gt. 48. V Gorici, 'v torek dne 14. jnnija 1904. Letnik VI. lzh;ij:i vs;i' torek insobotoob 11 in i pn-clpolclim z;i incsto t.T oL 3. iiri ,.<,,,. 7Mu>ž«»lo. Ako part« n:i ta rdij<>v»>in tckališču po 8 vin. GORICA (Zjtitrauju izdanje.) Hredniwtvo in upravnistvo »e nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopis** j»» nasloviti na uredniStvo, oglase in naročnino pa na upravniaLvo »üoricc«. Oglasi se računijo po pelit- vrbtah in tiicor ak<» »e titikajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako m> večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Macedonsko vprašanje. (Konec). Ali je istina, da so bo Grujev, Lozenčev in Sugaarov hoteli udati II i 1 m i - p a š i ? To ni res. Turki so to razglasili v Bvet v nadi, da bode to v Evropi na- pravilo dober utisek, kako je vse dobro in v redu v Turčiji, ker se znani voditelji umikajo z bojišča. Škoda le, da tega nihče ne veruje. Alisodite, da ata se Bol- garijain Srbija gporainmeli glede a v t o n o m i j e v Macedonij i indajevNiŠu podpisana vojna pogodba med Bolgarijo in Sr - b ij o? — Tega ne vem. Mi Macedonci pa želimo lako zbližanje med Bolgarijo in Srbijo, ker nam daje več upanja, ki nas jači in krepi v boju. Čim dalje se od- laša taka zveza, tem slabše za nas. Dočim Srbi in Bolgari križern držo roke in zgubijajo čas, drugi marljivo delajo, da zgine samostojna Macedonija z evrop- skega zemljevida. Danes so v Macedoniji tuji častniki, ali ni mogoče, da za njimi pridejo armade? Javno pa izpovem, da naj večj i n e prij atelj svobodi Macedonijeni ne Turčija, ne Avstrija, marveč sebične za- hteve Srbije in Bolgarije, proti katerim se moramo boriti. Ako je bol- garsko-srbski sporazum za osvobojenje Macedonije iskren in odkril, potem se nam ni treba bati vnanje nevarnosti, ker v tem slučaju bi bile edine Srbija, Bol- garija, Črnagora, avtonomna Macedonija in Turčija sama. Dokler je Turčija osam- Ijena in sta si Bolgarija in Srbija ( nasproti, tako dolgo je odprta pot do Soluna, kar je stara avstrijska želja. Srbi sodijo, da je deviza „Macedonije Macedoncem" le krinka in da oni komiteti h o - čejo Macedonijo spravitipod bolgarsko vlado. Ta strah je prazen. Mi se borimo za idejo „Macedonija Macedoncem". Zakaj naj je ta diviza le krinka? Združenje Macedonije z Bolgarijo je utopija, ker temu bi se oprle velesile, pa tudi Ma- cedonci sami, ker v Macedoniji žive tudi Srbi. Grki, Kucovlahi in drugi, ki se no- Čejo združiti z Bolgarijo. Tega Bolgarija nikdar ne doživi in se jako moti, ako to upa. Bolgari delajo račun brez krčmarja. 0 tem ni govora. Avtonomna Macedonija more biti le bazie (podlaga) za konf<;- deracijo Srbov in Bolgarov. Kako pa sodite o mogoči razdelitvi Macedonije* med Srbi in Bogari? To je nemogoča stvar. A ko bi se zgodilo, potem bi se vedno pisano gle- dali. Ali je vredno, če dobi Bolgarija morda pol milijona, Srbija pa do 300.000 sedanjih Macedoncev, da sta si vedno ena drngi nasprotni ? Sami bi so uničili, ne glede na to, kaj store prijatelji okrog, ki preže na Balkan. Kako mi8lite o aneksiji M ace d o n ij e o d s t r a n i Avstro- Ogers ke? ^ Aneksija Macedonije od strani Avstro-Ogerske je absolutno nemogoča (?!), ako ste združeni Bolgariju in Srbija ; a č e Srbija dobi no^robazarski sandaž, zapre Avstriji polv Macedonijo. (Gospod Boris Sarafov pač ne pozna naše vojne sile. Sicer pa to vprašanje danes ni na dnevnem redu. Op. ured.) Ali more avtonomna Ma- cedonija zagotoviti slovan- skemu prebi valBtvu narodni obstanek? Srbija, Bolgarija in Macedonija bi v zvezi tvorile silo, kaleri bi Ramenija in Gräka ne mogli biti nevarni. Imeli bi izhod na morje in, ko bi določilo ca- rinsko mejo, bi vse tri države imele lepo bodočnost. Kako rnisli VaSa organiza- cija za bodoče? Mi od Srbije in ono, cela slavnost vräila se je v najlepšem redu in doRtojno in je dokazala goriškim Ita- lijanom, in poeebno pa onim, ki so jo hoteli imeti po sili za provokacijo, da so imeli krivo sodbo o nas Slovencih. Do- kazala je ta alavnost, da mi Slo- venci nikogar ne provociramo ,in da se hočerao med seboj le veseliti po svojem okusu in po svoji volji, kakor prepu- ščamo jednako veselje vedno tudi svojim laškim sosedom, ne da bi se kaj zmenili za njih slavnosti in veselice, katere pri- rejajo o raznib prilikah in na raznih krajih. Ako pa smatrajo oni za provokacijo že to, da se mi pokažemo oblečeni po svo- jem okusu na ulicah goriškega mesta, jim pa mi ne moremo prav nič pomagati in se bodo morali sčasoma temu vedno bolj priučiti, ker nas je v Gorici vedno več in so nam v zakonih zagotovljene jed- nake pravice, kakor drugim državljanom. Ako so se nam pa te pravice že večkrat kratile, delala se nam je krivica in rav- nalo se je z nami nepostavno. A da se take nepostavnosti odstranijo, to bodemo pa vedno bolj odločno zahtevali in se ne bodemo prav nič za to zmenili, ako bode to nekaterim laškim gospodom, naj pa sede ti makar v mestnem starešin- stvu, prav ali ne. Sicer pa nismo zapa- zili med našimi Goričani italijanske na- rodnosli nobene razburjenosti, za kakor- šno je hotel vedeti mestni starešina dr. Venier, ko je v zadnji seji mestnega sveta utemeljeval svoj predlog, s katerim je pozival mestni magistrat, da naj dela pri pristojnih oblastvih na to, da se slav- nost prepove. V pondeljek zjutraj ali smo namreč po Raštelu in opazovali obraze naših laških Goričanov, da bi se prepri- čali, ako prikazujejo še kaj razburjenosti in strahu. Ali o vsem tern bilo ni nika- kega sledu, marveč zapazili smo ravno nasprotno. Izpred raznih prodajalnic namreč doneli so na ušesa naših ljudij, ki so prišli z dežele v mesto, najprijaz- nejäi znani glasovi: Pejtega noter, pejtega perjatu, pejtega noter mati, pejtega noter ta mlada, imamo dobra roba in dobra kup. Ustanovni «bor „Slovenskcga slrotišča" je danes ob 6. uri pop. v Go- rici na dvoriščo sv. Hilarija St. 7. Triki-traki, trikl-traki! — Neki goriški prekupčevalec, ki je na pol hrom, na pol step in na pol gluh vpije včasih po me8tu pa tudi pa naših vaseh : Triki- traki, triki-trakil Se svojim vpitjem vabi ljudi, naj bi mu kupili trake, katere pro- daja. Temu na pol hromemu, na pol sle- pemu in na pol gluhemu Furlanu je bil podoben dne 11. t. m. goriški mestni 8 v e t, ki ae je slovesno bavil z malim hakeem, ki je obešen na zastavo „slov. fcatol. delavskega društva". Vsi p. n. sve- loyalci so bili po koncu, opice na gale- r'ji pa so ploskale in zijale, da je bilo prav živohno ! 0 tern traku so bile vse ^anke edine, celo p s e v d o-k o n s e r- J&tivna slranka ! Tako se je po olRem času dosecla v mestnfrm svetu preKtrebna edinost. ... slra • gleJtno si pa stvar äe z druge meat,!" Slovpncu ne dovole n o s i t i po ni to h1U male«a trobojnega trakca. Ah da m«*» tvo žalostno, ako pomislimo, Haliiani . Živi> kakor priznavajo sami Kai b A,°raj izključno od Slovenca? ne nI?'' ko bi Slovenci sklenili, da prodaialnVV«6 niti vinarja v laške žali AIM ?e? PraviJ°» da Jih trobojnica Ali'jihni1 žali tudi slovenski denar? Blovenaki^- n6J žali govoriti slovensko se lrm °djemalci?... imeli dZnL°akavca nara pišejo: Tukaj sm0 äinstva v .-JUnija volitev nove*?a stara" volipnk olltev je bila niirna in je iz- Jiško V V8eh lreh razredih 18 kat°- uj- ~nar°dnih mož enoglasno z doseda- J'«i nmogoletnim vrlim županom g. Jo- 2efom Vidmarjem na Cela. V soboto dne 9. t. m. pa so se vr- 8'le v Lokavcu občinske volitve za novo nstanovljeno občino Üol-Otlica. Tudi te volitve vräile so se mirno in tndi tu bilo je izvoljenih skoro jednoglasno dvanajst \ starežin, narodno katoliških mož. Slava zavednim volilcem! Vabilo k letnemu občnemu zboru katerega priredi „Goriška ženska podruž- nica družbo sv. Girila in Metoda" dne 19. junija 1904. v prostorih tukajšnje „Čitalnice" s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo; 2. Preberejo se na- znanila družbenega vodstva; 3. Morebitni nasveti; 4. Volitev načelništva. Začetek ob 3. uri popoludne. — V Gorici, dne 14. junija 1904. ! Načelstvo. Smrtnonevarno ranjene^a so pri- i peljali sinoči v tukajšnjo bolnišnico 41- j letnega cestarja Ivana TomaŽina iz Ro- ! činja. Rano je dobil baje po nekem pre- tepu in sicer je po pretepu, od katerega je bežnl, nekdo za njim tekel ter ga z nožem tako močno ranil v trebuh, da je malo upanja, da bi okreval. Lov na kolesarje. — Včeraj se je torej v naäem mestu začel lov na one kolesarje, ki so vozijo po propovedanih ulicah, stezah in sprehajališčih. Lov je izpadel baje prav dobro, kajti mestni stražarji naznanili so takih nepokorne- žev menda celo 21. Med njimi se naha- jajo Č-astniki, meščani, gospe in gospo dične. Pretcp med dvenia Italijanoina. — Pri Dolginjivi, kjer se gradi bohinjska železnica, nastavila sta krčmi tudi dva Italijana iz Umbrije po iinenu Falchi in Bianchi. V soboto proti večeru sta se pa Bprla zaradi izposojenega vina. V pre- piru pa je Falchi Bianchija tako razžalil, da je slednji potegnil iz žepa revolver ter začel streljati na Falchija. Ustrelil je trikrat nanj, ne da bi ga zadel. Ker je pa Falchi bežal, tekel je Bianchi za njim, in ko ga je dotekel, začel je po njcgovi glavi tako močno nabijati z revolverjem, da mu je razbil skoro vso črepinjo. Fal- chi zgrudil se je nezavesten na tla. De- lavci, ki so pili v krčmi, pritekli so Fal- chiju na pomoč in so Bianchija razoro- žili. Nevarno pobitega Falchija pa so potem v nekem vozu prepeljali v tukaj- šnjo bolnišnico. V tukajänje zap ore prepeljali so Caravallo Franceta, Angerillo Jozefa, Is- sono Dominika, Fabijan Antona, Ličen Franceta in Ličen Alojzija, torej tri Ita- lijane in tri Slovence, ki so se udeležili pretepa v Rihembergu na dan sv. Reš- njega Telesa. Pretep ua plesu — V Dornbergu so v nedeljo zopet napredovali v neki krčmi a plesom. Bila sta pa tarn tudi neki Gabrijel Berce, domačin in neki Resnik iz Ljubljane. Slednji hotel je ple- sati z Bercetovim dekletom, česar pa prvi ni hotel dovoliti. Nastal je najprej prepir, potem pretep in konečno nasto- pil je tudi nož. Resnik je namreč z no- žem dvakrat ranil Berceta tako močno, da je moral iskati zdravniško pomoč v tukajšnji bolnišnici. Ljubezniva nevctita. — 70-letna Marija Marušič v Opatjemselu dala je ßez premoženje svojemu sinu, ki je pri- peljal nevesto v hišo. Sin seveda si je zavezal v pogodbi, da bode dajal materi stanovanje in hrano, ter da bode ž njo lepo ravnal in ravno to ji je obljubila tudi nevesta. Iz zač>tka je nevesta svojo obljubo izpolnjevala ali kasneje zdela se ji je tašča presitna in priälo je v nedeljo tako daleč, da se je ljubezniva nevesta spravila nad taščo celo z rokarna, jo vrgla na tla, jo na tleh suvala z nogami in z metlo in sicer tako močno, da so morali taščo prepeljati v tukajšnjo bol- niänico. Drag banket. — Pri prebitju bo- hinjskega tunela je podjetnik Geconi po- vabljenim gostom priredil banket. Udele- žile so se tega banketa 103 osebe. Račun brez vina je znažal 17.000 K, skoro 170 K na osebo. Toča. — Kakor se nam poroča, je toča v petek napravila mnogo Škode v občini Kopriva na Kraau. Tudi iz Istre prihajajo v tem pogledu žalostne vesti. V soboto je razsajala namreč okolo Mo- tovuna v latri huda nevihta. V občinah Novaki in Karojba je padala dve uri za- poredoma ttiko močna toča, da je uni- čila popolnoma vse pridelke. Dr. Lueger v Gradežu. — üu- najski župan dr. Lueger je prišel z dr. ] Weisskirchnerjem v Gradež. Namerava tu ustanoviti morsko zdraviäce za Du- najčane. Amerikauska eskadra ua Reki in v Trstu. — Koncem tega meseca obišče amerikanska eskadra, obstoječa iz 6 vojnih ladij in več torpedovk, Reko in Trst. Kakor se poroča, ne bo na željo ameriških goatov nobenega osicijelnega vsprejema.* NeNruča na železnici. — Dne 6. t. m. je na kolodvoru v Kozini pri nad- ziranju osobnega vlaka ponesrečil me- hanik Matija Rožič, rodom iz Sežane. Služba paznika v zaporih c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju je razpisana. Prednost imajo doslužni podčastniki, pre- vidjeni s certilikatom. Proänje je do- poslati predsedstvu c kr. okrožtiega so- dišča v Rovinju do dne 9. julija t. 1. Družba sv. ( irila in Metoda v Ljubljani. — Družba sv. Girila in Me- toda razposlala je te dni dve knjigi med svoje člane in med druge rodoljube, in sicer knjigo „Sv. Ahacij s tovarisi mu- čenci, kranjske dežele pomočnik" in „Mu- čenci", starokrščanska povest z naslednjim pomembnim priporočilom, katero naj b; naälo odmev v srea vsakega poätenega rodoljubnega Slovenca. Z rastočim navalom tujstva raste naloga, ki jo je izvrševati družbi sv. Gi- rila in Metoda. Rodoljubi, ne držimo križema rok, ko se bliža nevarnost. Stojimo na bra- niku domovine, da nas ne obsodijo po- tomci Podpirajrno čuvarico slovensko mladine, družbo sv. Girila in Metoda! God njenih slavnih zavetnikov je pred durmi. Blagovolile se je o tej pri- liki spomniti s kakim darom — morda večjim, nego je cona naznačena posla- nima knjižicama. Prvo — „Sv. Ahacija", pnmočnika Kranjskf», krasi lep Gre- gorčičev prevod starodavne himne. Druga — ..Mučenci" nas seznanja s krutim pre- ganjanjem kržčanstva za cesarja Diokle- cijana. Pretresujoče je opisal to grozno dobo vrl hrvatski narodni učitelj Milutin M'yer: Slovenski prevod je izboren, tak, kakor se mora pisati slovenski. Obe knji- žici sta popolnoma prikiadni za darila konec äolskega leta, za šolske in ljudske knjižnice, za bralna in izobraževalna drušlva. Ne vračajte knjižic, nego izvolite s pridejano položnico poslati družbi sv. Gi- rila in Metoda v Ljubljano. 1. za „sv. Ahacija" 30 vin., 2. za „Mučence" 90 vin. 3. za poštnino 10 vin. Predplačila ra- doatno sprejema polrebna blagajna družbe sv. Girila in Metoda. Iz Yldina ob Savi nam piSejo: Naša šolska efektna loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začno loterijski odbor sestav- ljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovar- narje, ohrtnike in posostnike, ki hočejo s svojim blagom konkurirati, opozarjamo, naj blagovolijo nemadoma vposlati ce- nike na loterijski odsek na Videtn ob Savi. Ncčuvena «iirovost In podivja- no»t. — V „Slovencu" čitamo: V nedeljo zvečer se je žirski kaplan g. Jos. La- vrič vračal s cerkvenikom od sv. obha- jila proti domu. Ob nekem križpotu ata na cesti bili nastavljeni dve dinamitni patroni. Dva podivjana mladeniča sta dinamit zažgala v trenotku, ko sta se g. kaplan in cerkvenik vračala po isti poti. Sreča je bila, da je bila vrvica nekoliko pretrgana in je ugasnila, ne da bi se užgala Ko bi ae bil dinamit užgal, mrtva bi bila oba. Ta natanski načrt je bil äe isti ve- čer naznanjen orožnikom, ki zasledujejo zločinca". V Žirih ima liberalna stranka še precej privržencev in je žirovako stare- äinstvo izvolilo celo dr. Tavčarja častnim občanom. Ako bode preiskava dognala, da so zlikovci privräenci te stranke, po- tem sme liberalna stranka kranjska biti ponosna na sadove svoje liberalne vzgoje. Loterijske ätevilke. 11. junija. Trst......82 59 68 86 71 Line......13 88 65 32 27 1 Rojahi! hupujte narodni kolek! Vydrove žitne kaue POSKUSlTEi«»» Viortk dr^ovolyio. ^oilni 6 kg. eolilikj 4 K 60 h franoo. '„DOMACI PRIJATELJ" "*r+** Mmw fürn *mtr %mßtVUi ¦^^¦^^ ^mwm^im^^ ^m^^^^^^r -^r^^^mm^ '«¦¦¦vv^ ^ai^^^^v^^ ^m Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. ; Prodaja | stroje tudi ] na teden-j ske ali | mesečne obroke. Stroji so iz pTvih tovarn ter, najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroäkega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu priSedäi od Soškega mosta proti Gorici v hiäi g. Fo- garja h. št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — ßotel „UNION" öorica Qledaliska ulica št. 10 Vsako sredo K0T7CCRC cele vojaške godbe v prostornem in lepem vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do- bra. Doinača in tuja vina. — Hotel razpo- laga čez 30 moderno urejeiiih sob. Cene zmernc. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno ua razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Scrafin Joos, Iastnik. Anton Kuštrin Gosposki uliCxh. štev. 25, priporoča častiti dubovščini in alavnemc občinstvu v mostu in na dežoli svojc trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cej'on, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. An^olo, Korfü istersko indalrnatinsko. Petrolcj v zabojc Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 2 4, 6. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice ŽniderŠič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba fiv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. DENAR po 4°|0 atnoptizacijsho posojilo ^"Ä^^ÄÄ zavodov iz Butlimpošte in iuozemstva do ili eenilne vrednosti proti vknjižbi na I. in II. mesto. fl^Phni kPPflitl DullüvniklJin, aistnikom državnim in zaseb- UJbUlll nlLUII. nim uraüiukoni, tr^oveem, obrtnikom s po- rokom ali brez poroka na I do 15-letno odplai'evanje. Izvršuje se hitro, kulantno in diskretno. . Konver/lja bančiiih in prlvatnlli dol^ov Meller Lajos es Tärsai, bančni zavod BudiinprHtii; VI. Mvid-utza 15. Samo enkrat,.., naj vsakdo kupiti .svoje potreb^čine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, k in mküar več ne bode iskal drugou boljšega, , I lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, ( "kakor se tu dobi. > Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomiadno sn letno sozono v necloHeg;1|ivi izbei'i kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. j^rzton yon, klobučar in gostilničar v Semeniški alici, imabogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi prist- na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Narodna tisborna o Gorici pripo"otii pflzne posetnice v ndjpazličneišili oblikah. " Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z zolozjem Konjedic & Zajec Gorica, prefl nadftoQjii štev. 5 in poirnžnica y hifi „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogalo izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦mm Edina zaloga S I f I stavbenih nositeljev L^^»»raaJ v Gorlcl. ™ ™ Pocinkana &ica aa vinograde po jako ssni&anih cenah! Pozorl EDO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! PoBor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! RniülCll sI)(nn'n.i:iit ° vsaki I lUjaiVI. 1)riijki „šoiske^n d«ma". Ivan Bednarik priporruy'a svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. .^rSodovičar^j^ ^Tr. Obrdank^^ ^poprej .I4»sip llrovatin)X| W priporoča svoje ši-y(f- rVfone in pokali-y^ ^l=_ ^V ceni. Jp^: I^ekarna t^TSS,»,,«,» CRISTOFOLETTI, i oljc. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnistekleni atega oljanaravno-rumenebarve po K l*40,belebarvepo K2, Ti'Nkinu /eleznato jetruo olje. Raba. (oga olja ji> sosebno pripo- ročljivu otrokom in dočkom, ki so ner- vozni in nežne narave. TrHkiuo jetruo olje se zeie/.uim jodecem. S torn oljfim s<> zdravojo v kratkem času in z gotovostjo vso kostne bolezni, žlczni otoki, goläe, malokrvnoat in sploäna slabowt. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljo, kalwga naro<5amdir<>ktno i/.Norvogijf, preižčo sf vedno y mojem komicnom laboratoriju prodno se napolnijo steklenice, zato zatnorctn jamčiti svojim častitim odjemalcem glede čistote in stain« sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljäi pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izborno srodstvo za malokvrne. Ena steklenica stane 1 K 60 v. Anton Ivanov Pečenko, Gorica VeliKa zalopa pristnih belih in črnih vin is lastn ih in drug Hi priana- ttilt vinogradov. Dostavlja na d»»m iu razpo- šilja iio /«lexniiri na vse krajo avstro-otferske monarnije vhu- dili od 00 I napiej, Xnzalitevo pošilja tudi uzorre.. Zaloga piua „Delniške dntzbe zdruhenih pipovaren Žalec-Laški Trg in filaenjskega pwa „pru- zdroj" iz sloveče češke,,Aff- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katcrega se od-