnični odsek je v svesti si svoje dolžnosti, da mora tudi absolventom in poklic izvršuječim č'anom širiti strokovno znanje in splešnu obzorje, s precejšnjimi investicijami obogatil društveno knj'žnico. ki jo je stavil povsem urejeno za uporabo na razpolago svojim članom.
Organizacija je skrbela seveda tudi za povsem stanovske potrebe svojih članov ter zastavila zanje ves svoj vpliv tako pri po-
sredovanjih v službenih zadevah, glede nastavitev, kakor tudi pri iskanju podpor za svoje najpotrebnejše brezposelne člane. Tajnik se ni mogel pohvaliti s preveliko povezanostjo provincialnih odsekov z upravnim odborom v Ljubljani. Društvo je skrbelo za redne tedenske sestanke č'anov v društvenih prostorih. Zelo tesne stike je gojilo društvo s sorodnimi organizacijami.
Blagajnik Janez Markelj je poročal o zadovoljivem aktivnem stanju društvene blagajne, knjižničar Rajko VVernig pa o novih nabavah. Po razrešnici je bila na dnevnem redu ugotovitev samostojnih mojstrov in absolventov tehnikov, ki so zaposleni ( kot polirji ali pri raznih teža'kih delih. Absolventi so po 37 letih obstoja gradbene de-lovodske šole, ko so se z velikimi napori priborili do strokovne izobrazbe zaposleni kot navadni težak«, veliko število pa je tudi še brezposelnih in zaradi prevelikega kadra samostojnih mojstrov ne morejo začeti izvrševati samostojno obrt Dravska banovina kot turistična pokrajina ne bi smela zaostajati v gradnjah, temveč bi bilo potrebno v interesu narodnega gospodarstva in napredka gradbene obrti strožje nadzorstvo. Spomenica ugotavlja, da tretjino vseh del izvršijo nelegalni obrtniki in šušmarji, s čimer so oškodovani stavbni gospodarji, mojstri, davčne uprave in OUZD. Na številne prijave in pritožbe s strani obrtniških združenj ne storijo oblastva nobenih ukre-jx>v, dočim daje šušmarstvu uredba od 21. junija preteklega leta še večje možnosti. Zato je bila na zborovanju sog'asno sprejeta resolucija, ki zahteva, da se izda nova uredba. s katero bo takoj ukinjeno izdajanje omejenih koncesij za izvrševanje manjših zidarskih tesarskih in kamnoseških obrti. Resolucija bo dostavljena ZTOI, banski upravi in prizadetim združenjem. — Nov» odbor je bil izvoljen soglasno s predsednikom Mihelčičem na čelu.
Mali gospodarji in skupna organizacija
Ljubljana, 14. januarja
Dopoldne je zborovalo na kmetijsken oddelku banske uprave Osrednje društvf rejcev malih živali in polagalo račune svojega enoletnega delovanja. Zborovanje, k-se ga je udeležilo 20 delegatov včlanjenih društev, je vodil predsednik dr. Janko Koren. V poročilu je poudaril, da je bil dne 12. februarja lani prav v teh prostorih ustanovni občni zbor. Pobudo zanj je dal kmetijski oddelek banske uprave. Na ustanovni občni zbor so bili povabljeni za stopniki Združenih gojiteljev v Mariboru in zastopniki »Živalce«, sicer kot zasebniki, ali vendarle kot vplivni člani ali celo odborniki rejskih društev. Izvoljeni odbor naj bi skušal odstraniti razcepljenost, ki že dalj časa izpodjeda složen nastop vseh -ejcev.
Novo društvo si je postavilo za cilj ustvariti enotno močno rejsko organizacijo, ki bo uživala zaupanje članstva kakor tudi oblasti. Odbor je proučeval in iz-oopolnil društvena pravila. Načrte je pred-Tožil kr. banski upravi, ki je odobrila njegove smernice ter društvo priznala kot edino pravega zastopnika rejskega pokre-ta v Sloveniji. O ustanovitvi društva so bili obveščeni vsi rejci in bili pozvani k sodelovanju. Poziv je naletel na eni strani na odobravanje, na drugi strani pa na uža-j en ost: kdo se upa vtikati v rejski po-kret? Prizadevanja v smeri združitve v početku niso rodila uspeha. Le počasi je
lobilo Osrednje društvo člane. Odbor Je ačel deliti plemenske živali vsem. ki so ;ib potrebovali. Ko je kmetijski oddelek bonske uprave prirejal kmetijsko razstavo na velesejmu. je organiziral tudi razstavo malih živali, ki je kar dobro uspela...
Iz poročila, ki ga je podal tajnik g. Ing. Greif, je razvidno, da šteje Osrednji odbor danes 13 članov društev s 750 vpisanimi člani rejcev. Ob priliki razstave Je Izdalo društvo prvo propagandno številko svojega glasila »Mali gospodar«, v novembru pa je izšla druga propagandna številka. Prva redna številka bo izšla takoj po današnjem občnem zboru. Tudi Zveza društev reicev malih živali je na svojem zadniem občnem zboru sklenila, da vsa društva rejcev malih živali, včlanjena v zvezi, pristopijo v Osrednje društvo Delo Osrednjega društva ie bilo v prvem letu manj strokovno, kajti pravi namen teea dela je bil združitev vseh rejskih organizacij.
Po poročilu blaealnika g. Babnlka pa je predsednik prečital pravila, ki so bila nekoliko izpremenjena Po novem le predviden tudi nov naziv društva in sicer se bo odslej imenovalo- Zveza društev »Mali go-spedar«. kajti namen Zveze bo. dajati članom tudi pouk v nllhovem malem gospodarstvu Po poročilih so bile volitve in je bil za predhodnika ponovno izvoljen dr. Janko Koren.
Maribor čez nedeljo
Maribor. 14. januarja Četrti sokolski ples
se bil sinoči v nabito polnih in okusno •krašenih prostorih Sokolskega doma. Tradicionalni ples mariborskega sokolstva v proslavo rojstnega dne Nj Vel kraljice Marije je privabil tudi letos številno nacionalno ter sokolsko občinstvo, pa tudi od-ličnike, med katerimi smo opazili predvsem poveljnike mariborskih vojaških edinic s poveljnikom mar. vojnega okrožja polkovnikom Radovanovičem na čelu, nadalje zborničnega svetnika F. Pinterja, mag. ravnatelja Rodoška kot zastopnika mestne občine, predsednika trg. združenja M Ose-ta, starosto marib. sokolske župe dr. M. Goriška in druge nacionalne ter društvene zastopnike. Slikoviti plesni večer se je pričel s Kraljevskim kolom, ki sta ga otvorila polkovnik g. Radovanovič in podnačelnica s. M Zivičeva Ves plesni spored je imel spričo prevladujočih narodnih plesov (dje-vojačko kolo, kolo Vranjanka) nacinna1™ pečat in poudarek Vse točke so povzdignile potek večera in sloves, ki ga uživa vsakoletni tradicionalni sokolski ples kot najelitnejša mariborska družabna prireditev O polnoči so ugasnile žarnice, predsednik meddruštvenega odbora mariborskih so-kolskih društev prof L. Struna Pa je v prisrčnih besedah izrekel tople čestftke in voščil navzočim bratom pravoslavne veroizpovedi ob prehodu v novo leto. Ves čas večera je vneto sviral in marljivo sodeloval znameniti mariborski jazz.
Mariborski pravoslavni verniki
pa se niso poslavljali od starega leta samo v Sokolskem domu. ampak tudi v kavarni Jadran, kjer je o polnoči spregovoril tople, vzpodbudne besede protojerej g Simeon Ivoševič, ki je želel vsem navzočim srečno novo leto.
Zgodovinsko društvo v Maribora
ki je pravo torišče znanstvenega zgodovinskega dela, je imelo danes dopoldne svoj redni občni zbor v čitalnici Studijske knjižnice. Iz poročil je bilo razbrati smotrno, vztrajno znanstveno prizadevanje. Predsedniško poročilo je podal podpreds. ravnatelj dr. Josip Tominšek, ki je vodil
občni zbor in ki je začrtal društvene smernice v duhu prizadevanj pokojnega društvenega predsednika in ustanovitelja prelata dr. Kovač: ča Izčrpna, klena poročila o delu so podali še tajnik prof Baš. ki je poročal tudi za arhiv, blagajnik upravnik Niko Vrabl knjižničar ravnatelj Janez Glaser in dr Ivan Jančič za nadzorni odbor. Nesporni sadovi teh idealn"h prizadevanj se zrcalijo predvsem v Časopisu za zgodovino in narodopisje, nadalje v društveni knjižnici, ki je pridobila lani 657 knjig, v izpopolnjevanju arhiva. Društvo bo tudi nadalje vršilo svoje važno nacionalno kulturno poslanstvo v smislu društvenega programa Denarni promet izkazuje 137 000 dinarjev, dohodkov je bilo 85.734 din. podpore znašajo 40.300 din. Zal se opaža padec pri članstvu, ki je v zad-niih letih padlo za celo tretjino. Članov je 137. Soglasno je občni zbor sprejel nova pravila, k: odgovarjajo duhu časa. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Zgodovinskega društva na predlog prof. dr. Dolarja dosedanji marljivi društveni tajnik prof. Baš, ki mu je podpredsednik dr. Tominšek s toplimi besedami predal predsedstvo občnega zbora Novi pred-edn k prof. Baš je v okviru zahvale občnemu zboru za soglasno izvolitev označisl nadaljnje smeri društvenega dela, nakar so bili izvoljeni v odbor: dr. A. Dolar. Janko Glaser, dr. Josip Tominšek. Niko Vrabl, Fran Minafik, Jakob Richter. dr Fran Suš^ik, prof. Košar. prof. B Stupan. prof J. Se-d:vy. kot namestnik pa prof. S. Bunc. dr. VI. Travner in dr. Fran Skerlj. Pregledniki računov so: dr Matko Heric, dr. Ivan Jančič in dr. Alojzij Trstenjak. Občni zbor sta pozdravila kanonik dr. Osterc v škofovem imenu, dr. Milan Senkovič pa v imenu mariborske mestne občine.
Mariborski čebelarji
so se zbrali danes dopoldne v Mariborskem dvoru. Predsednik marib. podružnice čebelarskega društva g. O. Crepinko Je otvoril občni zbor. Poročila so pričala o pridnem delu. Poleg predsednika so poročali: tajnik Pušaver, blagajnik Zivko in P Močnik za nadzorni odbor. Pri volitvah je bil Izvoljen pretežno dosedanji odbor. Na dnevnem redu je bilo tudi strokovno predavanje ba-
novinskega čebelarskega referenta gosp. Okorna.
Hiša grofa Zabea je pogorela
Nad Sv. Lovrencem na Pohorju ima grof Zabeo iz Fale svojo poletno vilo. Ob štirih zjutraj je nenadoma zažarelo nebo, hiša je bila v nekaj trenutkih vsa v plamen.h. Ljudje, ki so spali, so se komaj rešili iz goreče hiše. Sentlovrenški gasilci so takoj pribrzeli na pomoč in so pričeli gasiti. Posrečilo se jim je, da so omejili požar, da se ni razširil na sosedne objekte. Skoda še ni točno ocenjena. Vzrok ognja je v tem.
ker se je zaradi preža kurjene peči vnelo tramov je. Nočni požar je vzbudil med ljudmi mnogo strahu, zlasti med onimi, ki so bili v trdnem spanju, pa so se v zadnjem iiipu rešili iz goreče vile.
Avto ga je povozil
Na znanem košaškem ovinku je povozil neki tuji avto 271etnega tkalca Mirka Zela, ki je obležal na cesti z zlomljeno hrbtenico. 2ela so prepeljali v spl;šno bolnišn co. Njegovo stanje je precej resno. Orožn-ki razčiščujejo zadevo.
Po 23 letih obtožuje hči lastno mater, da je zažgala dve kmetiji
Krško, 14. januarja
Ljudska zloba in maščevalnost ne poznata meja, dasi ve vsakdo, da bo prejel prej ali slej zasluženo kazen. Toda nagon maščevanja ga toliko zaslepi, da stori še tako strašno dejanje, samo da more škoditi bližnjemu. Tako zlobno dejanje je sedaj odkrila roka pravice, dasi šele po 23 letih, vendar dovolj zgodaj, da bo požigral-ka, ki je uničila kar dve lepi domačiji, prejela zasluženo kazen.
Bilo je leta 1916., ko je 8. decembra zvečer med 20. in 21. uro nastal v hlevu posestnice Antonije Gorenčeve v Dolnjem Zabukovju požar, ki je uničil celo gospodarsko poslopje s pohištvom, gospodarskim orodiem. obleko ln živežem ter so si prebivalci rešili le golo življenje. Požar je ogrožal tudi sosedno Boltetovo hišo, ki je oddaljena samo 4 metre, a se je požrtvovalnim vaščanom posrečilo oteti jo. Skoda je znašala 4000 kron, kar je bil takrat zelo lep denar 2e po tem, kako je bil nastal požar, je bilo takoj jasno, da je bil ogenj podtaknjen, vendar ni bilo tedaj za storilcem nikakega sledu.
Komaj dva meseca nato se je pojavil rdeči petelin na strehi Franca Bolteta in je zgorel skedenj, odkoder se je ogenj razširil na hišo, kateri je zgorela streha. Dalje se je požar razširil na svinjak in so v njem zgoreli 4 prašiči, v hlevu je zgorel vol, nato je zgorel še kozolec. Požar je ogrožal takrat tudi življenje domačih, ki so vsi trdno spali, ko je bil požar že v največjem razmahu. Tudi v tem primeru se nI dalo ničesar rešiti ln je škoda znašala tudi okrog 4000 kron. Zločinec pa je spet Izginil.
Za oba požiga so že takrat sumili Francko Hribarjevo iz Dolnjega Zabukovja. in sicer pri Gorencu zato. ker je slednji od njenega očeta kupil hišo in nosestvo, kar pa njej ni bilo všeč. pri Boltetu pa lz sovraštva do Boltetove matere, s katero se je Franrka vedno prepirala. Vendar dokazov ni bilo in požiga sta ostala nepojasnjena do današmega dne. ko je Izpovedala njena hčerka Marija Mulejeva. da je mati zažgala obe hiši in da je to pri-
pravljena pred sodiščem s prisego potrditi.
Med drugim je izpovedala Marija Mulejeva: »Točno se datumov ne spominjam, vem pa, da je bilo v adventu, ko sem se nekega večera prebudila in videla svojo mater, kako je popolnoma oblečena od nekod prišla ter nam povedala, da pri Go-renčevih gori, ter je še dodala, naj se nikar nič ne bojimo, ker da bo zdaj stara Gorenčevka imela zadosti ter bo morala od hiše do hiše beračiti«. Tudi drugega primera se spominja prav dobro in pravi: bilo je v zimskem času in je zunaj ležal sneg. Nekega večera, ko je sedel oče pri peči, jaz pa sem bila s 4 otroki že v postelji, se je mati odpravljala od hiše. Oče ji je takrat dejal: Ljuba moja Francka, lega ne delaj, ker se boš kesala! A mu je mati odgovorila: Ti pa kar tiho bodi! Nato je šla v kuhinjo ter vzela iz peči treske. Sicer nisem tega videla, sklepam oa to po rožljaniu in ropotu v kuhinji. Potem je mati odšla in se vrnila šele čez kake pol ure, vsa zasopla je dejala: Zdaj se pa pri Boltetu že sveti, ampak se takoj ni hotelo, pa sem malo počakala. Oče pa je pri peči samo vzdihoval. Nadalje izjavlja Mulejeva, da je po njenem mnenju mati, ko je zažgala pri Gorenčevih, mis'ila, da bo zgorela tudi Boltetova domačija, katera je odstranjena samo 4 metre, a so jo sosedje le rešili. Ko jo je hčerka večkrat vprašala, če je nič ne peče vest, ji je vedno odgovorila: Punčara, kar tiho bodi. Mulejeva pravi, da je mater sedaj ovadila, ker jo je nekla vest zaradi materinega dejanja, dočim mati odločno vse zanika. Hčerka pravi, da je vse pripravljena potrditi pred sodiščem s prisego, mati pa pravi, da se hoče hčerka samo maščevati, ker je dobila manjšo doto, kakor je mislila, ln da je ona slišala ša takrat, kmalu po požaru, da je zažgal obe poslonji neki Franc Ruerelj. ki pa je kmalu nato umrl.
Sodnik, ki bo reševal ln sodil to zadevo, ob imel vsekako težko stališče, da po-iacnl. v koliko so Marijine izpovedbe resnične. Prebivalstvo vsega okoliša z zanimanjem pričakuje, nadaljnje preiskave in poteka.
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. sveto pismo, 9. živilo, 10. dušitev, 11 umeten mednarod. jezik, 13. ribiška mreža, 14. spolnik v Italijanščini, 15. medmet, 17. časovni veznik, 18. tek, apetlt v francoščini (fonetično), 20. južno vre-
me, 23 medmet, 24. kratica v datumu, 26. predlog, 29. žal v srbohrvaščini, 31. vas na Gorenjskem, 34. osebni zaimek, 36. žuželka (množinska oblika), 27. vprašalnica, 38. pripadnik velikega naroda, 40. oblika glagola biti, 41. moško krstno ime, 43. moško krstno ime, 44. rudarski strokovnjak.
Navpično: 1. žensko krstno ime, 2. tekočina, 3. pogojni veznik, 4. predlog, 5. medmet v srbohrvaščini, 6. vrsta severnega jelena, 7. azijska država, 8. moško krstno ime, 12. staja, 15. rimski bog, 16. tip, 18. kratica za delniško družbo v nemščini, 19. veznik, 21. del glave, 22. oče, 25. zločinec, 27. predlog, 28. padavina, 29. prislov časa, 30. veznik, 32. oblika kazalnega zaimka, 33. pogojni veznik, 35. latinsko ime, 37. del obraza, 39. sem (dialektična oblika v srbohrvaščini), 40. gostinski lokal, 42. spolnik v italijanščini, 43. nikalnica,
rešitev zadnje križanke:
Vodoravno: Aleš, reka, moj, ten, ep, bor, se, losos, Igenijo, kasir, as, tko, ta, aj, da, atom, moka.
Navpično: Amerika, lop, ej, et, kes, anemona, Koseški, bogat, ronio, lik, sir, sad, tak, jo, do.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD
Izmed reševalcev, ki so poslali pravilne rešitve, je žreb Izbral ln s knjigami obdaroval Hotlmira Gorazda, dijaka v Ljubljani, Nunska ulica 17, Karla šobra v Mo-škanjclh in Urško Stolekarjevo, strokovno učiteljico v Podsredi pri Rajhenburgu.
Mestni p. it remi, -,avoa Občin* Ltubljuut
f
Naznanjamo žalostno vest, da nam je 13. januarja 1940 nenadoma umrl dobri mož in skrbni oče, bratranec, svak in stric, gospod
STOJEČ RAJKO
pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča v Ljubljani in rezervni kapetan II. razreda.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 16. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v molitev ln blag spomin. LJUBLJANA, dne 14. januarja 1940.
Družina STOJČEVA in sorodstvo.
f
TVRDKA ANTON KRISPER naznanja žalostno vest, da je njena dolgoletna bivša blagajničarka, gospodična
Otilija Janovsky
mirno v Gospodu zaspala,.
Ohranili bomo zvesto sodelavko v trajnem spominu. Pogreb bo v ponedeljek 15. januarja ob 14. uri iz Kneza Koclja ulice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 14. januarja 1940.
Urejuje L>avorjn Kavijea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko VuuaL — Za Narodno tiskarno d. (L kol tumarnarja Hran Jtuan. — i6a uiauauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljuoijui,