273. številka. Ljubljana, v sredo 27. novembra 1901. XXXIV. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman a»~av«tro-ogrske dežele za vse leto 25|K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&üjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Sa ne dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se tzvolä frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj so;bla-govolijo poßüjati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v aredniStvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. — .Narodna tiskarna" telefon št. 85. Govor dr. Tavčarja v poslanski zbornici dne 22. novembra t. I. iKonec.) Res je sicer, da se pojavlja časih v surovi in okorni obliki, toda turnirji se ne izvojujejo v gla.ce rokavicah in vzroki, kateri so rodili to obžalovanja vredno obliko boja, so taki, da se mora reči, teh vzrokov ni ustvarila svobodomiselna, ampak klerikalna stranka. Glavni vzrok, da je postalo protikle-rikalno gibanje na Kranjskem fanatično, je to, da se pri nas verske tajnosti na brezvesten način ponižujejo za politična agitacijska sredstva. Verske tajnosti in cerkvena avtoriteta se na Kranjskem že dolgo vrsto let sistematično zlorabljajo v politične namene. Prejšnji knezoškof je v ta namen iz-gojil čredo mladih duhovnikov, ki pomanj-kujočo jim krščansko ljubezen in pravo vnetost za verske zadeve nadomeščajo z orezprimerno surovostjo in s političnim fanatizmom. Tej neotesani čredi so priž-nice na Kranjskem že dlje časa izročene, tako da že dolgo časa ne čujemo prave božje besede. Naše pridige so večinoma klerikalne hujskanje (Čujte! Čujte!), proti napredni stranki naperjene psovalne polemike, prepiri s svobodomiselnimi listi, pred vsem pa žaljenja časti, zasramovanja tistih žup ljanov, ki pripadajo svobodomiselni stranki. Lahko se reče — in to bi moralo zastopnike katoliške stranke navdajati s strahom — da je na Kranjskem prižnica postala sramotni oder, na katerem so svobodomiselni možje izpostavljajo javnemu zaničevanju in slikajo zbranim vernikom kot prihodnji prebivalci pekla. V ilustriranje teh nečuvenih razmer, katerim se dajo primerjati kvečjemu škotske razmere tistih časov, ko je bil znani šentandrejski nadškof umorjen, naj navedem nekaj vzgledov. Proti napredni stranki se pred vsem pavšalno hujska. Zato služi naj jeden dokaz. Gospodom naj služi v to pridiga v Dobrničah. Dobrniče so župnija na Dolenjskem, kjer je bil mandat tovariša Povšeta pri zadnjih državnozborskih volitvah v veliki nevarnosti. Ko se je v Dobrničah izvedelo, da mislimo tam v korist svobodomiselnemu kandidatu prirediti shod volilcev, začelo se je z agitacijskimi pridigami. Jaz nič ne pretiravam, ampak govorim golo resnico. Tedaj se je v Dobrničah povsem resno pridigovalo, da slovenska svobodomiselna stranka nima druzega namena, kakor pregnati Boga iz tabernakelna na altarju in ga nadomestiti — tu se moram kot dostojen in sramežljiv mož jako reservirano izraziti — s tistim delom ženskega telesa, ki se navadno skrbno in vestno zakriva. (Živahni fej klici.) Ljudstvo je to smatralo kot dobesedno resnično. Ženske so začele v cerkvi jokati, moški stiskati pesti, in če bi mi bili tedaj priredili v Dobrničah shod, bi bila prav gotovo kri tekla. Podobne pridige so bile pri državnozborskih kakor tudi pri deželnozborskih volitvah v vseh cerkvah na dnevnem redu, ne izvzemši niti stolne cerkve. Propoved-niki so se največ bavili s takoimenovanimi liberalci, to je s svobodomiselno stranko. Ti so se slikali kot neverneži, bogatajci sploh kot ljudje, katere bo Bog preklel. A ravno tako, kakor sploh proti stranki, s prižnic in še veliko rajše se ščuje proti posameznim župljanom, ki slučajno pripadajo napredni stranki. Slučaj v Dragi utegne biti znan nekaterim izmed Vas. Navajam ga le v dokaz, da je prememba obstoječih zakonov glede motenja vere res potrebna in nujna. Draga ima liberalnega župana, kije, kakor se samo ob sebi umeje, ondotnemu duhovniku trn v peti. Duhovnik je tega župana pred zbranimi verniki v pridigi na najgrši način napadal in opsoval. K tej pridigi prišli so mej drugimi tudi županova žena in skoraj gotovo tudi njegovi otroci, da slišijo božjo besedo. Te pa niso slišali, pač pa so morali biti tako-rekoč gledalci, ko je bil njih sivi oče sredi cerkve nekako in effigie obešen. (Cujte! Čujte!) Da si morete predstavljati čutila uboge žene, treba je vedeti, kake pojme ima naše kmetsko ljudstvo o cerkvi. Ljudstvo smatra cerkev po pravici za najsvetejše in najidealnejše mesto, in osramočenje v cerkvi smatra ljudstvo za veliko nesrečo, za madež, ki se vse življenje več ne izbriše. Da se omenjena žena, ki se je £ svojim soprogom čutila sožaljeno, naposled ni mogla več premagovati, se mi zdi naravno, se mi zdi celo hvalevredno. Vzlic temu jo je državno pravdništvo tožilo radi motenja vere, a sodišče druge instance ni pustilo obtožbe veljati. To je bila odločitev, ki dela čast c. kr. nadsodišču v Gradcu, pravična, izborna odločitev. Vzlic temu ni izključeno, da ne poda generalna proku-ratura, ki je sem in tam jako zastarelih nazorov, pritožbe v varstvo zakona in v varstvo psovalne pravice naše duhovščine. Take pritožbe se časih primerijo. Podoben slučaj kakor v Dragi se je primeril v Kostanjevici. Tam je neko mlado in cvetoče dekle ogorčeno zaklicalo duhovniku: »Molči«, ko se je ta brezsrčnež predrznil, v pridigi sramotiti sivolasega dekletovega očeta. Mejklicateljica v cerkvi je pri državnem oblastvu našla milost, bržčas ker je mlada in cvetoča, in ker je dala izgled ginljive otročje ljubezni, katere je bil Bog tisti dan gotovo bolj vesel, kakor psovalne pridige konstanjeviškega duhovnika. (Odobravanje.) To sta bila dva slučaja, v katerih se je takoj v cerkvi reagiralo. Brez števila je pa slučajev, da so se napadenci in njih svojci sramovali, se poskrili kakor bojazljivi zajci v detelji in pretrpeli storjena jim zasramovanja. Moja oseba je za mlade pridigarje neizčrpen vir. (Veselost.) Skoro vsako nedeljo me za časa volitev v naših cerkvah kakor se pravi čez prižnico meče, da sem vzlic svojim skromnim zmožnostim in dasi sem najmiroljubnejša natura postal skoro razupit na Kranjskem. V župni cerkvi pri Sv. Jakobu v Ljubljani je neki duhovnik tudi mojo ženo javno zasmehoval, ker nekaj šolarjev, ko so jih Uršu-linke vrgle na cesto, ni hotela pustiti lakote umreti. (Medklici). Tako živimo na Kranjskem. Samo ob sebi se razume, da so naši časopisi na škofovem indeksu. Ni ga pastirskega lista, v katerem bi se svobodomiselni listi ne preklinjali in se čitanje teh listov pod smrtnim grehom prepovedovalo. Država jamči sicer za svobodo mišljenja in za varstvo obrtnih podjetij, a nas ikof se čisto nič ne briga za to jamstvo in prepoveduje, kar po veljavnih zakonih ni prepovedano. Zlasti se na tem polju odveza in spoved na najnečuvenejši način zlorabljata. Kdor je naročen na svobodomiselne liste ali jih le čita, ne dobi odveze. V kronovini kranjski je postala spoved naj-izdatnejše, a tudi najgrozovitejše agita-cijsko sredstvo v političnem boju. Izmed mnogih slučajev naj v izgled navedem samo jeden slučaj, ki je pa najbolj barba-ričen, kar si jih je možno misliti. V neki gorenjski občini je živel kmet, ki je pripadal napredni stranki in je bil naročen na »Rodoljuba«. Njegova sredstva mu niso kaj več dopuščala. Imel je ženo, Bogu jako udano ženo, kakor imamo na Kranjskem sploh samo Bogu jako udane žene. Po zimi se je zgodilo, da sta bila bolna gospodar in gospodinja. Ker so hiše na deželi tesne, je moral mož ležati v spodnji sobi, žena pa si je smrtno posteljo pripravila v zgornji sobi, jedno nadstropje višje. Sirota je kmalu čutila, da se bliža njena smrtna ura. V tem oziru ima naše kmetsko ljudstvo zanesljive slutnje, a tudi neko ravnodušnost. Umiranje mu je delo, ki se mora v miru in z udanostjo izvršiti. Tudi uboga Maruša je hotela zadnje težko delo opraviti z udanostjo do Boga. Uredila je svoje posvetne zadeve in pustila potem poklicati duhovnika. Bilo je to proti deveti uri zvečer, kar božjemu hlapcu že samo po sebi ni bilo všeč, ker ti ne ljubijo obhajil ponoči. Naša Maruša pa ni mogla umiranja regulirati po duhovnikovi volji in vedela je natanko, da, kadar pride smrt, je treba tudi ponoči umreti. Okrasila je torej svojo smrtno postelj, dala užgati svečo s svetih Višarij, pustila poklicati duhovnika in s ponižnostjo in z zaupanjem šakala, da pride naš Gospod in Odrešenik v njeno skromno kočo. Spoved je bila kratka, kajti kakšne grehe more imeti taka žena — treba je samo poznati razmere v goratih krajih dežele — ki je vse svoje življenje delala kakor živina in molila kakor angelj! Zdaj pride to, kar je čudovito: Maruša ni dobila odveze; duhovnik je izjavil, da jej ne more dati odveze, dokler ni pregovorila svojega moža, da opusti liberalnega »Rodoljuba« (Čujte! Čujte!) S to izjavo je duhovnik ponoči zapustil smrtno postelj uboge žene in odšel. Lahko si predstavljate muke obžalovanja vredne žen«, ki naj bi, kakor pravi Shakespeare v jednem svojih kraljev »cvetoča v svojih grehih stopila brez odveze pred božji prestol«. To je misel, ki vsako kmetsko ženo na Kranjskem spravi do blaznosti. Zdaj se je začelo parlamenti-ranje. Ko je bolni mož spodaj slišal, da hoče žena še enkrat ž njim govoriti, dal se je nesti v zgornje nastropje. Ko je čul, kaj žena zahteva, vzkipela je v njem zadnja kaplja krvi, kajti pri nas na Kranjskem ni navada, zlasti ne na kmetih, da bi mož ženi le količkaj odjenjal. In tako je trajalo parlamentiranje celo noč. Trikrat se je dal bolni mož nesti k smrtno-bolni ženi, dokler ga grozni duševni strah in hipokratična poteza na obličju umirajoče nista omehčala in je slovesno obljubil, da »Rodoljuba« pusti. Zdaj šele se je moglo poklicati duhovnika in prav tik pred smrtjo je Maruša prejela sv. popotnico. (Fej - klici). Gospoda moja! Ko bi mož ne bil odjenjal, umrla bi bila žena brez odveze. Mislim, da bi bil duhovnik imel to na vesti in jaz na njegovem mestu bi ne imel nobene mirne noči več, ako bi se mi bilo kaj tacega primerilo ; pri tem pa mislim, da mož tudi vse to verjame, kar pridiguje. Gospoda moja! Take so razmere pri nas na Kranjskem. Mi smo v takem položaju, da moramo pred fanatizmom duhovščine braniti ne samo svoje duše, ampak tudi takorekoč svoje imetje, svoje življenje, svoje zdravje. Tu naj zopet omenim slučaj v Gočah, kjer je od duhovnika nahujskana klerikalna tolpa nasprotno stranko v neki hiši celo noč oblegala, navzočne telesno poškodovala in jih pripravila v največji strah. Goški slučaj je znan. Razpravljati nečem o njem, ker se bo vsled podane pritožbe še kasa-cijski dvor ž njim pečal. V tem slučaju se je pokazalo, da je od goškega kurata, ki sliši na ime Ferjančič. nahujskana klerikalna tolpa se drznila napasti in poškodovati imetje in zdravje liberalnih bližnjikov. Liberalno stranko v Gočah, če se smem tako izraziti, je vodil ondotni župan Žgur. O goškem slučaju torej nečem govoriti, ali kar se je zdaj primerilo, hočem vendar navesti, zlasti da pokažem dru« Hrubanu v celi nagoti tisti mili katolicizem, katerega je hvalil in slavil. Pred kratkim je umrl v Gočah vodja ondotne svobodomiselne stranke, župan Žgur. Seveda so duhovniki takoj rekli: Prst božji se je pokazal. Toda to je postranska stvar. Zgodilo se je naslednje: Ko so mrliča nesli k pokopu, se je katoliška stranka v Gočah postavila nasproti hiše žalosti in tulila ter prepevala umazane pesmi. In ko so mrliča mimo nesli, so klerikalci njega in njegove sorodnike grdo psovali. (Čujte! čujte!) Ko je potem pogreb šel skozi vas, so klerikalci, katere vodi ondotni kurat Ferjančič, napravili špalir in se ves čas rogali umrlemu in njegovi rodovini. Ko so mrliča pokopali, so klerikalci od veselja streljali, le da bi lepo katoliško vero, ki ima v njih jedine zastopnike v Gočah, pokazali v njeni najpopolnejši krasoti. (Čujte! Čujte!) Taki so odnošaji na Kranjskem. Pri tacih razmerah je pač veliko poguma treba, ako se trdi, da sedanji zakoni zadostujejo in da premembe teh zakonov ni potreba. (Pritrjevanje.) Ta zbirka izgledov naj za danes zadostuje. Upam, da si bodo gospodje vsaj deloma mogli prestavljati, kako moramo naprednjaki na Kranjskem živeti in se boriti. H koncu še nekaj splošnih pripomenj. Dve vprašanji bi bili umestni: na prvo naj odgovore pravi in prepričani zastopniki katoliških interesov v tej zbornici. Na vprašanje namreč, če je katoliški cerkvi v korist, ako nastanejo v cerkveni upravi tako divje razmere, kakor so nastale na Kranjskem. Kot prepričan katoličan, da rabim izraz našega občespoštova-nega gospoda prezidenta, si upam izreči mnenje, da taki duhovniki, kakor so v Dobrničah, v Dragi in v Gočah, nikomur toliko ne škodujejo, kakor ravno cerkvi sami. (Jako res!) Drugo vprašanje bi bilo staviti državni upravi, vprašanje namreč, če smatra kot koristno za interese države, ako se v državi ustanovi druga drŽava, (Pritrjevanje), druga država, ki ima zlasti na Kranjskem brez dvoma večjo in moč- nejšo avtonomijo, kakor je ista prave države, (čujte! Čujte!) Odgovora na to vprašanje ne pričakujem. Saj vemo popolnoma natančno, pri čem da smo v Avstriji. Klerikalizem se je vsesal v vse znojnice države (Tako je !), in Avstrija, ki je od nekdaj bila pol Španije, je na najboljšem potu, da se čisto pomeksikani. Ako je ta čestitljiva država res obsojena, da razpade, ne bodo tega krivi narodi, ki se bodo naposled že še porazumeli, ker se morajo porazumeti. Kriva bo tega pred vsem nesrečna tradicija, da mora Avstrija, ker je slučajno katoliška, biti klerikalna in da mora državna uprava biti reakcionarna (Živahno odobravanje) in reakcionarna je bila ta uprava celo v časih, ko so se v Avstriji liberalne vladne razmere simulirale. (Odobravanje.) Jaz bom glasoval za nujnost vseh treh predlogov. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku se mnogostransko čestita.) V l.Jiibljiiiii. 27. novembra. Jugoslovansko vseučilišče in ruski list. Živahna akcija, ki se kaže sedaj med slovenskim prebivalstvom, obrnila je nase pozornost tudi na Ruskem. Petrograška »Rossija« se bavi v celem članku s tem predmetom, v katerem se mej drugim čita: »Slovansko gibanje v Avstriji se izkazuje z velikimi uspehi in pridobitki. Doslej so Slovani v Avstriji molčali in trpeli, toda zdaj jasno in glasno povzdigujejo svoje glasove ter zahtevajo, da se enkrat izpolnijo njih davne terjatve. Pre-rojenje Slovanov v Avstriji je velika do-godba v poslednjih letih političnega življenja Evrope. Poskušalo se je, ponemčiti Slovane, upalo se je, da nemška kultura zatre v njih slovansko kri. Toda to se ni zgodilo. Pri osvojevanju kulture so postajali Slovani krepkejši, močnejši v obrambi svojih pravic, katere imajo kakor pesebna narodna pasma. Ako bi si ne bili Nemci prizadevali ubiti Slovanom njih kulturo, potem bi morebiti bili avstrijski Slovani le množica občutljivih trpinov. Toda ta zvita nakana, Slovane oslabiti, je prinesla take rezultate, o katerih se še Metter-nichu ni moglo nekdaj sanjati. Slovani so s svojim umom prišli do zaključka, da so njih bodoči uspehi v borbi za najsvetejše pravice v tesni zvezi s kulturnim napredkom. Zdaj zahtevajo, da se ustanovita v dveh mestih dve slovanski univerzi, češka v Brnu, slovenska v Ljubljani. Avstrijska vlada ne more zavreči teh zahtev, ako noče izzvati zoper sebe nove nezadovoljnosti, in to baš v trenotku, ko si prizadeva z vsemi sredstvi ohraniti mir, ki je potreben za plodno parlamentarno delovanje. Protislovanska zveza na Balkanu. »Nov. Vremja« poroča: Hitro zapored sta obiskala kralj rumunski in kralj grški Dunaj ter sta baje glavna stebra zveze, ki se osnuje pod protektoratom Avstrije proti Slovanom na Balkanu. Turški sultan je dal nedavno na čast grškemu poslaniku banket in kmalu nato je prišla grška eskadra v turške luke. Poroča se, da je Turčija poravnala vse diference z Avstrijo. Zdi se torej, da je dosegla avstrijska diplomacija uspeh, da je dognala protiutež ruskemu vplivi na Balkanu. Ali vse to se le zdi, kajti resnica je drugačna. Grčija zahteva, naj ji Rumunija prepusti Kuco-valahijo v Macedoniji, čemer se Rumunija upira. Zato so se avstrijske nade, da se ustanovi grško - rumunska protiruska zveza, razpršile. Tudi grškega ladijevja Turčija ni bila vesela v svojih lukah. Avstrijske intrige proti Slovanom na Balkanu so se torej izjalovile. Vojna v Južni Afriki. Kitchener je sporočil, da ujamejo Angleži vsak teden okoli 400 Burov. Angleška vlada pa je šele pred pol letom opetovano trdila, da je Burov pod orožjem k večjemu še 10000. Odtlej bi bili torej Angleži ujeli 24krat po 400, t. j. 9600 Burov, tako da bi bilo danes le še 400 Burov pod orožjem. Ker pa traja vojna nadalje ter tudi ni videti kake omahljivosti Burov, je to nov dokaz, kako grdo-smešno znajo Angleži lagati. Sicer pa poročajo sedaj iz Londona, da ima genera-lissimus Louis Botha še danes štiri generale: Delareya, ki operira zahodno in jugozahodno Pretorije in Johannes- burga, Ben Viljoena vshodno in jugo-vshodno te linije, Hertzoga in D e w e t a, ki operirata v Oranju. Kruitzinger in drugi vodje Burov v Kaplandiji dobivajo povelja menda naravnost od Hertzoga in Devveta. Vsak teh 4 generalov ima pod svojim poveljništvom 800—2000 mož, med temi 200—300 pešcev. Vsak ima tovorne, munieijske vozove in topove. Več oddelkov po 100—300 mož je razkropljenih po okrajih, kjer pazijo na Angleže ter sporočajo svojemu generalu o gibanju angleških čet. Glede takozvanega »Block-hausa-sistema poroča dopisnik »Daily Nevvsaa, da so postavljene te hišice v razdalji 1000 m narazen, da so iz dvojne pločevine, da so obdane z rovom, zvezane telefonski ter zasedene s 7—9 možmi, ki so deloma tudi črni domačini. Tudi pse imajo pri sebi. Takih block-hiš je sedaj že 2400. Ponoči patrulirajo oboroženi domačini s psi med hišicami. Ker so vse v zvezi, je možno tekom 5 — 6 ur na vsako točko sklicuti vsaj 1500 angleških vojakov. Ali da so te hišice zasedene, je potreba 135.000 mož in 80.000 konj! Angleški parlament se snide 16. januvarja, ker rabi vlada zopet denarja in je treba napraviti nove dolgove. Iz Johannesburga poročajo, da je bil Bur Wernefc obsojen na smrt in ustreljen, ker je, dasi ujet, hujskal Bure, naj se upro in pobegnejo. Tovariš Meyer pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Častnika Hofmeyer Rouwa iz Kaplan-dije, ki je služil v oddelku Lategana, so Angleži v Colesbergu usmrtili. Angleški prostovoljci so se že začeli nastanjati v južnoafričanskih farmah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. novembra. — Veliki javni shod za ljubljansko univerzo, ki se vrši v nedeljo 1. decembra ob polu 12. uri v v e 1 i k i d v o r a n i »M e s t n ega d o m a« mora pokazati, da je slovenski narod pripravljen z vsemi silami delpti na to, da se ustanovi v Ljubljani univerza. Vse slovensko prebivalstvo se mora združiti, nastopiti kakor jeden mož ter krepko in glasno zahtevati svojih pravic- 1. december nam bodi največji praznik — dan, ko bode iz tisoč in tisoč slovenskih grl zaoril buren klic: dajte nam univerzo ! Vse druge stvari moramo položiti na stran, hiše in ulice naj se izpraznijo — a tam v »Mestnem domu« in okoli njega se hočemo zbrati v trdno falango ter zahtevati, zahtevati in zahtevati ljubljansko univerzo. Nihče naj ne ostane doma! Kdor pa ostane — ta je izdaj ica, ta ni vreden, da ga nazivljemo Slovenca. Na noge torej, delajmo — in doseči moramo, v Ljubljani mora stati v najkrajšem času univerza. — Manifestacija za ljubljansko univerzo. V sobotni številki Vašega cenjenega lista smo brali, da se pripravlja za nedeljo 1. decembra velikanska manifestacija za ljubljansko univerzo. Srčno nas je razveselila ta novica, saj smo ravno mi Ljubljančanje v prvi vrsti poklicani, da manifestiramo za ljubljansko univerzo. In prepričani smo, da bo naš predlog, ki ga hočemo staviti v naslednjih stavkih, povsod sprejet z navdušenjem. Ljubljanska univerza je gotovo največjega pomena za Ljubljano, in gotovo ne bo preveč, če naj bode dan te manifestacije — dan, ko naj počiva vsako drugo delo. Vse prodajalne naj bodo zaprte, vse obrti naj počivajo, da se tudi na ta način manifestira ta svečanostni dan, ko središče Slovenije zahteva svoje najvišje kulturno ognjišče. Na ta način se tudi omogoči vsem stanovom, da se udeleže tega pomembnega shoda. Apelujem o torej na vse ljubljanske obrtnike in trgovce, da dne 1. d e c e m b r a zaprejo s voj e pro* dajalnice ter po hite v »Mestni dom«. Kdor pa tega ne stori, naj si pripiše sam konsekvence, katere bo izvajalo ljubljansko prebivalstvo iz tega. Več ljubljanskih obrtnikov in trgovcev. — Za vseučilišče v Ljubljani. Potom mestnega magistrata so včeraj vložile peticije za slovensko vseučilišče v Ljubljani naslednje občine: a) kranjske: Sv. Ana, Dob, Dolsko, Sv. Katarina, Križ pri Kamniku, P r e-v o j e , Radohavas in Št. Vid pri Vipavi, b). štajerske: Artiče, Cezanjevci, Lahonci, Nimno, Sv. Peter pri Mariboru, Ptujska gora, Teha rji, Sv. Trojica pri Slatini; c). primorska: P1 i-s k o v i c a in č). koroška: Švabek pri Pliberku. Naravnost na ministrstvo sta poslali peticiji občini: Rakek in Ribnica. Dalje pošiljajo peticije : Gasilno društvo v Cezarjev-cih, krajni šolski svet v §va-beku in Hranilnica in posojilnica na Suhi. — Nadaljnji glasovi za slovensko univerzo! Iz Gradca se nam piše: Kdo bi si bil mislil, da se oglasi celo ogrska prestolnica Budimpešta. Dne 21. t. m. so se zbrali na poziv hrvatskega akademičnega društva »Nade« vsi budim-peštanski slovanski visokošolci, Hrvati, Bunjevci, Srbi in Slovaki ter soglasno sklenili naslednjo resolucijo: 1. Dne 21. t. m. zbrani visokošolci v Budimpešti: Hrvatje, Srbi, Bunjevci in Slovaki pozdravljajo gibanje slovanskih dijakov v Gradcu, Pragi, Zagrebu in na Dunaju ter žele, da se opravičena zahteva Slovencev glede ustavitve jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani kmalu uresniči. 2. Zbor so pridružuje protestu proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu, ker bi bilo to vseučilišče interesom Jugoslovanov na kvar. 3. Isto-tako želi zbor ekviparacijo zagrebškega vseučilišča z avstrijskimi vseučilišči. — Res je torej, kar trdi brzojavka slovenskih visokošolcev na vlado, da vse slovensko dijaštvo obeh državnih polovic zahteva jugoslovansko univerzo v Ljubljani, dočim se iz vrst nemškega ali italijanskega di-jaštva zoper našo pravično zahtevo ni oglasil niti en sam glas. Dr. pl. Körber je pretekli petek zopet patetično izjavil, da je njegova vlada vlada pravičnosti. Če naj je to res, in če vlada noče samo sebe temeljito demontirati, potem se ne sme o naši univerzi pitično dvoumno izraziti, potem nam mora z ustanovitvijo slovenske univerze svojo pravičnost brezdvomno dokazati. — Hrvatski listi, ki se v zadnji dobi pridno oglašajo za našo jugoslovansko univerzo v Ljubljani, niso zadovoljni, da bi ista ne imela medicinske fakultete ter poživljajo vsi ogorčeni hrvatske in slovenske zdravnike, naj protestirajo proti temu, da bi niti zagrebška niti ljubljanska univerza ne imela medicinskega oddelka. Škandal, da bi ves slovanski jug ne dobil od vlade ene same medicinske fakultete! — Kakor je iz tega razvidno, zahtevajo Hrvati za nas še celo več, nego mi sami, ki smo izpustili v svoji zahtevi medicinsko fakulteto. — V ponedeljek so se odpeljali trije profesorji graške univerze — rektor je ostal doma — na Dunaj, da poročajo o zadnjih dogodkih na graški univerzi. Ali so šli pl. Hartlu tudi tolmačit zahteve slo venskih akademikov po slovenski univerzi v Ljubljani, nam ni znano. Ker tako po-gostoma povdarjajo, da je graška univerza nemška, in da mora nemška ostati, bilo bi popolnoma naravno, da zahtevajo ob ti priliki, naj minister ustanovi Slovencem posebno univerzo v Ljubljani. Kajti kakor jim mora biti iz zgodovine ustanovitve graške univerze znano, ustanovljena je ista za obe narodnosti. Notranje Avstrije, za Nemce in Slovence, kar jim lahko črno na belem dokažemo. Znano jim mora biti, da se je na graški univerzi mnogo let že predavalo v slovenskem jeziku na medicinski, pravoslovni, modro-slovni in bogoslovni fakulteti, in da so dotične cesarske naredbe vse še pravo-močne, in da so se slovenska predavanja le začasno zaradi premalega števila slušateljev prekinila. Ako akademični senat res hoče varovati nemški značaj graške univerze, mora se krepko potegniti za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, kajti sicer vlada zopet uvede slovenska predavanja na graški in konsekventno tudi na dunajski univerzi, kjer študira še več Slovencev. Toliko je namreč brez dvoma gotovo, da bodo slovenski akademiki neustrašeno do konoa vstrajali pri zahtevi, da dobe kakor vsi drugi avstrijski narodi predavanja v svojem materinem jeziku! Ako bi jim pa vlada »pravičnosti« ne dala v ta namen lastne univerze v Ljubljani, ampak če bi uvedla slovenska predavanja na graški in na dunajski univerzi, tedaj bodo tega edino krivi sedanji akademični senati in ne slovanski dijaki obeh imenovanih univerz. Ajdi torej! čuvajte pravočasno nemški značaj obeh teh univerz in zahtevajte za Slovence slovensko univerzo, sicer postane iz Gradca in Dunaja Inomost v drugi in tretji izdaji. Slovanski akademiki tega, bogme, ne bomo krivi! — Razprava o kongregacijah v državnem zboru, pri kateri je bil klerikalizem v vsi svoji politični in nravni pogubnosti razkrinkan, je končana. Nujnost dotičnih predlogov je bila sicer odklonjena in kaj druzega tudi nihče pričakoval ni, ali že to je jako značilno, da je bila nujnost odklonjena samo vsled tega, ker so iz taktičnih nagibov proti nji glasovali ali se glasovanja vzdržali tudi taki poslanci, ki se z bistvom teh predlogov sicer popolnoma strinjajo. Vzlic temu pa je ta debata velicega političnega in kulturnega pomena. Silne, uničujoče obtožbe, ki so bile v tej razpravi izrečene proti klerikalizmu in razkritja o njegovem bistvu ne morejo ostati brez dobrega in trajnega upliva na prebivalstvo. S to razpravo se je cerkveno politično vprašanje postavilo mej prve probleme, katere ima rešiti naša država, tik poleg narodnostnega vprašanja. Pokazalo se je, da spada ureditev razmerja mej državo in cerkvijo mej najbolj pereče vseh javnih zadev in da to vprašanje ne pride več z dnevnega reda, dokler se ne dožene v smislu pravičnosti in z ozirom na javni red ter na gmotne, politične in kulturne interese vsega prebivalstva. Da zahteva to tudi interes specijelno slovenskega naroda, pokazal je neustrašni govor dr. Tavčarja, kateri je naredil toliko večji utis, ker dr. Tavčarju ni šlo za kako propagando v korist druge konfe-sije, kakor vsenemcem, ki so šli v boj za »Proč od Rima«, ampak le za to, da se katoliško duhovništvo potisne v meje njegovega poklica in onemogoči njegovo občenevarno posezanje v materijelne politične in kulturne zadeve prebivalstva. To stališče se popolnoma strinja z interesi celokupne države kakor z interesi vsega prebivalstva. Našim čitateljem je sedaj govor dr. Tavčarja znan. Priobčili smo ga po steno-grafičnem zapisniku. Iz nemških listov je znano, da so bili mej govorom dr. Tavčarja izrečeni razni mejklici, v katerih se je zrcalilo silno ogorčenje, ki ga je pri dotičnih poslancih vzbudilo počenjanje gotovih kranjskih duhovnikov, a ker steno-grafični zapisnik ne prinaša teh izrazov ogorčenja in zaničevanja, jih nismo hoteli uplesti v govor dr. Tavčarja. Naše klerikalce je ta govor itak silno razkačil, tako da so onemogle jeze postali božjastni. »Slovenec« je o tem govoru priobčil že dva članka, v katerih kar besni, iz katerih pa je tudi spoznati, kako dobro čutijo klerikalci veliki pomen dr. Tavčarjevega govora. Naši klerikalci so imeli doslej kaj prijetno stališče. V »Vaterlandu« in v »Reichswehr« ter v »Reichspost« so napredno stranko in njene može lahko črnili in obrekovali kakor so hoteli ter slikali naše razmere, kakor je njim kazalo. Tem potom so celi državi, in zlasti merodajnim vladnim krogom na Dunaju, kranjske razmere predstavljali v taki luči, kakor je bila v korist klerikalcev, a česar po rečenih listih niso dosegli, to so zanje opravili njihovi prijatelji nemški klerikalci. Zdaj pa je cela država iz govora dr. Tavčarja izvedela, da razmere v naši domovini niso take, kakor jih slikajo klerikalci, da so klerikalci pri nas etablirali strahovlado najhujše vrste, kakršna bi bila v kaki nemški kronovini popolnoma nemogoča, in da se napredna stranka tem razmeram iz najplemenitejših nagibov upira. Prav zato je govor dr. Tavčarja zaslužno delo in smemo upati, da bodo merodajni krogi v prihodnje o kranjskih razmerah imeli boljšo sodbo, kakor doslej. Kar sta začela dr. Ferjančič v svojem proračunskem govoru in sedaj dr. T avč ar, to se mora seveda dosledno nadalj e vati, kajti le v tem slučaju se je nadejati, da se pro-vzroči tisti preobrat, ki je neizogibno potreben za saniranje naših javnih razmer. Pri ti priliki naj izrečemo tudi mnenje, da bi bilo po naši sodbi jako koristno in zaslužno delo, ako bi se v posebni brošuri zbralo vse, kar se je pri kongrega-cijski debati občezanimivega povedalo — in teg« je jako mnogo — in ako bi se ta brošura razširila mej narodom. V to bi bil v prvi vrsti poklican izvrševalni odbor narodno napredne stranke. Že »Slovencev« strah, da pride dr. Tavčarjev govor mej širše kroge, priča, koliko koristi je pričakovati od take brošure. — Blamirani klerikalci. Iz Idrije se nam piše: V petek napravilo je tukajšnje cecilijansko društvo svojo vsakoletno veselico. Ne omenjali bi te veselice v tem listu, da se ni ob tej priliki zopet pokazalo klerikalno hinavstvo. Po zadnjih volitvah, in posebno radi pisave »Slovenskega Lista« proti našemu meščanstvu in uradništvu bi vsakdo pričakoval, da se isto ne bo vabilo na to klerikalno veselico. Temu pa ni bilo tako. Predsednik cecilijanskega društva, dekan Arko, poslal je vabila vsem društvom, vsem uradnikom in sluga je z vabilno polo obletal vse hiše naprednih meščanov. Značilno je, da je poslal sodnijskim in davčnim uradnikom le nemško vabilo, nemški je bilo povabljeno tudi pazniško bralno društvo. In da je bilo vreme isti večer zelo lepo, vendar je g. Arko zastonj čakal našega meščanstva in še posebej uradništva, izmed katerega so le štirje posetili to veselico. Prejšnja leta bila je ta veselica vedno najbolj obiskana. Naše razumništvo pa je letos določno pokazalo, da ne mara za družbo katoliškega duhovnika, ki se je proti svojemu prepričanju ponižal pred, od njega že tolikokrat zaničevanimi socialnimi demokrati. Iskreno čestitamo našim g. uradnikom in naprednemu meščanstvu na tako odločnem koraku, kateri naše klerikalce toliko bolj peče, ker se je ravno s to veselico nekako hotelo vjeti uradni-štvo za prihodnje občinske volitve. No, spodletelo jim je imenitno. Pa tudi drugega občinstva ni bilo mnogo na veselici, dokaz, da se je velika ljubezen do gosp. Arkota že precej ohladila. V Idriji se politično mišljenje menja čez noč, in ne bo dolgo, ko Arkotu vse njegovo hinavstvo ne bo prav nič pomagalo, da bo izgubil poslaniški stolec rad ali nerad. Vemo, da ta velika blamaža ni zadnja in imeli bo-dete, g. poslanec, še mnogo neprijetnih ur! To še začetek ni! — Velik javni shod radi šolskega vprašanja skliče politično društvo »Edinost« za prihodnjo nedeljo pred-poludne v telovadnico »Tržaškega Sokola« v Trstu. Shod se bo bavil z vprašanjem vseučilišča za Slovence in z mizerijo na polju srednjega in ljudskega šolstva v Trstu. O vprašanju vseučilišča in o vprašanju slovenskega srednjega šolstva v Trstu bo govoril g. dr. O to k ar Rybäf, o slovenskem ljudskošolskem vprašanju v Trstu pa bosta govorila g. dr. G. Gregor in in g. Miloš K a m u š č i č. — Volilno gibanje v Istri. V nedeljo je bil v Kopru shod volilcev, ki' se je izrekel za kandidaturo dr. Gambinija in proti oficielni kandidaturi dr. B e 1-lija, katerega kandidira laško politično društvo za Istro. Izvolili so tudi deputacijo, ki se je podala k dru. Belli-ju in ga pozvala, naj umakne svojo kandidaturo, česar pa isti ni hotel storiti. Vsled tega si boste o predstoječih volitvah v Kopru stali nasproti dve stranki. — Slovensko gledališče. Včeraj je gostovala drugič v sezoni naša rojakinja, gospa Polakova v veseloigri »Pri belem konjičku«. Kako priljubljena je pri občinstvu, dokazala je iznova polna hiša, in sprejeta je bila s ploskanjem. G. Polakova je bila dražestna, živahna in ljubezniva gostilničarka Meta, da jo je bilo veselje gledati. Kakor vselej, osvojila si je docela občinstvo s svojo svežo, naravno igro. Tudi poredni kuplet je bil prav zabaven. Izmed drugih sode-lovalcev mi je pohvaliti g. Deyla in gdč. Rückovo, ki sta igrala v pravem vese-loigrskem tempu; v splošnem je zadoščal g. Danilo, dobro je igral in mnogo smehu zbujal gosp. rež. Verovšek vzlic površnemu memoriranju svoje vloge. G. Lovšin je pošteno storil kar je mogel; žal, da vlogi ni dorasel. G. rež. Dobro-volny je bil simpatičen profesor in gdč. Lounska vzlic neštevilnim napačnim akcentom ljubka prikazen. V obče pa moramo ponavljati tudi glede sinočnje predstave svojo željo, naj bi se nekateri člani drame potrudili, da jim sufleze ne bo več toli kruto potreba. S preoblože-nostjo se ne more nihče izgovarjati. Pri-zanesljivosti naše je vsekakor konec. P. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Dne 30. novembra ob pol 6. uri popoludne vrši se v deželni bolnici redna mesečna seja. Dnevni red: 1. Poročila predsedništva. 2. Demonstracije. 3. Slučajnosti. — Himen. Gosp. AndroMitrovič, kapelnik slovenske opere in gdč. Hela Lounska Hromadko, član slovenske drame, sta se danes poročila. Iskreno čestitamo! — V pojasnilo. Prof. Vodušek nas prosi objaviti, da je on lastniku Uranje-gledališča astronomično knjižuro poslovenil, razun tega še k trem podobam razlago v nemškem in slovenskem jeziku spisal, pa drugače, da ga ne pozna in nima ž njim nič opraviti; ime njegovo je ta človek zlorabil. — Shod avstrijskih avskul-tantov. Kakor znano, potezajo se av-skultantje že od leta 1899. sem za povišanje svoje plače in za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Vsa dosedanja prizadevanja so ostala brez odmeva od strani odločilnih krogov. Vendar se pa to v so-cijalno političnem oziru upravičeno gibanje potom »ignoriranja od zgoraj« ne bode dalo udušiti, znak in dokaz temu je občni zbor vseh avstrijskih avskultantov, ki je bil sklican minulo nedeljo na Dunaju. Od vseh strani in krajev naše države sešli so se pri tej priliki zastopniki tega zatiranega in preziranega uradniškega stanu, da še jedenkrat povzdignejo svoj glas po zasluženi melijoraciji svoje čudno nizke plače, in da po skupnem posvetovanju zahteve svoje osvetljijo v temeljitem memorandumu, ki se ima potem predložiti odločilnim faktorjem. Potem, ko je av-skultant dr. Purregger (Dunaj) iskreno pozdravil zborovalce in se je z velikim navdušenjem sklenilo, našemu vladarju vposlati uianostni brzojav, prečital je av-skultant dr. Lahner skupno izdelani memorandum, v katerem se zahteva: 1. Povišanje dosedanjih adjutov po 500 in 600 goldinarjev na 800 in 1000 gld. in da naj se 2. neadjutirana avskultantska mesta sploh odpravijo, kar bi oboje državne izdatke pomnožilo za 470.000 gld. ali 940.000 K — Te zahteve je smatrati za tem bolj upravičene, ker so dobri časi v justični službi hipoma — kakor so prišli —- zopet minuli in je vsakemu avskultantu, katerega zgolj ljubezen do vzvišenega stanu sodnijakega privede v justično prakso, usojeno čakati dolgo vrsto let, in sicer po 46 do 94 let na kako pristavsko mesto. Te številke in pa povsem nezadostna svota mesečnih 41 ali 50 gld. menda dovolj jasno govore, da si bode vsak absol-virani Jurist rajši in brez vsega premisleka kje drugod poiskal zaslužka in službe in da bode vlada, ako se ne misli usmiliti te kričeče avskultantske bede, skoro prišla v stisko glede pomanjkanja naraščaja. Po otvorenju debate oglasil se je prvi k besedi g. državni poslanec dr. Ofner, kije obrazložil sklepe justičnega odseka v parlamentu glede avskultantskega vprašanja, ki je zagotovil zborovalce nadaljnje naklonjenosti odsekove in zrazil up, da se bode stvar vendar-le v doglednem Času, četudi ne takoj, v ugodnem smislu rešila. V imenu kranjskih avskultantov govoril je dr. K. Vodušek ter povdarjal, da so razmere v provinci za avskultante istotako trde in slabe, kakor v stolnem mestu države, da so se tudi pri graškem nad sodišču nade pri avancementu v 9. činovni razred v letu 1901 v primer z 1. 1900 po slabšale za 80 °/, in bode — rebus sie stantibus — vsakemu avskultantu čakati 5 do 6 let na odrešitev. In tudi tu, kakor povsod, se postopa z avskultanti, brez vsakega ozira na njih večinoma slabe ali onemogle gmotne razmere ter jih prestavlja z jednega na drugo mesto, meni nič tebi nič, tudi sredi ali pa koncem meseca.^No pa gibanje in prizadevanje avskultantov se upravičuje samo sebe in vsako upravičeno stremljenje vodi k gotovemu cilju in k dobremu uspehu. V istem smislu pozdravila sta zbor zastopnik čeških avskultantov, dr. Maršner (Praga), in zastopnik južnotirolskih, dr. Zeiger (Roveredo). Na predlog dra. Mühleisena (Ljubljana) se je razmotrivani memorandum soglasno sprejel in se na nadaljnji predlog istega sklenilo, memorandum predložiti finančnemu in justičnemu ministrstvu, poslanski in gosposki zbornici ter vsem višjesodnim in sodnim predsedstvom. Na to se je zaklju- čilo zborovanje, ki naj pomeni odločen in lep korak v prizadevanju za ugodno rešitev aktualnega in splošnega avskultantskega vprašanja. — Vprašanje na družbo sv. Mohorja v Celovcu. Kedaj bo družba sv. Mohorja toliko uljudna in popravi is-pakedrane oblike čeških mesecev v Mohorjevem koledarju? Že dvakrat se je do poslala družbi na dopisnicah prava pisava istih, in kakor se kaže — brez uspeha. Ako si je družba kupila za rusko pisavo ruske črke, potem bi si lahko nabavila tudi teh nekoliko čeških f za češko pisavo, ako jih sploh nima dozdaj. V besedi »Zari« (september) na pr. so na enkrat tri napake, ima se namreč pisati dolgo ä, dolgo i in f. — Teh besednih spak Čeh ne spozna za svoje. Torej za prihodnje naj se v koledarju popravi: Unor (dolgo ü), Bfezen (f), Kveten (6), Zarf (a, ?, i), ftijen (5, i). Imena ostalih mesecev so pisana prav. — Mimogrede omenjeno, imeli bi vsaj gg. prelati in drugi duhovniki pri družbi sv. Mohorja znati, da je papež Leon XIII. rojen 1810. leta, torej »vkljub 94 letom« na str. 139. Koledarja je sv. oče šele 91 let star. — Prašičja zaprtija. Z Dolenjskega se nam piše: Poleg kočevskega okr. glavarstva zaprla je tukajšnja vlada tudi okraj Grusuplje in Šmarje. Kakor vemo iz gotovega vira sta občini Grosuplje in Šmarje popolnoma prosti prašičje kuge, toraj je nam nerazumljivo to čudno postopanje, da se dva zdrava okraja zapreta! Ker je taka zaprtija hud udarec za vse živinorejce in ker ni nikakega povoda zaprtiji, pozivljemo kmetske poslance, da na merodajnem mestu spregovore odločno besedo, da nam vladni organi ne bodo zapirali popolnoma zdravih krajev ter tako ogromno škodo delali. — Ulom v grajščino Puštal pri Škofjiloki. V popolnilo včerajšnjega kratkega poročila nam je omeniti, da je jeden tatov že pod ključem. Zove se Jos. Ribernik in se je svoj čas učil ključarstva. Naučil se je menda samo toliko, da zna izdelovati »vetrihe«. Ribernik in njegovi doslej neznani tovariši so odprli 13 sob, jedno so ulomili, druge pa odprli vetrihom. Nadejali so se bržčas bogatega plena in preiskali vse natančno. Odprli so 33 omar, vse z vetrihi, odprli vsako škatljo razmetali sploh vse kar je bilo v omarah in vse preiskali. Pri tem so pridno gasili žejo. Izpraznili so do polovico dve veliki steklenici žganja in ai privoščili tudi steklenico šampanjca. Kaj so vse pokradli, se še ne ve, posebne škode pa niso provzročili. Omare, v kateri je bil shranjen dragocen kelih, niso mogli odpreti. Ribernik je prodal nekemu I. Osvaldu v grajščini ukradene škarje za 8 kr. Te škarje so ga izdale. Oskrbnik jih je spoznal na kar so orožniki Ribernika prijeli in ga izročili sodišču. — Obsojen na smrt. Pred porotnim sodiščem v Trstu vršila se je te dni razprava proti morilcu svoje lastne žene, 621etnemu Vatentinu Romano iz Kopra. Ta je dne 23. junija t. 1. v ulici Punta del Forno v Trstu umoril svojo 601etno ženo Antonijo radi — ljubo sum n osti!!! Romano si je vtepel v glavo, da njegova žena greši z nekim sostanovalcem. In radi tega je izvršil grozen čin. Na razpravi se je dokazalo, da je bilo njegovo ljubosumje neopravičeno. Po izreku porotnikov je sodišče obsodilo Romana v smrt na vešalih. Na vsej razpravi se je Romano vedel zelo cinično in ni obžaloval svojega dejanja. Na vprašanje predsednikovo, dali je čul sodbo, si je Romano dal ponavljati razsodbo. Ko so ga odvajali, je vskliknil, obrnjen proti uradnikom: Pa bodi tudi na sto metrov visoko .,.! — Žalosten povratek. V ponedeljek je dospel iz Smirne v Trst parnik »Achille«. Med drugimi popotniki je bila tudi 581etna blazna Ivana C. iz Kranja. Ta nesrečnica se je pred časom podala s svojim možem v Smirno iskat sreče. Ni bila še dolgo tam, ko jej je mož nekega dne umrl, zadela ga je bila kap. Nesrečnica je ostala na tujem povsem osamljena in brez nobene pomoči. Smrt moža in pa misel, da jej ni pomoči od nikoder, sta jo tako potrla, da je zblaznela. V Avstrijo jo je dal prevesti tamošnji avstrijski konzulat. Sprejeli so ubogo ženo v oddelek za urno-bolne v tržaški bolnišnici. — Konji splašili. Danes opoldne so se v Šiški na travniku Lukmanovemu hlapcu Francu Opravšu splašili konji in dirjali s tovornim vozom po cesti v mesto. Dirjali so po Marija Tereziji in Dunajeki, Franc Ježefovi, po Bleiweisovi na Tržaško cesto, kjer so pri mitnici zadeli v mitnični steber in se ustavili. Na Tržaški cesti so podrli na tla branjevko Mar. Zajčevo stanujočo na Žabjaku št. 14 ker se ni mogla nikakor izogniti. Bila je na rokah in na nogah poškodovana. Prepeljali so jo z rešilnim vozom na njeno stanovanje. — V Ameriko se je odpeljalo v ponedeljek zvečer zljubljanskega južnega kolodvora 27 oseb, včeraj zvečer pa 40 hrvaških izseljencev. — Kopel v hotelu „Pri slonu" ostane vsled različnih poprav od danes de sobote dne 30. t. m. zaprta. * Gospodičen ne bo več. Švicarske žene so podšuntale zdaj celo Pa-rižanke, da se potegujejo za gospico in gospo pridobiti enotno ime, kakor je to pri moških, kjer je »gospod« vsak, samski ali oženjen. »Gospa« naj je tudi vsaka ženska. To pa je v Avstriji v cesarski rodbini že davno navada. Tako se poroča n. pr. v časnikih: Gospa nadvojvodinja Marija Valerija je ravnokar porodila hčerko. Mala »gospa« nadvojvodinja, katere krst se bo vršil te dni, počuti se prav dobro * Gledališče „Klondyke" v Hurleyu pogorelo. »Newyorker Staats-zeitung« poroča, da se je unelo 5. t. m. v gledališču »Klondyke« ob 3. zjutraj v I. nadstropju menda v peči. V zgorenjih prostorih so prebivali ljudje, ki so deloma utekli skozi plamen na stopnjicah in se hudo opekli. Zgoreli pa so priljubljena subreta Klara Bonne\ igralec Reymond in še osem drugih moških oseb. Prav to gledališče je I. 1887 pogorelo do tal fn z njim vred 11 žensk. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 27. novembra. Slovenski mecen, gospod Fran K al is t er, je danes umrl. Pogreb bo v petek ob 107»- uri zjutraj. Dunaj 27. novembra. Slavnostni komers »Slovenije" na čast depu-taciji obč sveta ljubljanskega se vrši jutri Bräunerstrasse. Dunaj 27. novembra. Hrvatje, Srbi, Slovaki in Bunjevci, akademiki budimpeštanski, poslali so „Sloveniji" memorandum s podpisi, v katerem naznanjajo, da so s tostranskimi Slovani solidarni. Praga 27. novembra. V pondeljek bo tukaj velik shod za vseučilišče v Ljubljani in za češko vseučilišče na Moravskem. Govoril bo dr. Herold. Berolin 27. novembra. Mogočno protiprusko gibanje, ki je nastalo na Gališkem, začelo je vznemirjati tukajšnje politične kroge. Veliki listi, kakor „Köln. Ztg.", „Nation Ztg." in drugi doslej niso omenili obsodbe v Gneznu, začeli pa so protestovati proti gibanju v Galiciji. Nekdaj Bismarckove „Neueste Nachrichten" prijavljajo oster članek, v katerem se napada dr Körber, ker ni z nobeno besedo reagiral na rezka, Prusiji sovražna izvajanja češkega poslanca Holanskega v drž. zboru. Praga 27. novembra. Za poljske žrtve v Gneznu je tukajšnji občinski svet daroval 200 K. Lvov 27. novembra. Za obsojence v Gneznu sta darovala bivši deželni maršal grof Bade ni 1000 K, sedanji deželni maršal grof Potočki 2000 K. Tudi sicer dohajajo znatni darovi. Včeraj je policija le s težavo preprečila nov naskok na nemški konzulat. Zdaj se izrekajo tudi najkonservativnejši listi, da Poljaki ne smejo več podpirati Nemčiji prijazne zunanje politike. Dunaj 27. novembra. Poslanec Wolf je imel danes dvoboj na sablje s profesorjem na neki kmetijski šoli na Češkem, dr. Seidlom, zetom posl. dr. Tschanna. Ranjen ni bil nihče. Uzrok dvoboju je nepolitičen. Darila. Upravništvu nagega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril« In fttotoda. Gospa Josipina Smodej iz Vel. LaSič 2 K, nabrano ob sestanku VelikolaSkih deviöaric pri st. Trojici — Živeli! Za vseučlliško akcijo: „Zlatokapljani" od .Marijance" 15 K. — „47" 6 K. — V. H. 1 K. Novomeščan 2 K. — Skupaj 23 K. — Živeli! Avstrijska specijallteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll' ovega Seidlitz-praaka", ki je preakušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepUno ter pospe-fiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 (2—16) (Dobra r«Na raja) je res pravi užitek, ki krepča po naporu utrujeno telo in duha ter ga proži k novi delavnosti. Seveda se dobra pijača pripravi samo iz jedrnatega, močnega čaja. Ta-kosen pa je Talanda čaj z otoka Oejlona, ki je prišel pred kratkim v trgovski promet. Ta čaj daje aromatičen, zlatorumen napoj, ki zadovoljuje celo razvajenega čajepivca. Ker je ta Talanda čaj nenavadno jedrnat, se priporoča, da se ne pušča dolgo v kropu, kajti drugače bi bil premočan ter bi izgubil svoj poseben, mil okus. Meteorologiöno poročilo. VUdnft n*d morjem 808'S m. Srednji nauul U»k 786-0 mm. [Stanje f*P Čas opa-| baro-zovanja metra v mm. A > S « o |a Vetrovi Nebo Si 26. 27. 9. zvečer? 7. zjutraj ^2. popol. 739 8 — 17 si. jvzhod oblačno g 738 5 — 0 9 8r. jvzhod oblačno ° 736 0 0 0 si. jvzhod oblačno § Srednja včerajšnja temperatura —1-2°, normale: 130. Dunajska borza dne 27. novembra 1900. Skupni državni dolg v notah . . 3kupni državni dolg v srebru . , . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Ogrska slata renta 4 ,...... Ogrska kronska renta 4*/0 ... Avstro-Ggrske bančne delnice , . . Kreditne de'mce . ...... üondon visra ... ..... DJaiiiTTii dr?avni bankovci za 100 mark 20 mark .... ...... &0 frankov......... italijanski bankovci . C. kr. cekini . . P6 90 98 75 118 80 95 50 11845 93'15 1605 — 633 50 239 3 5 117'12 23 44 1906 93 — 11-31 Z globoko boljo napolnjeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je dopadlo Bogu Vsemogočnemu, našega preljublje-nega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda Eduarda Cernstein vpokojenega c. In kr. oficlala pri vojaški stavbni upravi, posestnika i. t. d. danes popoldne ob 2. uri po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu njegove starosti poklicati v boljšo večnost. Telesni ostanki dragega pokojnika se bodo prepeljali v četrtek, 28. t. m ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta št. 22 na mirodvor sv. Krištofa in ondi položili v lastno rakev. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 26. novembra 1901. An» Cernstein, soproga. — Otoka r Cernsteln, c. kr. sodni pristav, Fin« Geljrer, otroka. — Vaelav C erngteln, c. in kr. oskrbnik mornarice, brat. — Emilija Cernstein, si nah a. — Med. dr. Ivan Geiger, zet. — Vsi vnuki. (2 Lekarniški vežbenik z maturo i išče mesto. Adresa: .. ■Miarm i*< i c P. R. V." Krško (Kranjsko). (2578 -3) alanda Ceylon-čaj Je Jedrnat, aromatleen, eist, Št. I v zavojčkih ä K —'20, K —'50, K l'25 Št. 2 „ „ n „ -'24, „ -'60, „ l"50 Št. 3 „ „ „ „ -'32, „ -'80, „ 2.- se dobiva v vsem veejlh špecerijskih trgovinah. I* (2593—1) Sjj^**' 9 hotelu »pri slon*" (»Motel Slefant") ostanejo radi popravljanja L t. d. do sobote zjatraj zatoorjene. (2609) gepo predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob lt«pn|e ■astfl«**-«*!« Jlntoit 3(olcnc trgovec v Celji n« Štajerskem. gsjr Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182—15) asistent c. far. drj. jfeletnic Jvanfca Ogroreufe rojena Jfafner Qš^~ poročena. dne 27. listopada 1901. leslo TMkega drugega obvestila. (2594) Lesce !Priučen nakup! Ravnokar je došlo naravnost iz tovarne radi pozne sezone za zelo znižane cene: čuda krasni damski paletoti zadnje novosti s serpentin-volantom, s kožuhovino ali brez nje, v črni ali rujavi barvi, v »Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste štev. 3. (2588 -2) Oroslav Bernatovič. e o 0 0 O 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0| 0 0 •m 1 V četrtek, petek in soboto 28., 29. in 30. novembra 1901 se bodo prodajali ostanki in zaostalo blago za tako nizke cene, kakeršnih še ni bilo. Vredno je, ogledati si to blago, kajti ni bilo še tako ugodne prilike, da se more za malo denarja mnogo in dobro kupiti, ker kupiš lahko že za 1 gld. 20 kr. blago za celo obleko. Med ostanki so barhenti, kot on, zefir, volneno blag* o in blago za gospode, kakor tudi različno drugo blago. Razen tega se proda v teh 3 dneh lOOO komadov bluz iz volne in fianela za polovične cene, tako da se dobi lepa flanelova bluza že za 75 krajcarjev. Nikogar se ne sili. da mora kaj kupiti! Cenjene p. n. kupovalce le opozarjamo na to, da se zgoraj omenjeno blago prodaja v četrtek, petek in soboto 28., 29. in 30. novembra 1901 m sicer pri tvrdki Konrad Schumi Prešernove ulice št. I, Ljubljana. Kdor pogleda, gotovo kupi! (2895_1) Ne zamndi naj nihče te prilike! 1 14 W JU g J MMMnEsM^MniMSlM 0 0 0 O 0 * 0 0 0 O O 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 %a>ta. %a mnoao&tojm -piomevie it* &r:&ojavne čestitke, ho'ye so mi došfe povodom jvišjeaa od-(i h. ava w ja, izrekam tem -potom vsem ovojo naj-is&tenefšo z>anvato, -pvoseč 06 enem, ca oe me ofvtani tudi v f>x,ifiodtvje v -ptija&ttem d-potninvi. £itifa, d-nc 22. -Mov«m-6ta 1£>oi. c. ofttajttt plavat v p., vitiz? (2598) ^tan c?oic^ove