•  -                                                                                                                                                                                                                                                  f,
Poboljšani zapravljivec.
(Porest, posl. V,-ž—.)        • .  '        •
Star plemenitaš je imel blizu mesta Pariza lep gradič, ki je bil uže do 500 let svojina njegovih. pradedov. Mnogo lepih dohodkov mu je dajala ta last, in ker je njegov sin uže izpolnil dvajset let, izročii mu je gospodarstvo.
A mladenič je bil preživ ter nij mislil o mirnem življenji na kmetih, nego samopašno je zapravljal očetovo imenje na veselicah v velicem mestu Parizu. Udal se je igri, pijančevanju in drugim slabostim, ki so mu v kratkem po-brale malo ne vso imovino ter ga verhu tega še pripravile v velike dolgove.
Zdaj mu oča umerje, davši mu ostalo imovino. Pred smertjo mu še da mnpgo dobrih naukov, osobito mu zatverdi, da, ako bi ga nesreča tako spravila p6 zlu, da M slednjič prodal svojo imovino, naj bi se vendar nikoli ne odtegnil iz hiže, katera je uže toliko let bila njegovih pradedov; posebno ga je rotil, obderžati si tisto sobo, v katerej on leži na smerti. ,,Tukaj bode tvoje svetišče," pristavi na konci, ,,takrat še, ko po daljnem sveti uže nikjer ne bodeš imel zavetja."
Po očetovej smerti se sin nij okanil svojega slabega življenja, — skratka: v malo letih je bil siromak; a na zadnje je prodal tudi hižo, samo da si je mogel ob skopej kermi okraniti življenje. Vendar nij zabil očetovega izreka; izgovoril si je bil sobo na ves čas svojega življeaja.
A nij bilo dolgo, da je potrošil vse novce, kar jih je bil dobil za imo-vino. Prosil je zatorej svojih prijateljev in znancev na p6sodo, in res so mn v začetku dajali po malem; a ker se je to pregosto ponavljalo, jeli so ga k malu odganjati z gerdo besedo od diirij.
Terpel je nekaj časa to strašno uboštTO. Poslednjič zapazi neko staro skrinjico tam v najtemnejšem kotičku stoječo, katere še prej nikoli nij ogle-doval. Posebna radovednost ga prime; ne kakor bi upal v njej najti pomoči, nego le bolj, da bi misli obernil na kaj druzega ter tako nekaj časa pozabil svoje nesreče. Vstane ter se utovori na stolček b. skrinji. Vendar je človeku uže prirojgno, da se mu tudi v največjej nesreči in bedi sanja o preizrednej sreči ter da seza po zadnjej senci, katera mu obeta kakove pomoči. A naj si bode to, kakor hoče, naš nesrečni mladenič je začel iz skrinje jemati razno s6dergo: stare kerpe (cimje), rokopise, kosce raznih obla8il, svilenih in plat- • nenih ter nekaj ostalin očetove obleke. To vse mu nij imelo nikakoršne ko- ? risti; vendar nij prej okončal iskanja, dokler nij iz stare skrinje vseh teh stvarij izinetal.   Oj čuda! — na dau skrinje videl je zapisane te besede:
— 38 —
nOh, zapravljivec, ali si ,vse potrošil in tndihižo prodal? Pojdi tcr sc obesi!   Tam za prečnjak je privezana verv!"
Mladega plemeuitaša, kateri se je zdaj ozerl k stropu ter videl res za železen obroč privezano verv, to tako usopi, da tak6j pristavi stol k vervi ter stopi na-nj, da bi si tako laže verv okolo vratu otTezel.
Nij se dolgo obotavljal, kajti življenje se mu je zdaj nfeizrecno studilo; obezal je z vervjo vrat ter brezupen z nogo v stran siinil stol. — A čuj! ne da bi bil obvisel, nego pal je na tla, — njegovega telesa teža ia sila, s ka-tero je stol prekopicnil, odkrehne kos prečnjaka, v katerega je bil vdelan že-lezni obroč. Ob jednem se je na-nj usula iz votline, kakor dež, množica zlat-mkov, katere je bil njega pokojni oča nalašč del v precnjakovo skr6žnjico, s tem svojega siaa, kateri mu je delal toliko skerbij, hoteč nekako kaznjevati in osramotiti. S kraika, to ga je tako pretresnilo, da se je ves poboljšal. Nekaj novcev je vzel, da si je zopet odkupil po očetu podedovano imovmo ter z ostalimi je začel kupčevati iu je hitro bil pošten kupec, ki je bil bogatejši od očeta in vseh svojih pradedov.            .-,-,•        ,