j t: Loto LXV Poštnina ptaFana v pofovlnl V Ljubljani, v nedelje, 'dne 31. oktobra 1937 štev. 251 Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi aL 6/III Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Drugo življenje l Zopet smo pred praznikom Vseh svetih in dnevom, posvečenim spominu naših rajnih. V teku leta nam dnevno delo in skrbi morda za-stro pogled v onostranost, toda Verne duše so glasen klicar, ki globoko pretrese slehernega mislečega človeka in mu usmerja pogled skozi meglo vsakdanjosti v skrivnosti zagrobnega življenja. Vzbudi se vsaj dvom, če je še drugo življenje. Kajti tudi dvomljivci in neverni mislijo na svojo druge rajne, tudi oni jim posvečajo nežen spomin. Če kdaj, se v teh dneh njih duša najbolj približa krščanski veri v onostranost. V misli tiho klije vprašanje, kaj jc zdaj z onimi, ki so jih ljubili in bili od njih ljubljeni; kaj je zdaj z vsemi tistimi trpečimi in hrepenečimi dušami, njih veličino in revščino, žrtvami in neizpolnjenimi željami tu na zemlji. Ali so vjeli vase žarek sreče in miru, jx> katerem so na zemlji zaman hrepeneli? Ali napisi na nagrobnih spomenikih, ki govore o vstajenju in snidenja v drugem življenju, morda le oznanjajo resnico? Do teh vprašanj je mogoče zavzeti dvojno stališče. Tiste namreč pustimo ob strani, katere ta najgloblja življenjska vprašanja sploh ne zanimajo in so lalikomišljeni dovolj, da k njim postavijo le velik vprašaj. Mislimo torej lo na resne ljudi, ki se s tem problemom resno pečajo. —■ ln tu srečamo materialiste, ki so prepričani, da drugega življenja ni in ga biti ne more, ker je s smrtjo telesa umrlo vse človekovo življenje. Beseda o drugem življenju je za nje le prazen zvok, lepa sanja. V poštev prihaja le kot verska tolažba, kot lepa samoprevara — a nič več. Materialist ne veruje v nadaljevanje individualnega življenja po telesni človekovi smrti. No, da: kvečjemu če hočete imenovati drugo življenje prehod snovi iz ene oblike v drugo; strohnelega človeškega telesa v druge kemične sestavine, kakor je ta proces lasten vsem živim telesom tudi v rastlinstvu in živalstvu. V tem smislu priznava materialist neprekinjeno življenje materije, da, njeno večno življenje. Toda mimo tega »življenja« snovi materialist ne priznava po telesni smrti nadaljevanja osebno zavestnega življenja, ker ne priznava, da poleg snovnega telesa biva od njega neodvisna duša, ki preživi smrt telesa. Za materialista je smrt konec osebnega živil jenja in osebne zavesti. Po tem nazoru se človek » smrtjo povrne v isto stanje kot je bil pred rojstvom, oziroma spočetjem, ko je telesno bil le še del drugih bitij. Misleči materialist se ob nepobitnem dejstvu smrti sprijazni z mislijo, da bo nekoč vedel tako malo o sebi kakor ve zdaj v globokem snu, — le da bo to spanje večno, nevzdramno. Ničesar, prav ničesar ne bo ostalo od njegovega osebnega življenja: mrlič l>o, kakor da ni nikdar živel. Drugače tisti, ki verujejo v posmrtnost. Ti verujejo, da luč osebnega življenja, spočeta v •materinem telesu in katere se otrok po nekaj letih zave — na večne čase ne bo ugasnila. Zaradi telesnih nedostatkov je žar tega plamena lahko oviran, v telesu nakaženega pohabljenca je morda komaj zaznaten, toda bo po ločitvi duše od telesa zasvetil v vsej ne-zadržani lepoti, pa čeprav je bil v jjozemskem življenju vklenjen v telo ubogega slaboumnožu ali komaj zaživelega dojenčka. Tudi če bo snovno telo strohnelo, se bo osebnostno življenje poedincev nadaljevalo v večnost. S to vero v osebno zagrobno življenje kristjan ni osamljen; večina človeštva veruje vanj in ga pričakuje, dasi na razne načine. Mnogo jih je, ki n e razmišljajo o načinu zagrobnega življenja, čeprav vanj verujejo. Nekateri narodi si predstavljajo posmrtnost kot dolgotrajno potovanje, na katerem se duša očiščuje v telesih drugih, celo živalskih bitij. Najčistejšo obliko pa je verovanje v posmrtnost dobilo v krščanstvu, ki vidi v človekovem posmrtnem življenju njegovo najvišje usovršenje in najtesnejšo združitev s samim Bogom. Vera krščanstva uči vsekakor tudi, da more človek zgrešiti svoj srečni zadnji namen. Katoliška vera pozna tudi kraj očiščevanja neko prehodno stanje, ki pa se bo končalo no lc za poedinca, ampak tudi za vse človeštvo ob času, ko bo število ljudi na zemlji doj>olnjeno. Našo vero v posmrtno življenje jDodpirata razum in razodetje. Pamet nam pravi: Ako je Bog, mora biti tudi drugo življenje. To zahteva nujno božja dobrota in božja pravičnost. Brez drugega življenja je naše zemsko življenje ne ]e nedoumna uganka, temveč naravnost nesmisel. Potem je človek, najodličnejše božje delo na zemlji, nesrečno bitje, polno nasprotij. — Razodetje učloveeenega božjega Sina pa dviga dejstvo posmrtnega življenja nad vsak dvom. Vera v onostranost je jedro krščanstva. Kajpada nam o načinu drugega življenja _ tudi krščanstvo pove le malo. Drugo življenje se nam vzgojno kaže jx>d vidikom plačila in kazni, pogubljenja proč od Boga in plačila v blaženi združitvi z Bogom. Naša vera nam tudi zagotovi, da bo tudi naša telesnost nekoč deležna plačila, odnosno kazni. Gotovo je pa tudi za kristjane v veri v posmrtnost še marsikaj ne-doumnega, n. pr. kako bo duh mogel bivati neodvisno od telesa; kako bomo mogli po apo-stolovih besedah neposredno gledati Boga in iz njega črpati vse nadaljno spoznanje in vso ljubezen. Kljub temu, da je po besedah evangelija med nami in onostranost jo velik prepad, se je človek v vseh dobah svoje zgodovine trudil, da bi o zaprobnem življenju dobil večje spoznanje in da bi prišel v dotik z onimi, ki so pred nanu odšli v večnost. Božje razodetje nam zagotavlja, da je trojno stunje, v katerem žive duše telesno odmrlih v drugem življenju: blaženi, pogubljeni in duše na kraju očiščevanja. Dosti vec nam ni razodeto. Zlasti nam je prikrit način očiščevanja. Toda za naše zemsko življenje jc najvažnejše, da onostranost postane za nas resničnost, to je: da v tem življenju računamo z drugim življenjem. Zagrobno življenje mora biti merilo vrednosti za pozemsko življenje, ki je p< božjem načrtu le pripravo za drugo življenje. Biti kristjan jc isto kot živeti v pričakovanju Japonski pogoji za mir Zveza narodov je zgolj evropska ustanova Kitajska mora prekiniti vse zveze s SSSR in stopiti v zvezo z Japonsko Spomin na začetek borbe proti komunizmu London, 30, okt. TG. Tukajšnji »Evening Standard« objavlja članek svojega diplomatičnega 60-trudnika, ki jih je Japonska stavila za sklenitev miru s Kitajsko. Člankar pravi, da je črpal svojo vest iz dobro poučenega vira. Japonski pogoji 60 bili sporočeni tudi že kitajskemu maršalu Čankaj-šku in obsegajo šest točk: 1. Kitajska vlada mora priznati obstoj neodvisne mongolske države, ki obsega notranjo Mongolijo (severni kitajski pokrajini Suijuan in Čahar). 2. Kitajska vlada mora priznati peterim severnim pokrajinam — Šantung, Hopej, Šansi, Ho-nan in Šensi — pravico, da si izberejo svojo lastno avtonomno vlado. 3. Kitajska vlada mora Japoncem odstopiti v trajno last kos zemlje pri Šanghaju, ki pa mora biti neposredno zvezan z morjem. Velikost tega ozemlja je odvisna od tega, koliko ga bodo japonske čete do dneva, ko Kitajska sprejme mirovne pogodbe, vojaško zasedlL 4. Kitajska vlada mora japonski priznati neomejene pravice, da japonske ladje ribarijo po vsej kitajski tihomorski obali in po vseh kitajskih plovnih rekah. 5. Kitajska mora takoj izstopiti iz Zveze narodov, ki je zgolj evropska ustanova, pri kateri azijske države nimajo ničesar iskati, ker samo evropskim država mdajejo priložnost, da se vmešavajo v azijsko zadevo. 6. Kitajska vlada se mora v mirovni pogodbi zavezati, da njena armada ne bo nikoli imela vojaških letal in sploh ne vojaškega letalstva. Isti poročevalec trdi, da namerava Japonska pri mirovnih pogajanjih staviti tudi zahtevo, da Kitajska prekliče in razveljavi vse pogodbe, ki jih je sklenila s sovjetsko Rusijo in da sklene z Japonsko pogodbo o zavezniškem prijateljstvu in sodelovanju. Toda zaenkrat japonska vlada ni smatrala za primerno to zahtevo javiti Čankajšku, da ne bi po nepotrebnem vznemirila sovjetske Rusije. (Glej zemljevid na 2 strani.) Sovjeti zbirajo vojne site v Zunanji Mongoliji Tokio, 30. oktobra, b. Iz Harbina poročajo, da zbira Rusija v Zunanji Mongoliji ogromne množine vojnega materiala ter da tjakaj neprestano prihajajo vojaški transporti. Potniki, ki so prišli v Har-bin, poročajo, da je vzhodno od Urala ustavljen ves »Vprašanje nemških kolonij se tiče samo Anglije" London, 30. oktobra b. Snoči je imel Winston Churchill v Londonu govor, v katerem se je dotaknil zadnjih izjav o nemških kolonialnih zahtevah ter je poudaril, da je polonialno vprašanje za Veliko Britanijo resno vprašanje. Za časa svetovne vojne je Italija dobila velika področja na južni Tirolski, v Dalmaciji, mnogo otokov, sedaj pa je zasedla še Abesinijo. Churchill je mnenja, da vse to ne more biti temelj za to, da se Italija sedaj obrača na Veliko Britanijo ter zahteva kolonije za Nemčijo. Kolonialni problem se tiče danes samo Nemčije in Velike Britanije in nikogar drugega. promet zaradi vojaških transportov. Mednarodni ekspresni vlak jc bil zadržan v Krasnojarsku celili 36 ur in nihče ni smel izstopiti iz vlaka. Pred veliko ofenzivo na Sanghaj šanghaj, 30. oktobra, b. »United Press.1: poroča, da pripravljajo Japonci zadnje vojne sile, ki bodo odpremljene iz severne Kitajske proti Šanghaju. Kitajci izjavljajo, da se bodo branili pred Šangha-jem tako dolgo, dokler ne pade zadnji mož. Ponoči so pred Šanghajem grmeli 6anio tojx>vi, katerih grmenje se je stopnjevalo proti jutru. Hude borbo so ob reki Siičan. Japonci izjavljajo, da pripravljajo novo ofenzivo pred Šanghajem, ki bo sredi prihodnjega tedna. Kitajci spretno izkoriščajo zastoj in gradijo nove jx>ložaje. Posebno močno se utrjujejo Kitajci okrog Nantava. 1'okio, 30. oktobra, c. Vse japonske rodoljubne in prosvetne organizacije pripravljajo veliko narodno proslavo prve obletnice japonsko-nemške pogodbe proti komunizmu. Dne 29. novembra bo namreč eno leto, kar je bila ta pogodba podpisana in ta dan bo v Tokiu velikansko zborovanje. Najprej bo govoril predsednik vlade princ Konoje, za njim pa bosta po radiu govorila na tem zborovanju najprej .Htler in za njim Mussolini. To bo torej prvi in največji »svetovni shod« proti boljševizmu. Belin, 30. oktobra b. HitleT je odlikoval tukajšnjega japonskega veleposlanika Misakoja z velikim križem nemškega orla. Japonskega vojnega atašeja majorja Hirošita Čišma je odlikoval za zasluge z redom nemškega orla, princa Čičiibti-ja z redom velikega križa reda nemškega orla za njegov nedavni obisk v nemški j>restolnici. Sporazum v Londonu London, 30. okt. AA. Havas: Odbornik za ne-vmešavanje je po včerajšnji seji objavil naslednje uradno poročilo: »Zastopniki držav, ki so zastopane v pododboru, so se sporazumeli o načrtu resolucije, ki je bila izdelana na sestanku dne 26. oktobra. Zastopniki so se sporazumeli, da pristanejo na devet točk angleškega načrta z dne 14. julija, ki 6e nanašajo na umik prostovoljcev, na priznanje pravic vojskujočih se držav obema strankama in na kontrolo, ki se naj izpolni z dodatki Van del Wenin-govega načrta.« Poročilo pravi, da so se zastopniki sporazumeli o naslednjem: 1. Predsednik odbora naj stopi v stik z obema strankama v Španiji, da bi dobil čimprej njihov pri-sta;uk glede sodelovanja pri umiku prostovoljcev, ki niso Španci. Doseže naj tudi, da sestavita dve komisijL Ena komisija bi nadzirala umik prostovoljcev, ki bi se v enakem številu umikali iz obeh taborov. Odhod prostovoljcev bi naj bil tudi sorazmeren s številčnim stanjem vseh prostovoljcev na obeh straneh. 2. Predsednik bo obvestil obe stranki, da bodo države, ki sodelujejo v sporazumu istočasno priznale pravice vojskujočih se strank obema taboroma, ko se bo začel odhod prostovoljcev in se bodo izpolnili pogoji iz 1. točke. 3. Od dne, ko se bo začel od odbora določeni odhod prostovoljcev iz Španije, se bo tudi začela izvajati od odbora določena kontrola na francosko-španski meji. Ta kontrola bo tudi izpopolnjena z določbami, ki jih bodo za pomorsko kontrolo sprejeli pomorski strokovnjaki na temelju dopolnilnega poročila. Vsaka vlada mora izdati potrebne odredbe za prevoz orožja in odhod ali prevoz prostovoljcev v Španijo, ki bodo v skladu z gornjimi določbami. Na ta način bo vlada pokazala, da pristaja na sporazum, ki je zgoraj načelno nakazan. Zastopniki Velike Britanije, Belgije, Francije, Švedske Ln Če- Otvorjen jc popolnoma preurejen in povečan TRGOVSKI DOM. Ker je ena največjih in najmodernejših trgovskih hiš, Vas bo gotovo zanimala. Zato pridite in si jo oglejte. Če pa pri tej priložnosti kaj kupite, bo Vaša korist, ker so prav v ta namen znižane cene! škoslovaške so že izjavili, da njihove vlade brez pridržkov sprejemajo gornjo resolucijo. Uradno poročilo objavlja tudi besedilo italijanskega zastopnika Grandija, ki je rekel, da se vkljub izjavi sovjetskega delegata ne menja že predhodno negativno stališče sovjetske vlade in se zato odboru ni treba več ozirati na stališče Moskve. Tudi Amerika želi posredovali Washington, 30. okt. b. Ameriški državni pod-tajnik Wclls je izjavil, da ni izključeno, da bo Amerika posredovala za mir v Španiji. Ameriko je namreč pričelo skrbeti, da bi nadaljno prelivanje krvi v Španiji lahko zelo neugodno delovalo na ameriške države španske narodnosti. Pobudo za posredovalno delo je dala kubanska vlada. Pasivno stališče Amerike do španskega vprašanja bi lahko dalo nekaterim ameriškim državam povod, da bi izzvale meščansko vojno. Rdeči razlagajo svoje poraze Valeneija, 30. okt. AA. (llavas) Obrambni minister jo danes objavil poročilo o vzrokih, ki so privedli do jioloma na severnem bojišču. Poročilo navaja med drugim, da je bila obramba severnega bojišča zaradi njegove osamljenosti od vsega začetka zelo težka Posebno je ovirala republikansko delovanje okolnost, da se ni moglo opirati na nobeno vojno pristanišče. Irun je padel zaradi jk>-manjkanja streliva. Z njegovim padcem se je začelo majati vse severno bojišče. Nato so boje prenesli v baskovske kraje. Toda tudi to ozemlje se ni moglo braniti brez letalstva. Tako je padel Bilbao. Odpor je postajal čedalje manjši, čeprav so tedaj pričeli na madridskem bojišču ofenzivo, ki naj bi severno bojišče razbremenila. Odjx>r pri Santandru ni bil takšen, kakor so pričakovali. Umika v Astu-rijo niso izvedli v času in na način, ki ga je določila vlada. To sc je zgodilo iz jiolitičnih razlogov, ki jih bo treba še pojasniti. Na koncu navaja obrambni minister, da nastopajo na ozemlju, kjer se bore vladne čete, še vedno manjši osamljeni oddelki, da so se pa bojni fiogoji za sovražnika izpremenili. Ne da bi jKKlcenjeval moč uj>ornikov, izraža vladni minister krepko upanje, da bo neomajna vera republikansko vojske vendarle izvojevala končno zmago. Madrid bo padel sam od sebe Pariz, 30. okt. b. Po vesteh iz Seville je general Queijx> de Liano demantiral vesti o bližnji nacionalistični ofenzivi na Madrid. General de Liano je dejal, da Madrida ni potrebno osvajali z orožjem, ker bo mesto itak samo padlo v roke nacionalistom, ko bodo izvojevali zmage na drugih frontah. V Asturiji so nacionalisti odkrili velika tajna skladišča orožja. Doslej so našli na enem samem kraju 42.000 granat ii 550 ton dinamita. Zemunska vremenska napoved. Večinoma oblačno vreme, v zapaduih predelih nekoliko dežja. V severovzhodnem delu kraljevine bo |>re-vladovalo še jasno vreme. Toplota brez jiosebno izpremembe. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno,, |x>nekod jasno, milo in mirno. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno. drugega, večnega življenja. Merilo za našo živ-jenje niso letu in ne deseteletja, ampak večnost. Misel na drugo življenje more vernega človeka tako prevzeti, da se mu vse pozemsko življenje in delo zazdi malenkostno, tla ga občuti kot nadležno breme. »Kako sc mi zemlja studi, ko mislim nu nebesa!« Toda tisti, ki jc izrekel ta stavek, ni v 65 letih svojega življenja praznoval, umpak je ustvaril nesmrtna dela. Življenje za onostranost ne zahteva od nas. da za tostranost odmrjemo, da smo za vse, kar je nu zemlji, ravnodušni. Nasprotno. Misel na posmrtnost duje našemu jKiklicnemu delu iz red n'; stvariteljno silo in moč, ker jrn žene velika misel, da bi Kristus kraljeval vsem srccm, vsem narodom in vsemu življenju. Za vernega je bi vanje nu zemlji čas preizkušnje za onostranost, več ali manj strm vzpon v večne višave. Zalo no sme zakopati talentov, ki mu jih jc Bog dal na pot po zemlji. V luči večnosti z mnogo ostrejšim očesom spoznava pravo vrednost vseh stvari, nikakor pa ne otopi za zemeljska dogajanja. Za vernika so tudi zemeljska opravilu božji poklic, čeprav so najrazličnejše sposobnosti, ki so komu ilune. Na naših oltarjih častimo poleg svetih puščavnikov, svetih rokodelcev in kmetov tudi svete kralje. Živeti v luči večnosti sc pravi, živeti j>od vsevednim božjim očesom pred katerim je vse v toliko malo uli veliko, v kolikor je z Bopom združeno. Krščansko veren človek se zaveda, da gti bo vsaka be«eda in vsako dejunje spremiinln sko/i tesni smrti in du bo pred večnim .Sodnikom pričalo zanj uli proti njemu. Posmrtno živ- ljenje, v kuteregu upa, ga opominja, da skrbno porabi čas. dokler mu sveti še zemeljsko sonce. Na grobovih naših dragih, ki jih bomo to dni z ljubeznijo obiskovali, se bo nujno v vsakem izmed nas zganilo vprašanje o drugem življenju Kajti sleherni med nami se bo mornl vprašati: Ali žive tvoji drugi v resnici za tebe? Ali so napisi o zopetnem snidenju, o vstajenju resnica ali le prazna beseda? Ali veruješ v večno življenje? Naši dragi rajni žive za nas le, če mi sami živimo v svitu vere v drugo življenje. Le v tem slučaju je smrt mejnik telesnega življenja nikakor na ne ljubezni. Naša ljubezen inenika, ki jo zgrajen v obliki stražnega stolpa in se dviga 70 m visoko, so se zgrnili ljudje v narodnih nošah iz vseh krajev naše države. Vedno znova so prihajale množice. Pred spomenikom je stala na lovi strani četa vojakov. Vojaki so dvignili stare srbske zastave. Na desni strani je bila častna tribuna. Prihod odposlanca N j. Vel. kralja Petra II. divizijskega generala Obradoviča «o navzoči pozdravili z živahnimi vzkliki Živel kralj! Na tribuni so bili minister vojske in mornarico ar-in a d n i g e n e r a 1 M a r i č, pravosodni minister Simono v i č, skopljanski mitropolit Josif, ni-ški episkop <1 r. Jovan, tuzlanski episkop Nektar i j e , raško-prizrenski episkop S o r a f i n , zletovsko - strumički episkop Simeon, armadni general V o i a N i k o 1 a j e v i č , najhujši ranjenec s Kumanovega, nadzornik notranjega ministrstva poslanec K u n o v č i č, zastopnik bana pod-ban Nešič, general C ve t ko v i č, general P e-šič, general Marinkovič, upokojeni general Z i v k o v i 6, senator S v e t o z a r tomič in mnogi zastopniki raznih ustanov. Govor vojnega ministra Ob tej slovesni priliki je spregovoril minister vojske in mornarice general Mnrič z balkona grobnice. Množica ga je navdušeno pozdravila. General Maric je izjavil: ^Doletela me je posebna čast, da se v imenu kraljevske vlade in našo velike in močne vojske in mornarice poklonim prod tem velikim spomenikom dolžne zahvale sinovom majhne, toda junaško in slavne kraljevine Srbije, ki so tu na Ku-manovem žrtvovali svoje življenje na oltarju domovine in zgradili krepke temelje velike in moč-ne kraljevine Jugoslavije. 25 let je minilo od velike zmage, ki si jo je priboril srbski narod na tem polju, vendar pa mislim, da so dnevi pred bitko na Kumanovem in dnevi, ki so ji sledili, še v svežem spominu bojevnikom, ki so se teh velikih dogodkov udeležili. Srbski narod je bil dol20 suženj, vendar ni nikoli izgubil upanja in vere, da bo spet srbsko vse tisto, kar je nekoč žo bilo. S tužnega Kosovega polja, na katerem je propadlo carstvo. so se oglašali junaški klici kosovskih junakov v pesmi in zvokih gusarjev iu stok ranjencev je segal do najbolj osamljenih kmečkih bajt in opozarjal srbsko ljudstvo na staro slavo in veličino in ga pozival k maščevanju. Kosovo jo postalo silno in neugnano žarišče, na katerem se je grel in krepil duli srbskega naroda. Z letom 1003, ko je stopil na prestol blago-pokojni kralj Peter I. veliki Osvoboditelj, se je začelo temeljito delo za vsestransko pripravo srbske vojske za ustvaritev velike zaobljubne misli. Zadnje dni avgusta 1912 so bile končane priprave za ustvaritev Balkanske zveze z geslom: Balkan Balkanskim narodom- 17./30. septembra 1912 je kraljevina Srbija razglasila splošno mobilizacijo svoje vojske in napovedala vojno s turškim cesarstvom. Mobilizacija je pomenila, naj mala ali junaška Srbija in njeno ljudstvo uresničita svojo stoletno zaobljubo in izpolnita svojo dolžnost. Narod se je odzval pozivu na način, ki mu ni enakega. Vsak Srb je čutil v sebi moč kraljeviča Marka in nosil v svojih prsih srce Obiliča. Vsi so komaj čakali, da se izkažejo vredne toli opevanih kosovskih junakov. Matere 60 spremljale 6voje sinove, 6estre brate, žene može, vsi 6rečni in veseli. Ve« narod je prešinjalo zanosno navdušenje. Mobilizacijski dnevi so potekli kakor veliki narodni prazniki, Kmalu nato so se posamezne enote izpopolnile in so krenile proti jugu v številnih kolonah. Povsod so jih ljudje pozdravljali s cvetjem in pesmijo ter jih blagoslavljali z željo, da vidijo vojsko maščevalcev in da jim žele 6rečno pot. Na čelu lega pohoda srbskega naroda v svojo domovino je bil bla-gopokojni kralj Peter I. kot njegov najvišji poveljnik, njegov sin prestolonaslednik Aleksander kot poveljnik prve, najmočnejše in najvažnejše armade, iknez Arzen pa kot poveljnik konjeniške divizije. 5. (18.) okt. je kraljevina Srbija v dogovoru s svojimi zavezniki napovedala turškemu cesarstvu vojno in že 6, (19.) oktobra so srbske armade prekoračile mejo. Med 2. (15.) in 5. (18.) oktobrom so bili na poti proti Kosovemu polju žc prvi spopadi. Že 5. (18.) oktobra, na dan napovedi vojne, je tretja armada obvladala obmejno bojišče in prestopila na sovražno ozemlje. Prva srbska armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki je bila sestavljena iz pet pehotnih in ene konjeniške divizije, njihove s slavo ovenčane zastave sc danes ponosno vijejo med nami, je prodirala proti Kumanovem in naletela 10. (23.) oktobra na turško-vardarsko armado, ki je tvorila glavno turško silo na Balkanu, Pričela se je krvava bitka. Turki so tega dne s svojim prirojenim fanatizmom, z odločnostjo in s precej nad-močnimi silami napadli dve diviziji naše prve armade, s svojim glavnim napadom so pa udarili na naše levo krilo pri Mladem Nagoričanu in pri vasi Želivovu. Vsi ti napadi so ostali brez uspeha, ker so se zlomili na neomajni sili hrabrih Dunavcev in Moravcev. Naslednjega dne ob šestih se je začel po nalogu armadnega poveljstva odločen napad. Napad se je izvedel z nezaslišanim pogonom in požrtvo-vanjem. Srbski polki so pod vodstvom svojih požrtvovalnih in neustrašenih starešin tekmovali med seboj. V tem silnem poletu so se odigrali podvigi posameznikov, vredni kosovskih vitezov. Turška vardarska armada je navzlic izrednemu in žilavemu odporu turških vojakov doživela ogromne izgube in se je morala umakniti, Žc okrog 16 se je pa ta umik pred krepkimi udarci prve srbske armade izpreobrnil v panični beg. Šele pri Bitolju 6e jim je posrečilo urediti nekoliko 6voje vrste radi nadaljnjega odpora. Tako se je tod na današnji dan pred 25 leti odigrala krvava, pri tem pa za srbsko orožje slavna in zmagovita bitka. Posledice kuma-novske zmage srbskega orožja so bile naslednje: Turška vardarska armada je bila tako razbita, dn ni bila več zmožna za nadaljnji odpor. Kmalu je bila nato pri Bitolju deloma uničena deloma pa pregnana proti Valoni. Zaobljuba srbskega naroda se je uresničila. Južna Srbija je bila osvobojena, tožno Kosovo maščevano. Politični klin med obema srbskima kraljevinama, ki ga je Avstro-Ogrska tako spretno zabila, je bil izbit. Dobili sta skupno mejo, kar je pospešilo zedinjenje. Srbska vojska se je izkazala kot prvovrstna vojska in ovenčala 6voje zastave z večnim sijajem in slavo. Njena slava je segla tudi čez srbske meje. V tujini so mislili, da bo srbska in črnogorska vojska naletela na nepremagljiv odpor sovražnika. Neprijetno jih je dirnilo, ko so se našli pred izvršenim dejstvom. Mala kraljevina Srbija se je izkazala vredno srbskega Piemonta in je zbudila živo zanimanje in nedeljene simpatije tudi onstran svojih mej, ne le med srbskim življem, temveč tudi pri ostalih Jugoslovanih, kakor tudi med prijateljskimi narodi, ki so v kumanovski zmagi videli vir novih upov in približevanje dneva osvoboditve in ze-dinjenja vseh plemen jugoslovanskega naroda. Na ta način je bil položen trdni temeljni kamen ne le veliki Srbiji, temveč tudi višji skupnosti, državi vseh Jugoslovanov, veliki in močni kraljevini Jugoslaviji. Brez Kumanovega tudi kraljevine Jugoslavije ne bi bilol Srbska vojska jc na tem bojišču položila sijajno svoj izpit. Ožarjena s slavo te prve in velike zmage, s katero je maščevala tožno Kosovo, se je okrepila z novimi silami, tako da je mogla prenesti tudi težke napore in žrtve druge balkanske vojne in svetovne vojne. Njeno navdu« šenje in navdušenje male Srbije je bilo brez mej. Toda tudi ta velika in sijajna zmaga srbskega orožja ni bila brez žrtev. Prava srbska armada je imela približno 700 mrtvih, med temi 22 častnikov iu približno 4.000 ranjencev. V znak hvaležnosti in spoštovanja do žrtev, ki so padle na kumanovskem bojnem polju, so nn zasebno pobudo velikih rodoljubov postavili ta veličastni spomenik, ki bo pokolenjem pričal o nesebični službi za svobodo bratov in za blaginjo domovine in naroda. Hkratu bo spomenik pripovedoval pokolenjem, da je bilo na teh postojankah s srbskimi prsi in srbskimi pestmi maščevano Kosovo in za vedno pretrgana suženjska veriga okrog, srbskega plemena. Ta zrnata ga je dvignila v zarjo svobode i: suženjske letne. Mirno počivajte slavni vitezi! Vaše tu zbrane kosti vežejo krepko in nerazdeljivo naš klasični jug z ostalimi predeli naše domovine. Pokolenje vašega duha se bo ravnalo po vaših svetlih zgledih požrtvovauja in bo T©@!k@(?@^a(l-evi blagovi zadovoljijo vsakogar ! Tudi Vi bosfe popolnoma zadovoljni z obleko iz našega sukna. C e n e nas j e v m eter. ih blago(vVi^Bleke od 120 do 200 dinar Vlada Tovarna: P a r a č i n O s i j e k kapucinska 14 ZDI n d u s t r i Prodajalne: ja volnen i li Ljubljana Gradišče 4 tkanin Q o:"" O K o m p. Zagreb Jurišičeva 4 Novi Sad Trg OsloboSenja 3 Sarajevo Strossmayerova Beograd Knez Mitiajlova 35 in v vseh večjih mestih v državi varovalo dragoceno pridobitev, pridobljeno z vašo krvjo m odkupljeno z vašimi žrtvami. Poziv viteškega kralja mučenika Aleksandra 1. Zedinitelja: »Varujte Jugoslavijo«-, je postal življenjski cilj vsakega Jugoslovana. Siuovi velike in močne kraljevine Jugoslavije bodo izpolnili svojo sveto zaobljubo in bodo sledili pozivu kralja-mučenika in čuvali Jugoslavijo. Varovali jo bodo s požrtvova-njem, ki bo vredno vas. Slava vrhovnemu poveljnika srbske vojske, blagopokojnemu kralju Pe-Iru 1. velikemu osvobodil el ju! (Vzkliki: Slava mu!). Slava njegovemu junaškemu sinu, poveljniku prve armade, tedanjemu prestolonasledniku in kasnejšemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-d in it c I ju. (Slava mu!) Slava načelniku štaba vrhovnega poveljstva vojvodi Putniku (vzkliki: Slava mu!) Slava in hvala vsem, ki so pripravljali srbsko vojsko in jo vodili skozi preizkušnje k slavni zmagi na Kumanovem. (Slava jim!) Slava in večen spomin junakom, ki so padli v kumanovski bitki (Slava jim!) Gospodje člani odbora za postavitev spomenika in prireditev današnje proslave! V imenu kraljevske vlade kakor tudi v imenu naše vojske in^ mornarice, ki je ponos našega naroda, se prisrčno in toplo zahvaljujem vam vsem in vsem, ki so sodelovali pri postavitvi tega spomenika in pri današnji proslavi, ne glede na napore in pa gmotne žrtve Dostojno ste se oddolžili kumanov-skim junakom iu vidno dokazali, da znate ceniti pomen tega dne in veličino žrlev tistih, ki so žrtvovali svoje življenje na tem polju za sijaj in slavo srbskega orožja in srbskega naroda. VaS vzgled in vzgledi mnogih sinov našega naroda, ki so se v sedanji materialistični dobi dvignili iznad vsakdanjosti in se posvetili višjim idealom našega naroda, dokazujejo, da žrtve, ki so padle, niso bile zastonj. Vzpodbudile bodo iskreno rodoljube, da se z vso vnemo posvetijo postavitvi še veličast-nejšega večnega spomenika, vzgajajoč mlada po-kolenja, da se zbirajo okrog mladega in slavnega kralja Petra II. (Vzkliki: Živel! j. varujejo in branijo pridobitve kumanovske bitke z enako požrtvovalnostjo, kakor so to storili kumanovski junaki, ko so slavno zmagali in da nikoli ne pozabijo dolga, ki jim ga dolgujejo. Z neomajno vero v lo kličem: Nuj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! (Vzkliki: »Živel!;). Naj živi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle! (Vzkliki: Živel!;:). Naj živi vzvišeni kraljevski dom! (Vzkliki: »Živel!'). Govor ministra vojske in mornarice so navzoči pozdravili z dolgotrajnim pritrjevanjem. Nato je imel krajši govor Duja Bogdanovič, ki je omenjal nekatere prizore iz naše junaške preteklosti. Ob 10.25 se je začela vojaška vaja med grmenjem lopov, streljanjem pušk in ropotaujem strojnic. Med vajo je predaval poveljnik 22. pehotnega polka, polkovnik Vladimir Dimitrijevič. Po končani vaji so se pričeli gostje razhajati. Skupine starih bojevnikov so še dolgo pripovedovale razne prizore iz svojih hudih, toda slavnih dni. Ob 13 je bil banket za goste v hotelu »Ku-manovo«. Med banketom je bilo izrečenih več govorov. V jugoslovanskem paviljonu na razstavi v Parizu: Obisk predsednika Lebruna, hi je bil v Ljubljani po potresu f. 1895 Pariz, 30. oktobra. AA. Predsednik francoske republike Lebrun velja za Francoza, ki si je že zelo temeljito ogledal pariško razstavo. Že s svojimi dosedanjimi obiski si je ogledal dober del francoskih paviljonov in tudi nekatere tuje paviljone, Svoj današnji obisk razstave je začel predsednik republike z ogledom jugoslovaskega paviljona. Lebruna je spremljal pomočnik glavnega francoskega komi- A/VC, ue s K A r nm** }M«OM JM« MU! Hir»l» situ« vvvvv M«!f „ roei JBP»wmi (t Mo* Zemljevid nekdanjega kitajskega cesarstva, ki kaže, koliko pokrajin so v zadnjih 100 letih tuje sile ie odtrgale od njega. Drobljenje Kitajske sc ni začelo šele z japonskim vpadom. sarja za pariško razstavo. V jugoslovanskem paviljonu sta predsednika francosko republike sprejela jugoslovanski poslanik v Parizu Božidar Purič in jugoslovanski glavni komisar za pariško razstavo dr. Adolf Čuvaj. Po splošnem mnenju jc Lebrun obiskal Jugoslavijo prvič šele ob pogrebu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra. V resnici pa pozna razne kraje Jugoslavije že izza dobe pred svetovno vojno. Leta 1898 je Lebrun preživel 6 tednov v Bosni in Hercegovini kot rudarski inženjer. Posebno dolgo jc ostal v Varešu. Zato si je predsednik francoske republike danes s posebnim zanimanjem ogledal tujsko -prometni odsek jugoslovanskega paviljona. Z vprašanji, ki jih je stavljal dr. Puriču in Čuvaju jc potrdil, da spada med stare poznavalce Jugoslavije. »V L j u b 1 j a n i sem bil,« je dejal predsednik Lebrun med drugim, »ravno po velikem potresu. V moji hotelski sobi je zijala na zidu taka razpoka, da sem mogel z roko seči skozi njo.« Veliko zanimanje je kazal stari rudarski inže- njer tudi za bosansko hišo, v kateri je gozdarsko in rudno bogastvo Jugoslavije v sliki in v raznih pre-docbah, S posebnim zadovoljstvom je pozdravil vest, da bodo hišico poklonili pariškemu mestu in da bodo z njo okrasili bouloniski gozd. Tudi kiparska dela, ki so razstavljena v jugoslovanskem paviljonu, so zbudila zanimanje predsednika francoske republike. Lebrun j« bil prijetno prcsenecen. Dr. Čuvaj je v imenu trgovinskega ministra Vrbaniča predsedniku francoske repub'ike v spomin na njegov današnji obisk poklonil kip Dia-ne, delo 1 etra Polaviccinija, Lebrun se je prisrčno zahvalil za to pozornost, — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, i lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joseiova^ voda je davno preizkušena. najtopleie priporočena in se dobiva pOVSOd. Ofc-l. reg. 8. te. SutU/Sl. Dr. Sfeinacher odstavljen Celovec, 30. okl. TG. Vest, da jo dr. Steinacher odstavljen s položaja predsednika >Društva za za-inejno Nemštvo«: (sVoiksbund ftir das Deutschtuni im Ausland«), je v koroških nacionalnih krogih vplivala močno porazno. Dr. Sleinacher je koroški rojak, doma v Rutah pri Pliberku, in ee je kot poročnik udeležil koroških bojev na nemški strani. Zaradi svojih sposobnosti je kmalu prišel do vidnega položaja, dokler ni končno — po notranjepolitičnih nemirih v Avstriji — odšel v Nemčijo, kjer jo kmalu prevzel vodstvo centralne organizacije za zamejilo Nemštvo. Kot rojen Korošec in bivši bojevnik je ohranil živo zanimanje za dogodke na Koroškem. Z vodjo protislovenskega gibanja na Koroškem — Maier-Kaibitschem — je bil v stalnem pismenem stiku. Da so le vezi imele gotov vpliv na potek dogodkov, je pač zelo verjetno. Koroški nacionalni krogi 6o imeli v svojem rojaku brez dvoma močno moralno in stvarno za-slombo. Zalo je povsem razumljiva žalost, ki je po odstavitvi dr. Steinacherja zavladala v koroškem nacionalnem taboru. V teh krogih celo izražajo bojazen, da bo po odstranitvi dr. Steinacherja ogrožena enotnost v zastopanju interesov celokupnega Nemštva. (AKO) — Pri zaprtju, motnjah zjutraj na prazen želodec »Franz-Joset grenčice«. v prebavi vzemite kozarec naravne V Kragu'evcu Belgrad, 30. okt. m. Za nocoj 60 sklicali pristaši združene opozicije v Kragujevcu kongres. Ob tej priliki je prišlo med pristaši združene opozicije in pristaši JRZ do medsebojnih spopadov. O teh dogodkih je ob 19.30 notranje ministrstvo izdalo naslednji komunike: »Pred konferenco, ki so jo nameravali prirediti pristaši združene opozicije v Kragujevcu za nocoj ob 20. uri, je prišlo do spopadov med pristaši združene opozicije in pristaši JRZ. V spopadu je padlo nekoliko strelov, od katerih eden je zadel občinskega uradnika, ki službuje v pred-stojništvu mestne policije. Drugih žrtev ni bilo. Seja Glavne Zadružne zveze Belgrad, 30. okt. m. V zvezi z včerajšnjo objavo guvernerja Narodne banke dr. Milana Rado-savljeviča o poslovanju Narodne banke, denarnih zavodov, Poštne hranilnice in kreditnih zadrug bo 4. novembra seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Belgrad, 30. oktobra, m. Po snočnjem sklepu so vsi belgrajski trgovci davi odprli svoje trgovine, ki so jih imeli dva dni zaprte v znak protesta proti Bafi ir, Tati. Kupujte samo pri tvrdkah, ki og»ašu?cjo v našem listu i Znižane voznine Belgrad, 30. oklobra. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino po državnih železnicah in sicer: Elektrotehničnim in elektroinstalaterskim obrtnikom iz vse države, ki se udeleže kongresa elektrotehnikov in cleklroinstalaterjev kraljevine Jugoslavije od 0. do 8. novembra v Zagrebu; popust velja od, 4. do 11. novembra; udeležencem zborovanja Prosvetne zveze dne 10. in 11. novembra v Mariboru; popust velja od 7. do 14. novembra. Osebne vesti Belgrad, 30. oktobra, m. V zunanjem ministrstvu je položil diplomatski izpit Ciril Škrja-n o c, diplomatski konzularni pripravnik. Pred komisijo v vojnem ministrstvu je položil kapetan-ski izpit Franc Kramberger, magistratni uradnik iz Maribora. Na lastno prošnjo sla prestavljena na okrajno sodišče v Krško dr. Franc Do ve a n, sodnik okr. sodišča pri Sv, Lenartu, za sodnika okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu Franc Ogrinc, dosedanji pripravnik na okrožnem sodišču v Novem mestu. Napredovali so: v VIII. skup. na pošti Ljubljana I. Katarina Costa in Neža Štupar, v brzojavno - telefonski tehnični sekci ji v Ljubljani Silvester Kačič, na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Josip Slatina, v IX skup. je napredoval na pošti Ljubljana II. Avgust Je r še k. Belgrad, 30. okt. m. Kr. namestniki so podpisali ukaz, da se preimenuje občina Sedlarjevo v šmarskem okraju v Polje ob Sotli. Sv, oče se je vrnil v Rim Rini, 30. oktobra. AA. (Štefani) Po vrnitvi iz Castel Gandollu se je 6v. oče ustavil na Trgu svetega Petru, kjer mu jo ogromna množica vernikov priredila navdušene manifestacije. Med navzočimi so bili poleg zastopnikov vatikanskih oblaslev tudi italijanski arhitekti, ki so sestavili načrt o združitvi Trga sv. Petra s trgom, na katerem je grad sv. Angela Prve gradnje so že končane številne hiše, ki so stale v bližini Trga sv. Petra, so že porušene. Italijanski arhitekti so dali sv očetu vsa potrebna pojasnila. Sv. oče jo kazal zn tc načrte veliko zanimanje.