Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest F(By/ICTORY Slovene Daily mi BUY in Ohio UNITED »TATE« ffff WAR Best Advertising JpjjfisiAMPS Medium 'OUJME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 20, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 118 RUSKIH FRONTAH SE NADALJUJEJO SRDIH BOJI poročajo, da so pričeli Nemci 80 milj od Harkova s svojo lastno ofenzivo. HARKOVOM NE ZAUSTAVI RUSOV NOBENA SILA .^OSKVA, 19. maja. — Nem-st- ^ Vrgli danes nove mase < ov> letal in padalcev v srdit protinapad v brezupi prizadevanju, da bi za-P°gon ruske armade 1 "arkovu. 'ne letalske flotile so si J^* metati živila in mu-j® neštetim nemškim oddel-' lz°liranim v svojih pozi-. ruskih tankih in peho-s]e Prelomastila na več kra-^ražne črte na 100 milj 51 fronti. Poraz nemških tankovskih p i; kolon Tv enem. komaj 2 in pol ^ širokem sektorju so na-,tri nemške tankovske ko- iontterih vsaka je štela 50 "tankov. Te kolone pa so j 6 Sam° to, da so priropO- Pred ruske topovi, ki ' t4^Strelili več kot polovico ' ostale pa pognali v topništvo razbija nemške tanke ,]e lCl ^ pošiljajo na fronto *v0 na vozovih, pri-' 5 k tankom, toda ruska ^ sproti razbija tanke, " Pesči pa pokončujejo nem-. Ostvo z bajoneti in ročni-la-tami. Za nemškimi pa i* ^rjajo na konjih ruski jib sekajo s svojimi I; vrhovno poveljstvo jav-6 U 80 K-usi vso noč prodi-/ oti Harkovu, da so za-* ^Ogo nadaljnih krajev in 6r Pobili 1,600 Nemcev, ^ so jih ujeli. Diplomatska gospoda osišča je silno užaljena Letalski junak, kapetan Wheless dospel v Cleveland Ameriški konvoj je varno plul preko oceana Nemški diplomati pra v i j o, Letalec nar^.f° ^" Konvoj, ki je bil doslej naj da je Amerika dopustila, Jemu v mestm hm turnejo večji, so spremljale ame po clevelandskih tovarnah, ki so zaposlene z vojno produkcijo. da so jih stražili Židi in da so prihajali v stike zamorci. Bojne poljane nudijo grozen pogled Poročila s fronte naznanjajo, da je pokrajina okoli Harkova posejana z razbitinami tankov, topov in letal ter s kupi pobitih Nemcev, ki jih mečejo nemški poveljniki, ne glede na strašne izgube, v bitko. Nemci zopet "uničujejo" ruske armade BERLIN, 19. maja. — Nemško poročilo naznanja, da se na polotoku Kerču zaključuje "uničenje" ruske armade. Nova nemška ofenziva MOSKVA, 20. maja. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja o nezadržani ruski ofenzivi proti Harkovu, toda istočasno priznava, da so tudi Nemci sami pričeli z ofenzivo približno 80 milj južno-vzhodno od tega ukrajinskega mesta. Ruski komunike dalje naznanja, da je bilo včeraj uničenih 62 nacijskih tankov. Na kali-ninski.fronti je bilo v sporadič-nih bojih ubitih nad 1,000 Nemcev. Bombastična nemška poročila Nemci pa poročajo, da so na polotoku Kerču uničili tri sov jetske armade, zajeli so natanč no 149,256 (!) ruskih vojakov ter uničili 16 ruskih ladij. — Če bi bilo vse to res, bi to po menilo ogromno nemško zmago, toda ker je nemška propaganda dovolj znana in ker je sploh nemogoče, da bi se na ozkem o-zemlju polotoka Kerča mogle boriti* tri ruske armade, je treba to poročilo vzeti z rezervo naznanje. United Press poroča, da je nemška diplomatična gospoda, ki je te dni prispela iz Amerike v Nemčijo, silno užaljena nad postopanjem, ki ga je bila deležna pred svojim odhodom iz Amerike. Dasi so bili ti visoki in naduti nemškr gospodje pred svojim odhodom internirani v najboljših in najbolj luksuznih zdraviliških hotelih, so vendar silno trpeli na svojem dostojanstvu, ker je ameriška vlada dopustila, da so prišli v stik s nečistimi Židi in zamorci. Zato nam napovedujejo zdaj črno bodočnost, češ, da ljudstvo, ki dovoljuje, da prihajajo diplomat-je osišča v stik z Židi in zamorci, ne more upati na zmago v tej vojni. Predsednik Roosevelt igra hazardno igro, v katero so . ga pognali "internacionalni židje, kakor tudi njegove lastne aspi-racije po nadvladi sveta," pravijo vrnivši se diplomati. Tekom internacije v Camp Upton, Long Island, so nemške diplomate stražili židje in prebivati so morali v istih celicah z zamorci, se glasi njih poročilo. V Cleveland je dospel snoči letalski kapetan Hewitt T. Wheless, znani ameriški junak, ki S3 je na svojem poletu nad japonske bojne ladje otepal osemnaj-tih japonskih letal, ki so mu izstrelila iz njegovega bombnika dvoje motorjev ter odstrelila letalu rep, pa je kljub temu srečno priletel nazaj na svojo bazo. Wheless bo govoril delavstvu riške in angleške bojne ladje in rušilci. Z ameriško armado v Severni Irski, 19. maja. — Z zadnjim ogromnim konvojem je prispelo iz Zedinjenih držav semkaj več deset-tisočev ameriških vojakov z vsemi svojimi vojnimi potrebščinami, vštevši tanke, topove, antiletalske topove in truke. To je bil največji konvoj, ki je še kdaj preplul A-tlantski ocean. Konvoj so spremljale ameriške in angleške bojne Kidje TAJNOST BOMBARDIRANJA JAPONSKE DELOMA POJASNJENA Polet ameriških letalcev nad Japonsko je vodil znani letalec, general Doolittle. ODKOD SO BOMBNIKI PRILETELI IN KAM SO SE VRNILI, PA JE ŠE VEDNO TAJNOST m raznih clevelandskih tovarn, ki so zaposlene z vcijno produkci- nagli rušilci, ki so kakor zvesti jo. Po sprejemu pri županu Lauschetu v mestni hiši, se je kapetan Wheles^ odpeljal v Thompson Aircraft Product Co., tovarno na Euclid Ave., kjer je imel pred delavci govor, od tam pa je odšel še v razne druge tovarne, v katerih izdelujejo dele za letala in drug vojni material. razen ^SLANIK DR. IZIDOR CANKAR PREDAL AKREDITIVE ia[tWA' 16- ma3a (JIC) - dr. Izidor Cankar, ki Zasedanje konvencije delegatov jeklarske organizacije Philip Murray je naglašal, da je delavstvo pripravljeno podpirati ameriško vlado in predsednika Roo-sevelta. Položaj Kitajske je postal silno resen Japonci so pričeli razvijati ofenzivo, s katero hočejo vreči Kitajsko definitivno iz vojne. . r^-M TČ- Q Vno prispel v Kanado >nL°ln°močeni minister in ^Jugoslavije pri kanad- U i. ise je danes v sprem-C*oenika kanadskega zu-Hrjjp. ministra in načelnika V odPeljal v vladno pa-kanadskemu pred-^ Sv°je akreditive. V svo-ovoru je poslanik pri tej poudaril važnost in S* Kanadske )omoči v da-% 0rbi ter obljubil sodelo-^goslovanske vlade in V,*** izseljencev za V kupnih ciljev. odgovoru je gene-Werner odgovoril, da je ■ .Vedn°* visoko \ cenila 11 v in zlasti njeno bor-kovini in v zamejstvu. jLj'j ga veseli, da bo od- Vn« elovanje med obema za-^tn - 'hvalil za sodelovanje Jugoslovanov pri delu za skupno stvar in obljubil, državnemu predstavniku Jugoslavije vso pomoč. Vsi kanadski časopisi prinašajo tople članke o poteku in pomenu dogodka. PODRAŽITEV ČASOPISJA LORAIN, 19. maja. — Zaradi podražitve vseh življenskih in drugih potrebščin je bila danes zvišana cena časopisu Lorain Journal od 3 na 4 cente za izvod. Prav tako je bila e-nako zvišana cena vsemu časopisju v Mansfieldu, Elyriji in Cantonu Tekom včerajšnjega zasedanja konvencije Steel Workers Organizing komiteja, je Philip Murray, predsednik CIO organizacije, dvakrat govoril ter priporočal edinstvo in slogo v CIO organizaciji in podporo vladi Zedinjenih držav ter predsedniku Rooseveltu. Glede nadurnih mezd in plač je Murray dejal, da jih delav stvo ni izgubilo kakor sploh ni r _ izgubilo ničesar, česar ne bi mo- j večina poslopij je podrtih pridobiti.' ČUNKING, Kitajska, 19. maja. — Neki uradnik kitajske vlade, je danes izjavil, da so se pojavili znaki, da hoče Japonska z vsemi svojimi razpoložljivimi silami planiti na Kitajsko, da jo spravi iz vojne, in je dostavil, da je "bodočnost Kitajske zelo resna." ,V Junnan provinci razvijajo Japonci z največjo naglico svojo veliko ofenzivo, s katero hočejo vdreti v Kitajsko "pri njenih zadnjih vratih." Japonska o-fenziva se ugodno razvija kljub silnemu in junaškemu odporu Kitajcev. Fort Moresby, Nova Gujneja. 19. maja. — To mesto, ki je bilo v vsej Avstraliji najbolj bombardirano, je postalo pravcato mesto duhov, ker so se izselili iz njega skoro vsi civilisti in psi čuvaji brzeli okoli težkih ladij, natrpanih z vojaštvom in materialom. Vso pot se ni pokazal niti en periskop niti ena sovražna podmornica, ki sploh ne bi imela nobene prilike, priti v bližino. Poleg tega pa so ob vsakem najmanjšem sumljivem znaku spuščali rušilci v morje globinske bombe, ki bi končale vsako podmornico, katera bi se drznila v bližino te ogromne črede, ki so jo čuvali zvesti in nagli čuvaji. Iz Amerike so spremljali- konvoj daleč ven na Atlatntik ameriški bombniki, čim se je pričel konvoj bližati evropskim vo dam, pa so mu prigrmeli naproti že angleški bombniki, tako da se ni pokazalo v zraku niti eno sovražno letelo. Te čete bodo ojačile one ameriške čete, ki so prispele že prej ter bodo prešle v najkrajšem času z angleškimi četami vred v ofenzivo na kontinentu, kjer boo deležne pomoči vseh poraženih narodov. \ WASHINGTON, 19. maja. — Danes se uradno naznanja, da je bil voditelj poleta ameriških letalcev nad Tokio in druga japonska mesta brigadni general James H. Doolittle, znan ameriški letalec in zmagovalec pri neštetih zračnih tekmah. Pri napadu, ki je bil izvršen dne 18. aprila, ni bil izgubljen niti en a-meriški bombnik. Napad v bližini cesarske palače General Doolittle je izjavil, da je več ameriških bombnikov odvrglo svoje bombe v neposredni- bližini cesarske palače, japonskih letal, ki pa so ostala popolnoma neučinkovita. Japonski antiletalski ogenj je bil tako izgrešen, da so njihovi topovi sestrelili iz zrako več .svojih lastnih privezanih balonov. Nepojasnjena tajna General Doolittle pa ni povedal, s katere baze so odleteli njegovi bombniki, ne kam so se vrnili, niti ne, koliko bombnikov je sodelovalo pri tem napadu. Toda ker se je poleg generala udeležilo tega poleta še 97 letalcev, in ker šteje posadka teh bombnikov navadno po 6 mož, je glede katere je ukazal svojim |je lahko izračunati, koliko letalcem, da je ne smejo bom-: bilo približno bombnikov. .rdirati. j prestrašeni obrazi Japoncev Uspešno bombardiranje General Doolittle, ki je star 45 let, je prišel v Washington na izredno povabilo predsednika Roosevelta. General je povedal, da je bila zadeta v dokih po ameriških bombah neka japonska bojna ladja, neki velik žerjav v doku pa je bomba gladko prerezala, da se je zvrnil. Dalje so ameriški letalci bombardirali ogromne tanke z gasolinom, katerih požar se je še vedno videl, ko so bili. oddaljeni že nad petdeset milj od njih. Japonci sestrelili več svojih balonov Proti ameriškim' bombnikom General Doolittle je izjavil, da igo prileteli letalci nad japonska mesta v tolikšni nižini, da so skoraj obrsnili strehe hiš. Nad sredino mest pa so se nenadoma dvignili do 1,500 čevljev, odkoder so vrgli bombe, nakar so se zopet spustili v nižino, da so izbegnili kroglam antiletalskih topov. Nad mesta so prigrmeli letalci v taki nižini, da so razločno videli prestrašene in presenečene obraze Japoncev, ki niso pričakovali takega obiska. Generala Doolittle-a je odlikoval predsednik s kolajno časti, njegove letalce pa z disting- se je dvignilo v zrak trideset viranim službenim križcem Bitka med Angleži in Francozi v bližini Alžiera raz- Ta spopad je še bolj plamtel sovraštvo kvizlin-gov v Vichyju napram Angliji. Popravek Včeraj smo poročali, da sta se dva slovenska fanta podala k vojakom zadnji ponedeljek in sicer je bilo ime Adolph Gerbec glo po vojni zopet Murray je poudaril, da se je 5,000,000 v OIO organizaciji organiziranih delavcev prostovoljno odpovedalo raznim plačilnim ugodnostim, ker je predsednik Roosevelt tako želel. Murray je dalje dejal, da so tudi druge unije podprle ta program. Zdaj ni čas za prerekanje glede nadurnih mezd in drugih dobrin, ker je delavstvo samo odglasovalo, da se jim odpove in da podpre vojno prizadevanje Zedinjenih držav ter njihovega predsednika, je rekel Murray. a še tesnejše ter se za- pomotoma izpuščeno. Uspešen koncert v s. n. domu nedavnim se je na odru Vv> doma na St. Clair ,jgloeil P°d pokroviteljstvom kinu ansl<:ega univerzitetnemu ^ a zanimiv koncert. Na-š»Ce*a je bil plemenit in \ Se je vabilu kluba od-le?em številu. Uspeh v 'I in moralnem oziru je \ o ______° sednika Woodrova Wilsona. — za svoje človečansko dostojan- Ko je 1. septembra 1939 leta Hitler izzval sedanji svetovni požar, smo mi iz Julijske Krajine brez obotavljanja izbrali svojo pot. Takoj smo razumeli, da je s tem začela borba fašizma za življenje ali pa smrt. — Vkljub javno izjavljeni politiki nevtralnosti jugoslovanske vlade smo mi smatrali, da je naša dolžnost pomagati demokracijam v njihovi borbi, ker njihova zmaga pomeni naše življenje in našo svobodo, kakor bi njihov poraz pomenil našo koneč-no smrt. Dobro smo se zavedali, da se svoboda more odkupiti samo z žrtvami. Na to našo borbo je fašizem odgovoril s procesom v prvi polovici preteklega meseca decembra pred istim rabeljskim Specialnim Tribunalom v Trstu, ki se je maščeval nad nedolžnimi žrtvami, katerim ni mogel dokazati nobenega kaznjivega dejanja. Vkljub temu je ubil pet Moč nemške vojne sile je že zdaj silno napeta in na j no. Zato sem, ko sem zapustil pravo oceno nevarni točki. Od 12,000 mož, ki SO absorbirani V vojni larSmentu rBeosradu z"istim S ponosom smemo povdariti, službi, jih je 7,600,000 v armadi, 1,500,000 pri zračni sili ^ ° da vkljub nezaslišanemu nasilju Kljub temu, v svoji borbi nismo za sVobodo. g tega uspeli. Mirovna Konferenca v ^^ našega na,oda Parizu je bila začetkom leta ^ in nje. naših bratov, in obsodil stin na 1920 končana, nase vprašanje * borba za svobodo prava doživljensko ječo, 23 na po 30 razmejitev med Jugoslavijo ki bo y njegovi zgodo_ let ječe, enega na 24 let, tri na in Italijo - pa še ni bilo rese-j ^ y bodočno3ti morala najti po 16 let, šest na po 15 let, in cstale na manjše kazni do 6 let. Naše delo pa je še pred tem procesom imelo za nas težke in mornarici, in 3,000,000 pri pomožnih oddelkih, vključno v delavskem zboru. Preteklo zimo je izgubila Nemčija na mrtvecih do 750,000 mož. la naš program v svoj državni program, kakor je to v svojem znanem govoru 27. 6. lani po londonskem radiju omenil tedanji predsednik jugoslovanske vlade g. gen. Simovič. Naš odbor nadaljuje svoje delovanje kot glas prizadetega naroda, In tako prihajam jaz, kot predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije, kot živa priča naše borbe, naših žrtev in naše nezlomljive volje za svobodo, iz Londona med vas, dragi bratje, da vam prinesem pozdrave Trsta, Istre in Goriške tef da skupno z vami v bratski solidarnosti iz te plemenite zemlje največje in najpopolnejše svobode, dvignemo glas za dosego svete pravice, ki jo nam, Primorcem odreka barbarski fašizem, a na slovenskem Koroškem tevtonski nacizem. Mi se borimo za svojo narodno in socialno osvoboditev. Kot delovno ljudstvo sci mi borimo proti izkoriščanju • pohlepnega tujca, pog je ustvaril sonce tudi za nas, in tudi mi imamo pravico jesti na svoji zemlji svoj kruh. Prepričan sem, da bomo med svojimi brati v Ameriki našli polno razumevanje za svojo borbo, in bratski sprejem, Vpra menu tega kluba, ter a ^ tudi drugi imeli nel prilike bolj natančno se ti z našim delom. Dobro bi bilo, ako bi bolj pogosto udeleževal^ pomagali z nami skupaj ti stvari, katere so nam P ne v javnem in P^ J ljenju. Seje se vrsijo^g W je: nji torek v mesecu. * razpravlja o koristnih učljivih rečeh. V ta na « povabili parkrat dobre f0 ke, katerih govori so ■ menljivi za nas vse. • smo tudi pridobiti goče največ nedrzavl an posečali večerno šoto ^ smo pomagali po nasI ših močeh. tudi o del« jetn i oc Vr si Zc •em s] Drug; T Chica je i ^ zai ••'ajfl Sttlo irii .6] ifrllAttti Naj PovemTO - 8l žrtvovalnosti »a*^ ^ Slovenk, ki so se ^ javili, da bodo ^Hl kri za naše ameriške j ^ ,, teri se tako hrabro ^ zmago in pravico ^ s Morebiti bo ravno s v j m vaše krvi marsikate ^ življenje rešeno in 0 ^ Članstvo te orga«1^ . precej aktivno. Posebn° n.Wa ski klub je bil jako * f ^ lleževal se je naših P1 ePr Hera po] vabljen je bil tudi ^^Wa _ _ v , . , • ■ i v . v vseh 23 povčjnih letih v Ju- Na žalost, so krivica, laz m c . . ,. j v „„ . nrki Krajini ni bilo nobenega nasilje zmagali nad naso sveto J; . , J , . . _____* • -ti ■ i izdajalca, nobenih kvislmgov. pravico, m tako ie pol milijona J Slovencev, ter dvestotisoč Hr- Na tisoče mojih sorojakov je ^ , . „ . . , . ... i vatov padlo kot žrtev nenasit- fašizem pahnil v zapore in kon- Doslej se ni pomanjkanja topov in municije, za- ; nemu kJkemu imperializmu. - Racijo samo zato ker so hoteli ostajati pa je pričela produkcija letal. Sodi se, da se iz- Nag narod kraet0v in delavčevi ostati zvesti svojemu rodu m dela sedaj v Nemčiji mesečno 1,100 do 2,500 letal. Nem- -je bil pahnjen v suženjstvo, in ker niso hoteli biti sužnji itali-ška zračna sila razpolaga najbrže z okoli 35,000 letali, jaročen v eksploatacijo požreš- ianskemu imperialističnemu fa; toda mnogo teh je zastarelih in se ne morejo meriti zjndmu fašistovskemu kapxtali- šizmu. Preko^edemdeset tisoč najnovejšimi izdelki zaveznikov ' J ugo slav i j a'pod^ "težo "okTnost" | slf Ui. Preko trideset tisoč dru posledice: izdajniški režim prin-|gaft.- kateremu služi «jUgoslo- Dalje se izdela v Nemčiji vsak mesec približno po 18 podmornic. - Hitler se pripravlja zdaj za supremno ofenzivo vzdolž vse ruske fronte, katero namerava pričeti ali jo je' vsaj nameraval pričeti v nekaj tednih. Toda, če je ni pričel, kaj čaka? Za lanske neuspehe v Rusiji je navajal vzrok, da je bila ofenziva, ki jo je pričel sredi junija, I ristati, stoji v popolnem na- gih, se je zateklo v razne druge .proTju z narodno "vpljo "šlovan kraje Evrope, Afrike, Severne skega prebivalstva Julijske Kra ™ -^zne Amerike. Sto tisoč e-■jin, in s tem z elementarnimi migrantov za tako majhen na-principi mednarodnega prava in m to strašno? Taka u- pravice, ter celo z onimi istimi, ^da je zadela tudi mene. V bor-načeli svobodo vsakega naroda, !bi za najelementarnejse clove-1-i so bili proglašeni kot temelj !canske Pra™e' ^ fa™ ca Pavla, in narodna vlada Cvetkoviča in njegovih pomaga-čev, so pod pritiskom Rima in Berlina pričeli preganjati naše organizacije in jih konečno razpustili z našo "Zvezdo" na čelu. Pred poznanim "državnim sodiščem za zaščito države" v Beogradu, torej v srcu Jugoslavije, smo se morali nekateri od nas kot Jugoslovani zagovarjati zato ker smo se borili — za pravico in svobodo zasužnjenih Jugoslovanov, in s tem za povečanje Jugoslavije . . . Tudi jaz isem kot predsednik "Zveze" prebil mesec dni v pročulem be-ograjskem' zaporu "Glavnja^i", potem pa bil 8 mesecev interniran v notranjosti Srbije. Pa se nismo udali. Vkljub prepozno začeta. Zdaj bo kmalu konec maja in zopet ra2delitve Evrope no voj- kot predsednika političnega dru ^ s? nlsmo uaa!' . , 1-» Ir vv» n 11 XT flim/ l TV* rtPA/IO 11111110 • < ^ r ..m 1 1 J I štva "Edinost" v Trstu pahnil! preganjanju smo nadaljevan z bomo kmalu v sredi meseca junija.. Hitler ve, da mora zadati Rusiji "knock-out" udarec prej, preden vržejo Zedinjene države vso svojo industrijsko moč na tehtnico. Hitler je pričel zdaj obupno borbo proti času, ki je postal njegov najVečji sovražnik. On ve, da gre zdaj za to: zdaj ali nikoli! Hitler je obljubil nemškemij ljudstvu končno uničenje ruskih armad v svojih govorih dne 11. cfecembra, 30. januarja in 15. marca. V svojem govoru 15. marca je rekel: "Mi vemo, da bodo boljševiške horde, ki niso mogle poraziti Nemčije in njenih zaveznikov to zimo, poražene in uničene letošnjo pomlad." V, svojem zadnjem govoru, ki ga je imel pred lajhstagom dne 26. aprila, pa je, Hitler govoril o možnosti, da se bo kampanja v Rusiji zavlekla preko prihodnje zime... Verodostojni vojaški opazovalci v Berlinu, ki pozna* jo natančno sestav in moč nemške armade, so mnenja, da če se Rusiji posreči, vzdržati strašen nemški naval to po- ni i9i4_i9ig i štva "Edinost" v Trstu pahnil , - ,, . . , , ,, i v zapor, in mi s tem onemogo- Po sklenitvi rapalske pogodbe ..j ^ nQ ddovanje> -c Italija proglasila aneksijo Ju- vgled ^ gem moral tudi jaz lijske Krajine. Fasistovske tol- ^. gy rodno megto Fe - tedaj se ne na vlasti - so . ,kat. ibežališče med svojimi nalile, rušile m ubijale po tej ^ y j ^ nasi nesrečni deželi. Tisoči naših najboljših ljudi iz Trsta, I- Tu smo v okvirju naše jake etre, Goriške in Notranjske so in solidne organizacije "Zveze trpeli po ječah in koncentracij- jugoslovanskih emigrantskih or-c kih taboriščih Italije. Vkljub ganizacij iz Julijske Krajine" zatem preteškim razmeram — ali celi dvigati glas teptanega naro-r.iorda ravno radi tega, ker so da proti nebovpijočim krivicam 1 ile tako težke — sem smatral Italije in fašizma ter nadaljevala svojo dolžnost, da se vrnem li borbo za svobodo. S tiho in v svoje rodno mesto Trst, med podzemeljsko borbo naroda sa-svoj narod in da z njim delim mega na terenu v Julijski Kra-težko usodo. jini smo se mi ponosni sinovi Z aneksijo te naše zemlje Trsta, Istre in Goriške kot en smo ne samo bili oropani svoje mož upirali tiraniji in zločinske-svobode, na katero smo imeli mu početju fašlstovskih bandi-pravico, ampak je bilo postopa- tov. Žrtev Vladimirja Gortana, nje naših novih gospodarjev z bažoviskih mučenikov, monstre- ?»ia redbe in se odzval. UQ^ji aai, je tudi pogrebov čla»J ' iif; 0] vanski odbor iz Italije" zadeva najbolj Slovence, ker je med Jugoslovani, ki so ostali izven mej Jugoslavije največ Slovencev; zadeva pa tudi Hrvate, ker je med njimi dober del Hrvatov; zadeva pa tudi Srbe, ne le ker ie v Istri ena srbska občina, ampak ker ozemlje, ki je etnografsko naše in na katero pravično aspiriramo, ako se pravilno razume njegov značaj in pomen, predstavlja ogromen akti-vum za blagostanje in' prestiž cele Jugoslavije kot država. To vprašanje ni vprašanje stranke ali posameznikov, temveč je obče nacionalno, in mora biti sveto vsakemu Srbu, vsakemu Hrvatu in vsakemu Slovencu saj gre za svobodo njegovih bratov! In kakor smo v prvi svetovni vojni imeli na svoji strani poleg naše svete pravice dragoceno pomoč velikega predsednika Wilson, tako verjamemo, da bomo v sedanji borbi smeli računati na pomoč ameriške demokracije pod vodstvom velikega predsednika Roosevelta. , Narod, ki me je poslal, da se za njega borim, ne zahteva drugega kot to, da se popravi strašna krivica, ki mu je bila storjena, in da se mu prizna pravica do svobode kakor jo uživajo drugi narodi. Od te zahteve jie odnehamo, pa naj stane' kar hoče! Pred zapel nagrobnico v sl0^.f mo in želimo, da post ( kar J® tivnejši v bodoče, nos nam vsem Sloven , S pomočjo "združen dobili v mestno «»»» čeno leto tudi več nov skih knjig, kar je rak. Pa tudi v drugi^ ima ta klub zaznajo ^t uspehe. Pridružen je ' Field Army, ki se prečenje raka. Daro di za United Service , delom in podnašali nove žrtve za dosego svojega ideala. Namesto razpuščenih organizacij smo osmovali "Jugoslovanski odbor iz Italije". Že samo ime pove cilj in namen. On je nadaljevanje delovanja "Jugoslovanskega odbora" iz prve svetovne vojne, seveda z omejenim ciljem oni odbor je deloval za osvoboditev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so tedaj živeli v o-kviru avstroogrske monarhije, naš zadatek pa je, boriti se za svobodo še onih, ki so po prvi svetovni vojni ostali izven mej Jugoslavije. Po sklepu naše organizacije sva jaz, kot predsednik, in . tajnik g. Ciril Hajek, ki je bil nami -ie historični moment, ko tudi težko preganjen, pravočaa-i'Tramo sebi ^riboriti 9vobodo' no in pred podpisovanjem troj-|drzec Pfavila legendarnega nega pakta zapustili Jugoslavi-i Junaka Draze Mihajlovica, v ci-jo, da v svobodi nadaljujemo &ar vrstah 86 bori leP° števll° jo za razvedrilo m "" l0soi" rJi'j ~ riškim vojakom. S P° ^ jr ročam, da naše r le' pridno sodelujejo ^■ P Ameriškim rdečim delaj° tejo, šivajo in obveze katere izmed njih ^tit*" prejele odlikovanje- ^ gotfj^ Raditega smo °PuSVito \ timo več časa potreben namen ToreJ' lepa vam vsem! '"sV^0' žrtvovalnost, kajti nih časih nas kliče tel1 'm* bodoče še podvojile li Enako'velik korak li za pomoč našim ^ j«^ ^ H letje ter Qbdržati dovolj moči za njene lastne udarce, el{0n0mske mašine in prQdukcije vitalno važnega vojnega in zlasti Primorcev: tedaj je Nemčija pri kraju svojih zmožnosti in moči. materia]a b nasedclo, G. Hajek je ostal ffmhiiompnK1 Kairu, kjer zelo aktivnp deluje bolje Srob rob! Nemci bi bili sicer še zmožni pričeti ofenzive drugod, toda ^a garnizije v okupiranih državah je potrebnih 35 do med tamošnjimi Primorci. Cla- V takem duhu in neomaja se en tak udarec kot ga lahko izvedejo še to poletje, ne bi 42 nemžkih clivizij. našega odbora sta tudi g. Mi- »em prepričanju in optimizmu, prišel več \ poštev. / , Vsled ogromne količine orožja in municije, ki so jo Nemški generalni štab priznava, da če se nemški zaplenili Nemci v zasedenih deželah, ni bilo doslej še armadi ne l^o posrečilo zavojevanje Kavkaza in polastitev nobenega pomanjkanja topov in streliva. Glavno pomanj-kontrole nad Sredozemljem, da si pridobi olje in ukrajin- kanje se javlja v živilih in maščobah ter v nekaterih kovi-sko žito za gladno Evropo, tedaj ne more Nemčija voditi nah, ki se jih potrebuje pri utrjevanju jekla za izdčlova-vojne izčrpavanja. , , nje motorjev. Ako bi se pa Hitlerju posrečilo, streti Rusijo do Dalje je v Nemčiji tudi pomanjkanje letal, katerih sredine poletja, tedaj bi lahko obrnil gvojo vojno mašino produkcija je predmet neprestanih skrbi. Naciji so po proti zapadu ter tvegal invazijo Angljje. j vsej priliki upali, da bodo izvojevali vojno s svojo oi igi- Po!eg tega je v Nemčiji akutno pomanjkanje delav- j nalno zalogo letal, toda potreba po uvedbi vedno novih skih i. cči, kar preprečuje uspešno delovahje nemške I bombnikov je znatno zavrla pro.dukcijo. FQEyiCTORY BUY united states WAR 'BONDS AND \ STAMPS oceana. Odbor, ki Je , v ta namen, se j* ^ vseh skupnih sej- b \ kupilo iz blagajne z» ^ žic, člani in članice ^ $ osem parov previa«1 je ', za kartno zabavo PV^l" J članstvo pokupilo in V ^ $34.00 knjižic. Pripravili smo t^'^it1 in razvedrili otroke ^ nov, kar je tudi nek»J je . Naš kegljaški ,, f\ aktiven, l/pamo, da tNadaljevanje 9 da bomo vkljub vsem ogromnim težavam, ki so* na poti, dosegli svoi ideal, t. j. svojo svobodo, vas, dragi bratje, srčno pozdravljam ŽIVELI! Za časa svojega bivanja v A-meriki, prenašam sedišče "Ju-goslovenskega Odbora iz Italije" iz Londona v New York (A-dresa: 421 West 119 St. NYC.) Dr. Ivan Marija Čok Preds. Jugo3lovenakega odbora, iz Italije Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIB A3jj3 Tel: ENdicott Na, 1942. BNSKOEKŠtfNOŠ® STRAN 3. Urednikova pošta 'Nadaljevanje z 2. strani) deloval z navdušenjem v w ponos. ^lost pa smo imeli pre-:jsmrtnih slučajev. Vsak upr-fan je dobil venec in eno žabico, ter se naš tozadevni ^trudi, da preskrbi kolikor %ee mogoče lep pogreb, navili smo tudi par lepih s* J Mučljivih izletov. Prvi je bil aupan, v državno jetnišnico, , fJenas zanimalo, posebno še J smo videli kakšno delo mora-| jetniki opravljati. Obenem odšli "naprej v Madison, sm° si ogledali državno Zanimivosti, katere smo si bomo ohranili v do-sPominu. Dni, France Kožar: 'Chi, S1 tak izlet smo napravili Cago. Tam smo si ogledali wield Zoo, velikanski zve-nato pa tiskarno A. S., Je nas prav zanimalo. Spo-tastto si ogledali še več dru-pZanimivosti, pod vodstvom a^ferja in g. Krapenca, tako W odnesli domov prav lepe m. PODGANE V JAMI Jame so in ostanejo jame. Že garazjonu, da bi tam nekaj pre- res. Toda kakšna občutja ima rudar do teh podzemskih lukenj, kjer orje in koplje in dviga rudna bogastva, ve le oni, ki je tesarila, ker je bila proga do samega zlomerka že stisnjena. Bog ve zato, da nisva bila tistega dela kar nič vesela, saj sva iv mornar kdajkoli tudi sam okusil vse to. I vedela, da je tam že marsikate-Najbrž je ljudem, ki ne poznajo J remu šel hudič skupaj. Prekleto teme in življenja jam težko dopovedati, kaj se dogaja v njih, kajti gospod bog in njegova poslanstva od hudiča do perkman-deljca že skrbe, da ta košček stvarstva v qsrčju zemlje ostane prikrit in neviden njim, ki lazijo po zemlji. To je vedel tudi Matevž Smole. In zategadelj je bil njegov obraz, dasi drugače nevaren material, drobljiv, da ti je kar teklo, ko si odpiral strop in ga zalagal. Pa je nama rekel "Asten Na tesen"—bilo je nekako ob prvem v mesecu: Tam doli se bosta posihmal pasla "na tesen"- ta mesec, "asten," glejta, da se vama kaj ne uraj-ma, tisti material je s hudičem, "na tesen," previdno delajte, da ne nič kaj razoran, kakor je to pri 3e vama kaj ne zgodi. Pa za večini rudarskih ljudi, vselej ta-i gasi malo poglejta "na tesen." ko zagruntan in sanjav, kadar-! Ce bom imel čas, bom že prišel ,e?l er'®ko slovensko združenj-11(1 Z16 ®e več drugih dobrih ' aterih ni mogoče vseh o-j. Na zadnji seji smo skle- '' Qa irciJ f _ . jo* I 9vet k koli ga je imel že čez mero pod klobukom .V krčmi "Pri Anzelj-nu," kjer je bilo pač shajališče vseh, ki so hodili tam mimo iz cehe domov, tja čez Tirpek in Bosnico na Dol ali v Turje. Matevž Smole je bil prepričan, veren kristjan. Tudi pristaš te ali one delavske stranke bil... Nihče mu ni mogel je e očitati, da ni izpolnjeval dolž- ni tisti fantje, ki so ^klicani k vojakom, osta-[OčJLj za naprej brezplačno nllad člani in so deležni istih k c kakor preje. Obenem se Zahvaliti ge. Časel in ge. - f?Q'mk. ki ste mi šle tako na Par dni' Pred^n sem se ■ na operacijo, je ga. Čašel kako težko vršim svojo ^avano in započeto delo, pa a z veseljem poprijela mo-3 °šo in šla nabirat pod-ki hočejo žrtvovati kri. Hvala! Se priporočam hj naPrej. banjam, da bo imelo to zopet piknik in sicer , • avgusta v Suschetovem lili' ste vabljerii vsi 2u daleč, da se udeležite , ^nika, ako je vam le mo-' ec podrobnosti o tem pri-fj-Vabljeni ste tudi vsi, da J!®žite pol-letne seje, ki se ^Slla dne 30. junija v Stan-' ^v°rani. Na tej seji bomo \ ftialo pozabiti naše tuge m ter se nekoliko pozaba-^ * bomo malo prostega Vi in nekaj pijače- lramo tudi na celokupno „tl ti (O- 'i0'. tU* tr :vo, da poiskusimo pridobi- e °stale Slovence in Slo-^ *ateri še niso pri naši or-t ter da s ponosom po- lj ' da smo zavedni narod delujemo za celokupni sor nosti do cerkve ali do stranke, kakor mu ni mogel nihče oporekati, da ni bil napreden občan, da je mevža in babjeverec. Prav gotovo je Smoleta dičilo še obilo lepih čednosti, a da je bil velik ljubitelj podgan, tega marsikdo ni moral razumeti. —Prmojlavduš, je včasih načel pogovor s kameradi, ko se je vračal s šihta domov, posebno kadar so jo mahali z nočnega. Naj ga le šment pocitra, kdor ne obrajta podgan. Vešda, ravno nocoj sva imela s Špitalarjem hudiča zaradi te moje ljubezni do podgan. Pa nazadnje sem mu le dopovedal, kar mu gre. In ži so ga kameradi prijeli za besedo, naj kaj pove o njih, Matevž Smole pa, kakršen je bil, vsem in vsakomur ustrežljiv in za moč radodaren s pripovedba-mi se je malce počohlal ob stegna, kakor ga je bila že sama navada, krepko je izpljunil že do fermenta prežvečeni čik, odprl, založil drugega in pričel. —Pa res. Že vem, tega še nisem povedal, kako smo se imeli na nočnem šihtu nekoč. Za ka-merada sem imel Hrastelovega Vinca. Bilo je neko nedeljo po noči. Za vivčka je bil takrat tisti—saj ga menda že ni več med živimi—"Asten Na tesen," eh, kako se je že pisal? Naj bo, kdor hoče. Malo nas je bilo določenih za r^a šiht, midva Hrastelom sva bila določena v neko staro progo, na drugem Mar y Fale, predsednica. k vama pogledat "asten," vsa] k šihtu. Orodje pa, kar tja doli spravite. —Nič bati, bova že tako ravnala, da bo prav, sva mu jo odbila nazaj, ko smo se razšli pri šahtu vsak v svojo luknjo. Pri šahtu sva si še napolnila vode v kangli, mimogrede sva pobrala orodje, ki sva ga imela nekje skrito, in potem sva jo ravsnila naprej. Ko sva jo priklemala vsa oborožena na najino numero, je naju pozdravilo cviljenje podgan, ki so se menda že kar veselila, saj so nagravžnice kar slutile, da jim bo po dolgem času spet kaj prišlo pod zobe. Ogledala sva si kraj, odložila svoj cok in pok, in še preden sva utegnila obesiti kruh, da bi ne bil preveč na razpolago živalcam, na žico pod strop, sva že dognala, da naju čaka nič kaj prida robota. Bilo je kar strašno pogledati, tako je bilo vse polomljeno in tudi z gasov je bilo, da se je v kampah takoj začel nabirati. Ampak delo je delo, sva si rekla. Bo že nekako. Nazadnje sva dognala, da bova morala še po les k šahtu, da bova imela s čim začeti. No, ko sva se vrnila in pričela razkopavati za rigel, se nama je kar zdelo, da bo od hudimana težko krotiti strop, iz katerega je kar tekel material. Pa sva si mislila "Asten Na tesen" je imel prav, hudič bo s to najino pašo. Vendar sva takole do kake četrte ure zjutraj le postavila *en podboj, za drugega pa že kar ni bilo več časa, da bi razkopavala zanj. No, pa posihmal, sva si dejala s kameradom, ga že tudi ne bova zmogla več in sva sklenila, da se malo odpočijeva in do dneva, kakor se spodobi. Poiskala sva si primeren prostor za bohan in sva takole sede ma lo zadremuhala, čeprav se v ja Salter Cemenov, 27 let stari mornar iz Rige, kaže, kako je vporabil v rešilnem čolnu odeje, iz katerih je naredil jadro. Odda se ^^ sobo poštenemu moš-j ^dnjih let; pri mirni v^ ' V busa in Pouličn9 Ce' — Naslov se poizvc ,tu u "Enakopravnosti", Tel. . ei-Si it X t «on 5311. Proda se z n° in delikatesno trgo-^M50 tedenskim prome-je stanovanje s 5 S?leg . Nizka najemnina a se blizu šole in Baseball JfQ Zglasite se med 2. in A Sy£°poldne. — 6516 LEX- Poceni io . °da dobroidočo delika-\ 'Li?rocerijsko trgovino, se ker je bil lastnik v armadno službo se med 3. in 4. uri po-'(!, $506 Garfie'.d Boule-vzemite E. 105 St. a karo. $5oo tedenskega prome FARMERS POULTRY MARKET Vogal Superior in E. 43rd St Kokoši, race, goske, purmani in Ameriško mornariško le+alo Na sliki vidimo veliko ameriško mornariško letalo, zasidrano ob vznožju Gibral-tara. Na letalo pravkar krcajo bombe in razne potrebščine. mi ne sme spati. Pa saj veste, kaj boš pravil knapu, on si že pomaga, kakor ve in zna. In tako sva tudi midva ukrenila to stvar. . * — Kakopak, podganam sva še popreje natrosila krušnih drob-tin in kamerad jim je vrgel celo kožo od špeha. Kdo bi si mislil, da je na naju prežal hudič, midva sva zadremala in amen. Vivčka tako ne bo prej ko k šihtu, do takrat ga bova pa tudi že čakala, da pojdemo v potem skupaj. Mogoče ga pa danes celo ne bo, ko je nedelja. Sicer pa, kar se reče po pravici, spala sploh nisva, temu se reče le "malo po palčkati," ker navsezadnje je le nevarno, saj vsakdo sam ve, kaj vse se lahko zgodi. Ampak takole, če se vzame, razmišljal sem marsikaj o naših križih, tu pa tam so misli ušle domov k stari in otrokom, ki jih zdajle že drami jutrnjica z dol-skega turna—in rečem vam, da ni nič slajšega, ko takole sanjati in grebsti za spomini na otroška leta, ko še nismo okušali teh jam. Glej, sem si mislil, Matevž, lepo je bilo, ko si bil še mlad in brezskrben, zdaj te pa žrejo jame, gedin ti gre na "asten in natesen," pufe imaš, garaš iz dneva v dan, župnik ti govori z leče eno, drugo slišiš na shodih, petdeset jih imaš že na grbi, sam bog ve, koliko si ga že nakopal in koliko ^odbo jev si že postavil. Štirinajstega si šel v vojsko, v Karpatih si stal s puško na rami na straži, bila je zima, na Ruse si streljal, j glavo: Matevž, to je cahen, svoji kadar bežijo podgane s kraja, potem si bil ranjen in zdravili j pomen ima to! Vstani, beži, Ma- j ni nič drugega ko tam cahen, da so te v Budimpešti, nato si bil tevž! Neka temna slutnja me je | je treba bežati, ker tedaj je ne- seprevitiran in potem si se spet znašel v jami. Bilo je sedemnajstega leta, da — pri militeru si zgrabila, podgane pa, ko da jih' sfeča pred vrati, je zdajci nekdo spodil, so se! —Ko sva potem prišla z "As-zagnale v beg s kraja, kjer sva'ten na tesnom" skupaj in sva imel vsaj včasil* komis, glej ga s kameradom počivala. Jaz sem I mu naznanila, kaj se je zgodilo, —tu pa si garal in garal in kru- j bil kar nekam iz sebe. Kar vrto- j je dejal: "Asten, saj sem vedel, ha ni bilo in namesto tega smo; glav sem postajal. In že mi je j da bo šel hudič skup — na te- žrli kolerabo, in če si naredil plavega, je prišla patrulja in te odgnala v Trbovlje na ciglarno v arest. Eh, Matevž, Matevž! Prešinjale so me čedalje bolj dremotne misli in slednjič sem le en čink zadremuckal, kamerad že menda prej. — Še ko sem bil malo pri zavesti, sem čutil, da so me cukale in oblezavale podgane zdaj po rokavu, zdaj po hlačnicah, ampak kaj sem hotel' nekaj hajotal in mencal oči, in .vnovič šinilo v možgane: Ma- sen. Glavno je pa, da sta jo o tavž, beži, beži, b-e-ž-i — nekaj pravem času odkurila in da sta vrši! Ali slišiš, slišiš, kako me- še živa asten. Povejta zmeni, da lje?! Kakor veter vrši, M-a- pričnejo zrušek od kraja trebiti, t-e-v-ž! M-a-t-e-v-ž! j Matevž Smole je končal, ka- In ko da sem bil iz gumija, j meradi so mu glasno pritrjevali, sem odskočil, se napol zravnal, j a eden od njih je predlagal—bil pograbil svoj kosetelj in sekiro, j Je pošten užigovec—da . bi se kamerada sem sunil v rebra ih mu zakričal, naj beži—zrušilo se bo! — ga zgrabil, ko se je še živalcam? Naj cukajo, saj so pohlevne, se že veselijo, da so spet med ljudmi sem si mislil. Potlej mi je to oblezovanje že presedalo. Ampak le, zdelo se mi je, da me je nekaj vščipnilo na lice. Zdrznil sem se, zakaj četudi sem obrajtal živalce, sem že sva jo urnih nog, kakor so bile že strpljene od revmatiz-ma, ubrala s proge, doli na križišče, ki je bilo močno obzidano. — In glej ga, ušla sva za las. Ko sva komaj obstala, se je začul glasen resk, a s kameradom sva si bila takoj na jas-bil "vseeno malo sramežljiv do nem> da Je v resnici šla proga njih. Vse, kar je prav, sem si dejal in se jih otresel, ker ob- na kup. Tisti prokleti material! In če mi verjame kdo ali čutil sem po vsem telesu, kako j ne, da naju niso podgane oporne oblezujejo. Tudi kamerad se je zmeraj nekaj pregibal. Predramil sem se. Posvetil sem ustanovilo društvo za zaščito, podgan in glasen krohot, ki ga je izzval ta predlog, je Smoleta še bolj zresnil in razsrdil, da je dejal: — Ti si osel, se vidi, da si že zajbrovec! Te bo že še kdaj vrag jemal! OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" okrog sebe z lampo in čeprav sem bil kar nekam v dremoti, sem jih opazil teh živalic cel roj, zbranih okrog in okrog n'a- zorile na nesrečo, ki je nama pretila, bi naju prekleto dolgo iskali in razkopavali. Zato pa, , .. v TT , , . x . , ., j. dosti časa. Vse delo je narejeno, tudi pravim: s podganami bodi • «- Tt m r Imrlar \ta yi nna nrmiiar>si TTrorl. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dober, trosi jim kruha, ker one te vedno opozarjajo na kakšno stvar. Ampak mene ne bo no-j ju in pri priči mi je padlo v! beden preonegavil,, jaz vem, da — Birr Pitching Pozor, Slovenci! Obiščite restavracijo, v kateri dobite fina sveža jedila po zmernih cenah. Imamo odprto jajca. — Prodajamo na debelo podnevi in ponoči. — Zglasite se za ohcete in priredbe Gostilno z D—3 licenco se proda radi bolezni. Nahaja se v collinwood-ski naselbini. Kogar zanima, naj se zglasi v uradU "Enakopravnosti", kjer dobi naslov. in oglejte 2al°go novih spomladan-W.^torov in "draperies" wood home fur- •j, nishings St. Clair Ave. dprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka . 1126 E. 61 st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 na 5380 St. Clair Ave. — Ilija Kosta, lastnik. Išče se delavce za Mill in Pathe stroje; "tool-makers" in "gauge makers". — Nočno delo. — Visoka plača na uro. | NOBLE AND STANTON 994 Broadway, Bedford, Ohio. . EerRelief _| This Fast Way ^IllPlllllS-trMowBack Forquick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cooling, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your druggist today for O. D. D. Prescription. GIVE LIVER BILE FLOW A BOOST— Snop out of Sick. Headache«, so-called Bilious, ness, Poor Digestion with that half-sick, sour THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DQLLARS Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. . Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. kadar čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. \ vhod na 62. cesti Knaviovo poslopje - Did You Place Your FALSE TEETH In a Glass Ust Night? Thousands do and wonder why their dentures remain dull and stained - why they suffer with offending denture breath. They fail to realiie that water alone is not a cleansing agent - but now. there's a great (ormula perfected by a dentist, called Stera-Kleen that thoroughly cleans false teeth like magic-no brushing! Simply put a liMlo Stera^Kleeo Powder in a glass of water-soak your teeth - now they sparkle, ere really clean and look like the day your dentist »f«d, "Don't they look natural?" Try Stera Kleen - lasts long - costs only 30#. At all druggists.__ Old Farmer's Recipe: Mix Allenru and Lemon Juice to get quick relief from pains of rheumatic! and neuralgia Druggists h?ve Allenru — grocers have lemons. feeling—get a bottle of Kruschen Salts tonight. Take naif a teaspoonful in a alas* of water (hot or cold) half an hour before breakfast, War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. and keep it up ('or 30 days. Now you'll know what it is to get up feeling fit and ready for a real day's work. Try Kruschen for the next 30 days and see what it means to you when Bile Flows Freely. Satisfaction guaranteed or money refunded. All druggists. NEW! "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women... Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure lor women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydla E. Plnkham's Sanative Wash! Plnkham's Sanative Wash Is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germicide. Instead — it'3 a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It not only discourages bacterial growth and Infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very sopthing — relieves minor irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Lydlp Hninam's Sanative Wash today. All druggists. g aiiHaiiHiiinHinrarannninmiraBnnM SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Enakopravnosti ■ i 9 ■ ni s luiiiunuiiiiiiuiuiianuuiiiiiiiiiiiiiuiii t Vladimir Levstek GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad JERICA C/ ON Gt'AR» i:.% r>. 1 'I m Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili8 bodo. Vi lahko ohranite to svobodo s teC!| DANES kupite "Defense Savings" znamke- ^ sodite stricu Samu desetico in pomagajte, d . zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte o* v Ameriki! 'Defense Savings" znamke na bankih ali poštnem uradu- V ROKAH VSAKEGA SLOVEČ V AMERIKI BI MORALA BITI' knjiga našega 8 rojaka Louis Adart11 Tivoli Passat)6 Cena (Po pošti Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 S1' Ave., Cleveland, Ohio. ^ "To je knjiga, ki bi jo moral čitcrt' v Amerikanep," j ... pravi Eleanor Roosevelt, žena Zedinjenih držav. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST