SLOVENSKO-BOLGARSKI KULTURNI STIKI V PRVIH DESETLETJIH NA[EGA
STOLETJA
Zgodovina bolgarsko-slovenskih kulturnih stikov je stara in za dolo~ena obdobja raziskana. Bolgarski arhivi so polni tozadevnega gradiva in vsebujejo korespondenco med posameznimi kulturnimi delavci. Dokumenti govorijo o izmenjavi gledali{kih programov, o stikih penklubov itd. Obstajajo tudi materiali, ki dokazujejo živo zanimanje Bolgarov za Slovence in obratno tako na kulturnem kot na znanstvenem podro~ju. Taki objavljeni in do sedaj neobjavljeni materiali dodatno osvetljujejo bolgarsko-slovenske kulturne in literarne zveze od za~etka na{ega stoletja do {tiridesetih let in naprej. Pisma so le del reprezentativnega bogastva arhivov in dokumentov. Omogo~ajo natan~nej{i prikaz posameznih etap kulturnih odnosov med narodoma. V zbranih delih bolgarskega pisatelja Ivana Vazova je objavljeno pismo, odgovor, poslan slovenskemu pesniku Antonu A{kercu,1 v katerem Va-zov med drugim pravi: »Mi prejemamo Ljubljanski zvon. Zanimiv je, ima bogato vsebino. Va{a (tj. A{ker~eva) Rapsodija je bila zelo primerno prevedena v na{em ~asopisu Misel.« Imenovani bolgarski ~asopis je združeval okrog sebe najbolj{e bolgarske pesnike. Glavni urednik je bil Krstju Krstev.2 Kot ustanovitelj in urednik ~asopisa je oblikoval moderno literarno življenje v Bolgariji. V nadaljevanju svojega pisma se Vazov zahvaljuje Antonu Bezen{ku3 za ~lanek, posve~en ustvarjanju I. Vazova. A{kerca obve{~a, da redakcija ~asopisa Slovanski glas želi objaviti nekatera dela slovenske književnosti. Zaupa mu: »Žal ne moremo najti nobenega prevoda iz slovenske književnosti. Gospoda Bezen{ka sem prosil, naj prevede nekaj za nas, kot je že prevajal za ~asopis Nauka.« Original Vazovega pisma je v ru{~ini, datiran s 27. 9. 1902.
Ta korespondenca se je za~ela z neobjavljenim pismom A{kerca Vazovu 9. januarja leta 1902. A{kerc pi{e, da je v programu ~asopisa Ljubljanski zvon {irjenje slovanskega sodelovanja in seznanjanje bralcev s prevodi najbolj{ih slovanskih pisateljev. Ime Vazova, poudarja A{kerc, je slovenskim književnikom znano, zato želi, da bi se v Ljubljanskem zvonu objavile nekatere kratke pripovedke iz Vazove zbirke Draski i {arki (Črtice in okraski).4
Nekaj let kasneje, 7. maja 1908, je Vladimir Stanimirovi~ pisal Vazovu, da ga pozna kot prevajalca bolgarskih in slovanskih pesnikov in ~loveka, ki si prizadeva za južnoslovansko idejo. Stanimirovi~ pi{e, da je pripravil petindvajset pesmi za Južnoslovansko biblioteko,5 ki je do tedaj izhajala v Beogradu. Pripravil je zbirko pesmi Franceta Pre{erna. V nadaljevanju izraža željo, da bi pod naslovom Iz južnoslovanskega pesni{tva objavil pesmi Vazova in Pre{erna, ker je Južnoslovanska biblioteka prenehala izhajati. Za to knjigo meni, da bi
IV Zbranem delu Antona A{kerca, DZS, 1951, je omenjena korespondenca med Bezen{kom in A{kercem v zvezi z Rapsodijami bolgarskega goslarja, ki so bile objavljene v LZ 1902. Bezen{ek pravi, da se bolgarski književniki zanimajo zanje in prosi A{kerca za dovoljenje za prevod.
^Krstju Kotev Krstev (1866-1919) je bil filozof, literarni kritik in teoretik, prevajalec in v letih 1892-1907 urednik literarne revije Misel.
3Anton Bezen{ek (1845-1915) je bil stenograf, ki je živel v Bolgariji. Bil je predsednik in 5 let glavni tajnik najstarej{e bolgarske čitalnice Slavjanska beseda v Sofiji.
^Signatura v nacionalnem arhivu Bolgarske akademije znanosti (NA BAN): f. 112 a.e.440 I.1. Original. Rokopis. Slovenski jezik.
5 Zbornik del iz različnih slovanskih literatur.
napisal predgovor, v katerem bi pojasnil pesniški razvoj Vazova in Prešerna.6 6. oktobra 1909. leta je Stanimirovič obvestil Vazova, da bo pri Kolarčevi založbi izšla zbirka 50 Prešernovih izbranih pesmi. Zaupno sporoča, da je to njegov mali doprinos k poznavanju slovanskih narodov.7
Dokumenti dokazujejo, da so se slovensko-bolgarski kulturni stiki sčasoma krepili. Pisma niso le strokovnega, ampak tudi prijateljskega značaja. Na obeh straneh je čutiti željo, da bi naroda kulturno in znanstveno sodelovala. Pozitivni nameni so dokazljivi npr. z dejstvom, da je profesor Baduin Saria,8 ki je bil leta 1926 imenovan za izrednega profesorja stare zgodovine v Ljubljani, pisal profesorju arheologije Gavrailu Kacarovu, da je dobil od njega separat o vprašanjih, ki ga zanimajo. Prof. Saria je nameraval izkoristiti ta material za Ljubljanski arheološki seminar, ki iz finančnih razlogov ni mogel redno prejemati publikacij bolgarskega arheološkega inštituta in Narodnega muzeja. Ker so bile take težave znane tudi bolgarskim znanstvenikom tega časa, so jih obvladovali z osebno izmenjavo informacij. S tem so izražali tudi medsebojno spoštovanje.9
V arhivih so tudi dokumenti o stikih med Narodnim gledališčem v Ljubljani in Narodnim gledališčem v Sofiji. Ljubljanski gledališčniki so posvečali pozornost svojim bolgarskim kolegom in spremljali njihove gledališke dogodke. To dokazuje npr. telegram iz leta 1922, v katerem Ljubljansko narodno gledališče pozdravlja svoje kolege iz Sofije ob posebni priložnosti. 25. decembra 1922 je bila namreč proslava v čast bolgarski dramski umetnosti.10
Drugi posebno ganljivi znak pozornosti s strani kolektiva Ljubljanskega gledališča je telegram, v katerem izražajo svojo globoko žalost in zaskrbljenost zaradi velikega požara leta 1923, v katerem je zgorel večji del gledališke zgradbe v Sofiji.11 Ljubljanski igralci in vodstvo gledališča so nesrečni dogodek označili kot veliko kulturno nesrečo. Obvestili so jih, da bo v Ljubljani organiziran velik koncert v dobrodelne namene, sredstva pa bodo poslana kot skromna pomoč za obnovo Narodnega gledališča v Sofiji. Ta dokument je zgodovinski dokaz pozornosti in požrtvovalnosti slovenske kulturne javnosti.
Za osvetlitev krepitve bolgarsko-slovenskih kulturnih stikov v tridesetih in štiridesetih letih, ki niso več le zasebnega, sponatnega, ampak tudi inštitucionalnega značaja, je treba omeniti, da imata za to največje zasluge bolgarski profesor Stefan Bobčev, predsednik Slovanskega društva v Bolgariji od leta 1903 do svoje smrti leta 1940, in Rasto Pus-toslemšek,12 predsednik jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani, ki je bila oblikovana na njegovo pobudo leta 1934.
SSignatura v nacionalnem arhivu Bolgarske akademije znanosti (NA BAN): f. 112 a.e. 491. Original. Rokopis. Srbsko-hrvaški jezik.
_Signatura v nacionalnem arhivu Bolgarske akademije znanosti (NA BAN): f. 112 a.e. 491. Original. Rokopis. Srbsko-hrvaški jezik.
_Baduin Saria (r. 1893) je bil klasični zgodovinar, arheolog in numizmatik.
_Signatura v nacionalnem arhivu Bolgarske akademije znanosti (NA BAN): f. 28 op. 1, a.e. 318, 1 I. Original. Rokopis.
1OSignatura v centralnem državnem zgodovinskem arhivu (CDIA): f. 195 op. a.e.190, 1,215. Original. Tipkopis. Slovenski jezik. 1l Telegram ima datum 23. marec.
12Rasto Pustoslemšek (r. 1875) je časnikar, ki je Slovenski narod okrepil s stalno rubriko Južnoslovanske in slovanske vesti. Leta 1906 je na povabilo predsednika Slovanskega društva v Sofiji vodil Slovence na 2. južnoslovansko umetniško razstavo in 1. kongres južnoslovanskih književnikov in novinarjev v Sofiji. Leta
1929 je postal častni član Slovanskega društva v Sofiji.
Profesor Stefan Bob~ev je bil eden od pomembnih predstavnikov bolgarskega prava, znani publicist, od leta 1884 akademik, od leta 1908 dopisni ~lan zagreb{ke Akademije znanosti. Mo~no je vplival na krepitev stikov s slovenskimi in hrva{kimi kulturnimi in znanstvenimi delavci, saj si je prizadeval za slovansko sodelovanje na teh dveh podro~jih. Spodbujal je pisce, gledali{~nike in prevajalce, naj ustvarijo stalno kulturno povezavo. Slovansko dru{tvo se je povezovalo tudi z drugimi slovanskimi državami in kulturami. Pomembno informacijo v zvezi z energi~no aktivnostjo Ljubljanske lige daje tri strani dolgo pismo Rasta Pustoslemska Nikoli Bob~evu z dne 5. februarja 1936. »Kot Vam je znano,« piSe Pustoslemsek Bob~evu, »sem leta 1934 v Ljubljani oblikoval Jugoslovansko-bolgarsko ligo, ki se zares dobro razvija. Tega leta, tj. 1936, sem uspel pridobiti celo skupino navdušenih mladih ljudi, ki so se vklju~ili v upravo lige, zato se je njena aktivnost mo~no razširila. Za~eli smo s te~ajem bolgarskega jezika.« Na koncu Rasto Pustoslemsek prosi za dela bolgarskih klasikov, na prvem mestu Ivana Vazova, ki bi na te~aju zelo koristila. V nadaljevanju sporo~a o seriji kulturnih prireditev: februarja 1936 so v Ljubljani odprli razstavo bolgarske grafike. V zvezi s tem je liga organizirala predavanje o bolgarski likovni umetnosti, književnosti in zgodovini. »V Glasbeni matici,« nadaljuje Pustoslemsek, »bomo priredili glasbeni ve~er, na katerem bo skladatelj Emil Adami~ govoril o bolgarski glasbi. V narodnem gledalis~u pripravljajo uprizoritev bolgarske komedije St. L. Kostova13 Golemanov.« Sledi del, v katerem Pustoslemsek priporo~a Bob~evu, naj pozorno spremlja delo dr. Ivana Laha, profesorja in pisatelja, in dr. Božidarja Borka, publicista. Oba sta bila Ljubljan~ana, Borko je bil ~lan Pen-kluba v Sofiji, Lah pa je obiskal Bolgarijo leta 1910, ko se je udeležil Slovanskega zbora. Ob koncu pisma, ki je hkrati obvestilo o institucionaliziranem sodelovanju, gospod Pustoslemsek nasteva liste in ~asopise, ki jih bosta med seboj izmenjala Ljubljanska liga in Slovansko drustvo v Sofiji.14
Že pred Pustoslemskom je 10. avgusta 1935, po obisku Slovanskega drustva v Sofiji, Vjekoslav Bu~ar,15 tajnik bolgarsko-jugoslovanske lige v Ljubljani, pisal dr. Nikoli Bob~evu, naj mu poslje material za bolgarski ~asopis Slovanski glas, posebno ~lanek Koroska - zibelka Slovencev. Obve{~a ga, da namerava ~asopisu redno posiljati rezultate raziskave o Slovencih in Hrvatih v Italiji, o gradi{~anskih Hrvatih, o Srbih in Hrvatih v Romuniji in o življenju Lužiskih Srbov. Zanima ga problem Lužiskih Srbov in prosi, naj se v ~asopis vklju~i ve~ gradiva o tem najmanjsem slovanskem narodu. Predlaga, da bi v Bolgariji izdali njegovo knjigo na to temo. Pismo zaklju~uje s pozdravi Nikoli Bob~evu, takratnemu uredniku ~asopisa, in akademiku Stefanu Bob~evu, predsedniku Slovanskega drustva, ki jih posiljajo Rasto Pustoslemsek, senator Ivan Hribar, dr. N. Župan~i~ in druge v Bolgariji poznane osebnosti, ki so se osebno poznali z bolgarskimi slavisti.
Časopis Slavjanski glas ima velike zasluge za razvoj slovanskega sodelovanja. Oblikovali so ga leta 1902 kot glasilo Slovanskega dobrodelnega drustva v Bolgariji. Izhajal je do leta 1940. V uredniskem odboru si bili pomembni pisatelji, npr. Ivan Vazov in drugi znameniti prevajalci, javni delavci, znanstveniki, publicisti, zdravniki, u~itelji, duhovniki. Mnogi sodelavci so dosegli cilje ~asopisa, to je seznaniti bolgarsko javnost s slovanskimi državami in popularizirati idejo slovanskega združevanja. Bolgare je seznanjal z glavnimi
13St. L. Kostov (1879-1939) bolgarski slavist, komediograf, pisatelj in etnograf. Komedijo Golemanov je v slovenscino prevedel Rasto Pustoslemsek. 1_Signatura v nacionalnem zgodovinskem arhivu (NIA): f. 278, a.e. 159. Original. Tipkopis. Slovenski
jezik.
15Signatura v nacionalnem zgodovinskem arhivu (NIA): f. 278, a.e. 102 1. Original. Tipkopis. Slovenski jezik.
pojavi v kulturnem življenju Slovanov. Kot so menili njegovi oblikovalci in uredniki, se časopis ni ukvarjal s praktično politiko. Njegova naloga je bila, »da daje bolgarski javnosti čim bolj natančne podatke o razvoju uporniške misli o slovanski vzajemnosti in zbliževanju, o borbi proti tujim pritiskom v težnji k visokemu političnemu idealu - slovanskemu zbliževanju v različnih deželah.«
Ne glede na težave s prevajanjem je časopis posvečal pomembno mesto slovenski književnosti. Predstavila se je z deli Antona Aškerca, Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Dela slovenskih pesnikov so bila objavljena v dveh ciklih. Bolgarski pesnik Stilijan Čil-ingirov16 je prevedel pesem Prva mučenica iz Aškerčevega cikla Rapsodija bolgarskega goslarja, pa tudi dela Župančiča, Cankarja in drugih pesnikov.
Pod naslovom Iz slovenske poezije je bil natisnjen prevod pesmi Stilijana Čilingirova Zdravljica romantičnega pesnika Franceta Prešerna. Žal je prevajal iz ruščine, kar je bila v tem času zaradi pomanjkanja strokovnjakov pogosta praksa; to velja tudi za poljske prevode. Zanimiv je urednikov zapis: »Za slovensko Zdravljico beri Slavjanski glas (2. letnik). Tam je objavljena v nepopolnem in netočnem prevodu gospoda D. K. Popova, zato jo sedaj ponujamo bralcem v novem in lepem prevodu, ki ga je naš mladi in popularni pesnik Čilingirov oblikoval po odličnem prevodu akademika Korša.«
Na straneh časopisa so bila objavljena tudi literarnozgodovinska in kritična besedila, splošni članki o vzporednem razvoju slovanskih književnosti, o težavah prevajanja itd. V teh tekstih so prikazani tudi problemi v razvoju in prevajanju slovenske poezije.
Naštevanje pisem, dokumentov in knjižnih publikacij ter njihovo razlaganje neizogibno spominja na svojevrsten literarnozgodovinski katalog. Toda za njegovo navidezno praznino se skrivajo upi, želje in čustva skupnih interesov in medsebojnega spoštovanja dveh slovanskih narodov, bolgarskega in slovenskega. Za to navidezno praznino odkrivamo nove strani, nova dejstva naše skupne kulturne zgodovine v prvih desetletjih našega stoletja.
Magda Karabelova-Panova
Inštitut za literaturo Bolgarske akademije znanosti, Sofija
Iz srbščine prevedla Ana Peklenik.
16Stilijan Hadžidobrev Čilingirov (1881-1962) je bil pedagog, literarni zgodovinar, eden od ustanoviteljev Društva bolgarskih pisateljev, pisatelj, pesnik, dramaturg, etnograf, folklorist in prevajalec.