DECEMBER
18 S KV. - Evznbij +
17	6 Florijan
18	P Kv.-Gracijnn +
19	S Kv.-Nemc-zl] +
20	N 4. Advcntna
21	P Tomaž	@
22	T Servul
23	S Viktorija
24	C Adam in Eva +
25	P Božični dan
26	S Štefan
27	N Ned. po Božiču
28	P Nedolžni otroci
29	T Tobaž Kaut. 130 S Kolumba, dev.
VENEC
PRTI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Crttlo: ifis ter o in narod — ea pravico in resnico — cd boja d« zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SY. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 248.
CHICAGO, ILL., PETEK, 18. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 18, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Ugotavlja se, da so vesti o Kai-šekovi smrti netočne. — Kitajska v nevarnosti, da ne postane pozorišče mednarodnega spopada. — Sovjetsko časopisje naklonjeno Kai-šeku. — Japonska ponuja svojo "pomoč" kitajski vladi.
PONOVNI BOJI
ZA MADRID
Nanking, Kitajska. — Do-
čim se je v sredo iz raznih zanesljivih poročil moglo ugotoviti, da je bila vest o umoru kitajskega diktatorja Čiang Kai-šeka netočna in da je Čiang, dasi v ujetništvu, še vedno pri življenju, vendar pa se je povdarjalo, da je kriza, ki je nastala, tako resna, da se utegnejo iz nje izcimiti Usodne posledice. Strah obstoja, da ne postane Kitajska druga Španija in da na njenem ozemlju ne pride do spopada med Rusijo in Japonsko.
Kitajska vlada ima pripravljeno močno armado, ki jo namerava poslati proti upornemu generalu Čiang Hsueh-liangu v Šensi provincijo; z njo ima namen, rešiti ugrabljenega Kai-šeka, ako je še pri življenju: ako pa je med tem v resnici bil umorjen, ga pa namerava maščevati in kaznovati upornike.
Predno pa se odloči za ta spopad, je vlada pripravljena, pogajati se s Hsueh-liangom in posredovalno delo vrši Kai-šekov svetovalec, po rodu Anglež, W. H. Donald. Kakor je ta mož ugotovil, so uporniki ne le pripravljeni izpustiti Kai-šeka, marveč tudi bojevati se v njegovi armadi, ako se namreč ta odloči za vojno proti Japonski, namesto, da se bojuje proti komunistom.
V tukajšnjih vladnih krogih 5e napravilo zelo ugoden vtis stališče, ki ga je zavzelo napram celi situaciji sovjetsko Časopisje. To stališče je precej presenetljivo, kajti pričakovalo bi se, da se bo sovjetska Rusija postavila na stran upornikov, ki drže s komunisti, dejstvo pa je ravno nasprotno: Sovjetsko časopisje je polno hvale za Kai-šeka in nasprotno ostro kritizira Hsueh-lianga ter ga zmerja s sebič-nežem, ki kuje kapital sam za se iz Japonski sovražnega razpoloženja, s čimer samo razdvaja pnotnost, jdo katere je Kai-šek v veliki meri že pri-Vedel Kitajsko.
Sovjeti imajo za to svoje Nepričakovano stališče seveda dober vzrok. Kljub temu, da je Kai-šek sovražen komunistom in vodi vojno proti njim, niu je Rusija vendar naklonjena. V njem v resnici vidi zmožnega moža, ki utegne napraviti iz Kitajske močno državo, ki bo po raznih skušnjah, katere je imela z Japonci, tem vse prej kakor naklonjena; na ta način bi imela Rusija v Kitajski močno zaveznico proti Japonski, četudi bi Se v to svrho med njima ne sklenil nikak pakt na papirju. Seveda pa obstoji možnost, da bi sovjeti izpremeni-li svoje stališče, ako bi na Kitajskem izbruhnila civilna vojna ter bi v tej bili komunistom naklonjeni uporniki
zmagoviti.
Od druge strani Kitajski v
ŠE ENA'SEDEČA' STAVKA
I Uporniške čete niso uspele z nočnim napadom.
Madrid, Španija. — Uporniški aeroplani so v sredo po-
--'poldne ponovno z bombami na-
V skoraj vseh steklarnah v ipa.il? mesto; me^la in dež iili Ameriki ukinjen obrat. jje prisilil, da so morali leteti
nizko, ako so hoteli zadeti cilj, in tako so se razločno
Toledo, O. — Celotn? steklarska industrija širom cele
slišale strojne puške, ko se je
dežele je takorekoč popolno- i razvil v zraku bo j z vladnimi m a ustavila svoj obrat, ko se aeroplani. Isti dan v jutranjih je v sredo zjutraj pričela urah so uporniške čete, sestavka tudi v tukajšnji po- stavljene, kakor se je ugotovi-družnici steklarskega podietja lo, iz italijanskih in nemških Libbey-Owens-Ford Co. Okrog vojakov, skušale izvršiti pre-4,300 delavcev je zasedlo to- senetljiv napad na utrdbe ob varno in se vsedlo k strojem, severozapadni meji mesta, Isti dan je izbruhnila podobna toda bile so odbite in so stavka tudi v podružnici iste se morale umakniti z velikimi družbe v Charleston, W. Va. Ta- izgubami. Tako je bojna črta ko so zdaj vse velike podružnice še vedno tam, kakor je bila
DOBA ZA ZAVAROVALNIN-SKO REGISTRACIJO
POTEKLA
Chicago, 111— S 15. decembrom je potekel rok za registracijo delavstva za federalno starostno zavarovalnino. Skupno se jih je registriralo v tukajšnjem mestu do tega časa nekaj nad milijon oseb. Ker morajo biti registracijske izkaznice dogotovljene do 1. januarja, bo potrebno, da se zaposli okrog 600 začasnih uslužbencev za to delo, kakor se je izrazilo poštno ravnateljstvo.
te družbe v stavki. V Pittsburg-hu traja že več tednov, v Ottawi, 111., pa dva tedna.
-o-
PAPEŽEVE MOČI ZNOVA OSLABELE Vatikan. — Ker se je papež Pij v torek celi dan bavil z raznim delom, je to tako vplivalo na njegovo itak. slabotno stanje, da so njegove moči znova opešale. Njegov osebni zdravnik je bil prisiljen, da mu je dal neko zdravilo za okrepčilo srca, na kar se je stanje nekoliko izboljšalo. Kakor se trdi, papež ne vidi rad, da se o njegovi bolezni dosti piše, in so\ga vznemirjali obširni članki, ki jih o njem priobča evropsko časopisje.
-o-
OROŽJE ZA ŠPANIJO SE VRNILO V MEHIKO
Vera Cruz, Mehika.-—Španski pamik Sil je odplul od tukaj preteklo soboto, naložen z orožjem, municijo in živežem za špansko vladno armado. V torek pa je prišlo poročilo, da se je parnik nenadno obrnil in pluje nazaj. Vzrok za to se ni navedel.
-o-
PREPOZNO SE PREMISLIL Milwaukee, Wis. — 42 letni Carlo Matranga je meseca junija, ko je bil aretiran, kar se je bavil z žganjekuho, zaprosil oblasti, naj ga deporti-rajo domov v Italijo. Zdaj pa se je možakar premislil in naznanil, da bi rad tukaj ostal, toda povedali so mu, da je že prepozno in je vse pripravljeno za njegov deportaciio. Oblasti so namreč med tem ugotovile. da je bil Matranga deportiran od tukaj že enkrat prej, namreč v letu 1921. Vrnil se je semkaj v 1924, odšel zopet v Italijo ter se ponovno vrnil v 1927.
KRIŽEMJVETA
—	London, Anglija. — Letni dohodki, ki jih bo prejemal bivši kralj Edvard, zdaj windorski vojvoda, bod-j znašali okrog $125,000, kakor izkazuje lista o novih plačah, ki bo predložena parlamentu. Od te svote bo moral plačati dohodniski davek.
—	Ženeva, Švica. — Na zahtevo Turčije, da se mora okrožjima Aatijohfja in Ale-xandretta, ki zdaj spadata pod francosko Sirijo, dati neodvisnost, je Francija na Ligi narodov vložila ugovor, češ, da bi to utegnilo povzročiti resne nemire.
—	Moskva, Rusija.__V
Rusiji ponovno stopa v običaj Miklavž, kakor tudi božično
KONVENCIJA NAPOVEDANA
Organizatorji jeklarjev pričakujejo, da bodo tekom dveh mesecev že lahko predložili zahteve delodajalcem.
Washington, D. C. — Odbor za industrijsko organiziranje pod vodstvom načelnika pre-mogarjev, Johna Lewisa, nadaljuje z vso intenzivnostjo or ganizatorično delo med jeklar
tz Jag&sla^tie*
Žrtevjirepira in zmerjanja je postal na Koritnem devetin-sedemdesetletni starček, katerega je neznanec napadel ponoči in ga močno poškodoval. — Smrtna kosa — Številne druge vesti iz stare domovine.
Napaden v spanju
Velika Dolina, 24. nov. — V ponedeljek se je po vsej občini raznesla razburljiva novica, da je ponoči postal žrtev zavratnega umora Martin Ču-dič, 79 letni starček iz Korit-
skim delavstvom. Okrog pol|neg-a, ki spada pod upravno
milijona je teh delavcev in organizatorji trdijo, da jih je v njih vrste doslej pristopilo
občino Veliko Dolino v brežiškem srezu.
Kakor pripovedujejo, je po-
okrog 100,000 in da se to šte- ,kojni Čudič v nedeljo popol-vilo pomnoži vsak teden za (dne pil v zidanici s sosedi, okrog 2,500.	j Baje je v istem hramu popiva-
Organizatorični odbor si je | ia druga družba na drugem že tako svest popolnega kon-^ koncu, kjer je bil zraven tudi čnega uspeha, da se pripravlja posestnik Janez Novoselič iz na sklicanje konvencije je- Koritnega. Družbi je ločila klarske unije, katera se ima |samo stena. Vino je stopalo v
pred šestimi tedni, ko se je pričelo obleganje Madrida.
--o--
NI DOBRO, PRITI PREZGODAJ Mishawaka, Ind. — Da države kaznujejo tiste avto-mobiliste, ki si pravočasno ne nabavijo novih licenčnih tablic ob začetku leta, je povsem razumljivo. Težko pa se da razumeti nasprotni slučaj, namreč, da se kaznuje tistega, ki si pred časom nabavi to licenco. In ravno to je pa slučaj v tukajšnjem mestu, drevesce enako kot v zapadnih Mestni sodnik E. J. Bower je j deželah, vendar pod drugim pretekli torek odredil, da se^menom- Miklavža imenujejo mora aretirati in pripeljati |"Stari ded Mraz," namesto pred sodišče vsakdo, ki bi ga .božičnega imajo pa "novolet-našli z novo licenčno tablico no drevesce, za 1937 države Indiane. -o-
vršiti, kakor se trdi, tekom dveh mesecev. Do tedaj, pravijo, bo večina jeklarjev že organizirana in tako bodo lahko s samozavestjo predložili industrijalcem svoje zahteve in podvzeli borbe za nje.
(nesreče očeta ni bilo doma, ko je pa prišel domov je otroka po dolgem iskanju našel utopljenega.
---o-
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla sestra Vincencija Lah, rodom iz Pil-štajna, kjer se je rodila leta 1865. Lansko leto je obhajala 50 letni jubilej vstopa v kongregacijo šolskih sester v Mariboru. — V celjski bolnici je umrl Karel Kroflič, ugleden posestnik s Straže pni Te-harjih, kateri je podlegel poškodbam ki jih je zadobil pri nesreči z vozom.
-o-
Nevarna zamenjava Težko nezgodo je doživela družina A. Kolenca v vago-narski koloniji v Mariboru. Kolenc je ravno napolnjeval petrolejsko svetilko, a je pri tem pomotoma rabil benzin namesto petroleja. Benzin se
glave. Prišlo je do prerekanja. Menda je že tedaj grozil Novoselič staremu, ker mu je Čudič vse mogoče očital.
Pozno zvečer je šel Martin spat v svojo sobo. Nič hudega sluteč, se je mirno vlegel v posteljo in ugasnil petrolejko. Kmalu nato je morilec ti- je hipoma užgal in Kolenc je
svetiljko spustil prestrašen na la. To je njegova žena pobra-
NOVI KRALJ UVAJA KONSERVATIZEM
London, Anglija. — Tekom
PREDSEDNIK VESEL NAD USPEHOM	j
Washington, D. C. — Pred- .svojega kratkega vladanja je sednik Roosevelt se je v torek prejšnji kralj Edvard izvršil zvečer povrnil domov po eno- na kraljevskem dvoru velike mesečni odsotnosti. Ob povrat- jizpremembe. Hitel je, da je ku je izrazil svoje zadovolj- 'odpravil stari trdi konservati-stvo nad počitnicami, pred- zem izza časa njegovega oče-vsem pa nad vseamei-iško mi-.ta, kralja Jurija V., in je od-rovno konferenco, kotero je pustil skoraj vse vplivne oseb-otvoril v Buenos Aires. Pov-inosti, ki sr niso strinjale z nje-daril je, da tvori ta konferen- 'govimi novetaniami. Sedanji ca navdihnenje za ameriško kralj, Jurij VI., pa je ravno ljudstvo in vzgled za ves osta- nasprotna slika svojega brata li svet, ter omenil, da je ve- ter je podoben svojemu očetu sel nad njenim potekom, o jn se povrača nazaj k starim
PO SAMOUMORU SE PO- ho odprl okno. Vstopil je v JASNIL UMOR	|nizko sobico in navalil na
Lansing, Mich. _ V tukaj- jstarčka, ki je bil nasproti šniem zaporu je v torek z ju- [močnemu napadalcu brez vsa-traj izvršila samoumor z obe- jke moči. Napadalec je nad šenjem 25 letna Miss Hope ;njim razbil svetilko, ga zvalil Morgan, ki je bila aretirana |s postelje na tla v crepmje pred tednom dni, ker je ustre- petrolejke, pokril glavo z bla-lila Miss. Eliz. Giltner, svojo jzino in neusmiljeno udarjal po najboljšo prijateljico, par dni parčku. Za orožje mu je slu-prej, ko bi se ta imela poro- jžil navaden "francoz ki ga čiti. Izjavila je tedaj, da je je imel pokojni v sobi. Tudi izvršila ' umor nekako proti druge tope predmete so našli svoji volji, po neki notranji v sobi Menda je napadalec sili': v zapiskih, ki jih je zdaj \*>o3o žrtev udarjal tudi z ne-zapustila, načečkane na raz- (kakšnim kavljem ah zagozdo, nih revijah, s katerimi je bila ki jo rabijo drvarji za vlace-založena v zaporu, pa se je "je hlodov iz gozda. Tako je izrazila, da je trpela v strahu, 'dobil starček več ran na glav, da ona ne bo deležna nikdar napadalec mu je zdrobi nesreče, kakor se je obljubljala kaj reber m po vsem životu
njeni prijateljici. Zdravniki iz jf se poznali udarci, kakoi vsega tega sklepajo, da razum dekleta ni bil normalen.

na njih mesta stare konservativne svetovalce, ki jih je Ed-katerem dobiva stalna poročila, tradicijam in običajem, ki so j vard odpustil.
la in hotela vreči ven, pa je bila njena obleka hipoma v plamenih. Hudo sta bila opečena tudi njuna dva otroka in so ju morali odpeljati v bolnico.
-o-
Usoden strel
Od Sv. Jurija ob Pesnici so pripeljali v mariborsko bolnico 22 letnega viničarjevega sina Jožefa .Babiča. Pri lička-nju koruze je nastal med fanti spopad, med katerim je neki 17 letni fant potegnil za samokres in oddal strel, ki je zadel Babiča, mu prebil levo roko in ostal v kolku. -o-
Brat zagrebškega nadškofa napaden
V Krašiču. v žumberškem okraju, se je neke noči vračal domov posestnik Mato Stepa-bili za Edvarda neznosni. Ta-	j^q je j^j] spet pri zavesti, |nac, brat zagrebškega nad-
ko zdaj Jurij postavlja nazaj Kakgen je bil napadalec, pa ni ^kofa-koadjutorja. Nenadoma
vedel povedati, ker se je gro- s0 trije neznanci napadli z
!je pozneje ugotovila pri ob-jdukciji komisija iz Kostanjevice. Nekatere podrobnosti je 'stari Martin povedal drugi
NAKLADALCI SE PRIDRUŽILI STAVKARJEM
njeni krizi ponuja svojo po-noč proti komunizmu Japonska. Napram tej japonski "dobrohotnosti" pa so Kitajci precej oprezni, kajti velika možnost obstoji, da bi iz krajev, od koder bi bili komunisti izgnani, ne bilo Japoncev več mogoče izgnati.
Podpredsednik zveze ladijskih nakladalcev v Bo stonu, D. J. Donbvan (v sredi), ko je nedavno pozival svoje članstvo, naj prodre skozi vrste piketov stavku jočih mornarjev in gre razkladat neko ladjo. Njegovi možje pa se pozivu niso odzvali in so se na ta način neuradno pridružili stavkarjem.
zodejstvo izvršilo v temi. Svojo žrtev je napadalec tako raz-mesaril, da je starček že drugi dan podlegel poškodbam, menda tudi zaradi zastruplje-nja krvi.
-o-
Zlati jubilej
V	ponedeljek 23. novembra sta v župnijski cerkvi v Zagorju praznovala zlato poroko zakonca Ivan in Jera Tome. po domače Bevc od Sv. Urha. Ob enem je bila tudi poroka njunega najmlajšega sina Martina. Tome je delal 28 let v rudniku in sedaj uživa pokojnino na svojem malem posestvu.
-c,-
Nesreča otroka
V	Glogovcih, blizu Št. Vida pri Stični na Dolenjskem je na domačem dvorišču utonil komaj 4 letni sinček posestnika Alozija Perhaja. Ob času
goriačami, ga pobili na tla in zbežali. Prepeljati so ga morali v zagrebško bolnico.-
-o-
V Kar^ujevcui 'e umrl Slovenec
Po kratki hudi bolezni je v Srbiji izdihnil ključavničarski mojster tamošnjega vojnega tehničnega zavoda Franc Kramer v starosti 33 let. Dona je bil iz Podkorena pri FVnniski gori.
STENSKIH KOLEDARJEV NI VEČ!
Vsem onim, ki bi še radi naročili stenski koledar s tem naznanjamo, da s stenskimi koledarji letes ne moremo po-streči več, ker je ves od višek, kolikor smo jih tiskali več, kakor za naročnike, razprodan. Torej stensk'h koledarjev za letos ne naročajte več.
Uprava "Am. Slovenca"
i&raa £
WoaawMi ■ir.-Mli
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
Petek, 18. decembra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189X.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 . 1.50
Za celo leto-------------v
Za pol leta-----------
Za četrt leta-----------------
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto_________$6.00
Za pol leta_________3.00
Za četrt leta ---------------1-75
Posamezna številka------3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -----------
For half a year____
For three months---
____$5.00
__2.50
__ i.so
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
For half a year----3.00
__ 1.75 __3c
For three months Single copy------
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
Svetovna bolezen
Pred desetletji je še vladala v svetu mnoga nejasnost, kod in kako raje sovražnik človeštva in življenja,ki ustvarja na svetu toliko krivice, bede in pomanjkanja, toliko solz in toliko obupa. Povprečni človek se ni mogel spoznati, ko so mu kazali zlo sveta na tolikih različnih mestih: v socializmu in kapitalizmu, v židovstvu in frama-zonstvu, v liberalizmu in brezboštvu. Zato je bil boj proti sovražniku reda in miru tako težaven, ker je bil le-ta sovražnik1 skrit v tisoč oblikah in oblekah in je le prerad nastopal v znamenju bratstva, svobode in enakosti.
Danes je stopil sovražnik urejenega življenja očitno na plan in je viden v svoji pravi obleki in pravem obrazu. Z moderno besedo ga imenujejo: boljševizem. Pri tem pa svet rad zapade usodni napaki, da veže ta boljševizem na ruski narod in rusko državo in prezre, koliko je boljševi-škega duha eelo v njegovih prvih bojnih vrstah. Res je, da je sovjetska Rusija s svojo krvjo in tisočero krivico strašna visoka šola, res je, da mora hoditi špansko ljudstvo po boljševizmu težko križevo pot, res je, da je brezbožna Mehika plameneče svarilo pred bojem z Bogom. Res pa je tudi, da bodo morali hoditi v isto krvavo šolo in po isti kri-ževi poti vsi drugi narodi, ki ne bodo pravočasno spoznali, kdo je njihov največji sovražnik in kaj se skriva v besedi "boljševizem".
Boljševizem ni vezan na nikako osebo in na noben določen narod, na noben določen političen ali družaben režim. Boljševizem je strašna ideja življenskega prevrata, je strašna sila, ki podira in uničuje sleherni življenski red in postavlja na njegovo mesto nered in zmedo. Boljševizem je trinog, ki hoče s satansko zlobo odstaviti božjo in naravno pravico in na njuno mesto postaviti svojo satansko laži-pravico.
V prvi vrsti je boljševizmu lastna neutešena strast po posvetnih dobrinah, po udobju, užitku in bogastvu. Samo nekaj ima vrednost v svetu boljševizma: otipljiva mrtva snov. Ta naj po boljševiškem nauku uteši težnjo človeštva po sreči. Človek sam je boljševizmu samo nekaka "po sebi organizirana mrtva snov". Duše, Boga, vere za boljševizem ni in ne sme biti nikjer, ker človeka "opa ja" z hrepenenjem po sreči drugod, ne na tej mali zemlji.
Poedinec za boljševizem nima nikake vrednote. Pre-neznaten je v borbi za paradiž na zemlji, saj je samo organizirana mrtva snov. Velja samo masa, človeška družba. Zato je treba po boljševiškem nauku iz poedinca iztrebiti vse, kar bi mu dajalo značaj neke osebnosti: versko in narodno zavest, smisel za družino in stan. Sam zase ne sme veljati nič„kot "sodrug" z drugimi pa bo nepremagljiva masa. Kot strašen valjar zato boljševizem uničuje vsako višje stremljenje v človeku in mu odvzame vse, kar ni nujno povezano z mrtvo snovjo, ki po njegovem nauku edina more osrečiti.
Gospodarstvo je boljševizmu vprašanje vseh vprašanj. Vse, prav vse je treba v boljševiški državi podrediti gospodarstvu. Gospodarstvo je pred svobodo, pred človeškim dostojanstvom, pred družinsko srečo, pred narodno kulturo, gospodarstvo je edini smisel življenja, vsi ostali gibi človekove duše so podrejeni gospodarstvu. Zato velja v svetu boljševizma: najprej mora podjetje nesti, potem pride vse drago. Kapitalni stavek boljševizma je: najprej rešimo gospodarsko vprašanje, ostalo se bo potem uredilo samo.
Boljševiška država je neomejena gospodarica nad vsem, kar je živega in mrtvega v njej. Država razpolaga s poedinčevo svobodo, odločuje njegovo življenje ali njegovo smrt. Država koniandira, ali in kako naj se živi in vzgaja v družini. Država si pridržuje brezpogojno komando nad narodi in jim določuje, ali smejo in kako smejo živeti. Država ne priznava nobene pravice nad seboj in nikogar izven sebe, kateremu bi bila za svoje odloke in za svoje počenjanje dolžna odgovor.
Boljševiška država se pri izvajanju svoje brezpogojne volje poslužuje najenostavnejšega in navidezno najuspešnejšega sredstva: nasilja. Ti, poedinec, družina, narod, moraš! Za vsako ceno hoče boljševiška država uresničiti paradiž na zemlji. Zato ni zanjo nobeno trpičenje samovoljnih prestrašno, nobena kazen zanje prestroga, nobena ječa pretrda. V boju z nasprotnikom, ki ima svoje nazore o paradižu na zemlji, je boljševiška država skrajno biez-obzirna in ga, če le more, uniči.
Pa tudi boljševiška država ima svojega boga in ta je: tehnika. Tehniko in njene stroje častijo v boljševiški državi po božje. Človek sam je boren in neznaten in si le s težavo popravi gospodarske prilike. Mrtvi stroj pa je zmožen, da ustvarja čudeže na zemlji. Mehanični stroj je zato tudi prispodoba življenja v boljševiški državi: vse mora biti zmehanizirano in stehnizirano, da teče kakor stroj. Brez vsebine in brez duše!
To je boljševizem s svojim pravim obrazom. To priča sovjetska Rusija, to dokazujejo nešteti prevratni komunistični poizkusi domala v vseh državah sveta, to potrjujeta komunistična "znanost in umetnost", začenši od Marksa preko Ljenina, Stalina, mehiškega Callexa, ogrskega Bela Kuna, staroavstrijskega Bauerja pa do španskega Caballera.
Kdor pogleda obraz boljševizma, ki smo ga naslikali, pobližje, bo videl še več! Mnogemu izven komunističnih vrst se bo ta obraz zdel nekaj znan. Mnogemu narodu in mnogi državi se bo zazdelo, da sta videla in še vidita ta obraz tudi izven ruskih, mehiških in španskih državnih meja. To je, kar je slavni prvoboritelj proti boljševizmu, jezuit Muckermann, hotel povedati z besedami: očetje boljševizma ne sedijo kje v Rusiji ali Španiji, marveč so le prečesto sredi med nami in morda smo celo mi sami njegovi očetje!
Boljševizem, ta smrtni sovražnik bogohotnega življenja in reda, ni doma samo med sovjeti in rdečimi Španci, marveč se skriva tudi sredi med nami. Povsod tam je, kjer se ljudje tepejo za vsakdanji dobiček, kjer se krši pravica poedinca do človeku dostojnega vsakdanjega življenja ! Povsod tam je, kjer grešijo proti življenski pravici družine in naroda in bodi slednji še tako manjhen in še tako boren! Povsod tam je, kjer država noče priznati božjega in naravnega paragrafa nad seboj. Povsod tam je, kjer veljata sila in pest več od pravice in ljubezni!
Zato je en sam uspešen način boja proti zakletemu sovražniku reda in življenja: Nizki strasti za posvetnim uživanjem je treba zoperstaviti in utešiti bedo izpraznjene človekove duševnosti. Zmehaniziranemu človeku-stroju in neoblikovani masi je treba postaviti nasproti dostojanstvo človeka-poedinca, sveto družinsko in narodno čast! Nasilju in krivici je treba odgovoriti z ljubeznijo in pravico! Z drugimi besedami: proti satanskemu življenskemu neredu, ki se obraža v boljševizmu, se je treba postaviti v boj z orožjem božje in naravne postave. Le tako bo premagana bolezen, ki je, kot se zdi, svetovna.
NAROČNICA IZ WEST VIRGIN I JE SE OGLAŠA
Charleston, W. Va.
Že-dolgo časa sem si mislila, zakaj bi tudi jaz kaj ne napisala za naš list, dasi se bolj težko pripravim k temu delil. To pa vsled tega, ker mi ne gre niti slovensko, niti hrvatsko. Doma sem namreč iz Prezida, občina Prezid, na meji Slovenije. Lahko mi je čitati oboje, slovensko in hrvatsko, za pisati pa bolj težko, pa upam da boste g. urednik že kako vredili, da bodo bralci razumeli.
Vem, da čitatelji mislijo, da jim bom kdo ve kaj novega poročala. Saj tudi bi, pa je težko poročati novice. Vse kaj drugega je čitati jih, to mi boste vsi priznali. Zlasti sedaj, j ko so dolgi večeri, kaj radi prebiramo naše časopise in pa dobre knjige. Da, dobre knji-;ge, naj bi sedaj čitali in pri tem malo pozabili na sedanje svetovne dogodke, ki niso
prav nič razveseljivi. Pri dobrih knjigah bi se nam zopet utrdila ljubezen do bližnjega, ki je v svetu zamrla, kakor vidimo iz vsakdanjih časopisnih poročil. Saj niti brat bratu več ne zaupa, to r.am je Španija dovolj jasna priča. Pa, saj so menda bili ti dnevi že kdaj prerokovani in žalostno, da moramo ravno mi v teh dneh živeti. Ni pa prav nič čudno, da je tako na svetu, ko svet pozablja na Boga in se ne zmeni za opomine svete cerkve. Zato je tako slabo na svetu. — Hudi časi so nastopili in sovražnik božji je zavladal ter napenja vse sile, da bi uničil med ljudstvom vero v Boga, upanje vanj in ljubezen. Sovraštvo seje med narodi, med družinami in to sovraštvo rodi uboje in mnogo gorja. Zdi se, kakor bi Bog ne bil umrl za nas, kakor da bi nam ne bil zapustil najlepši zgled ljubezni in odpuščanja, toda, ti znaki so
samo sad pokvai'jenega sveta. Vse drevi samo za bogastvom in pri tem pozabi na bližnjega in vse kar je lepega in kar ga dviga iz blata strasti. Še enkrat povdarjam, da bi dobre katoliške knjige in časopisi lahko veliko pripomogli in prenovili naša srca, da bi 'spoznali prazne obljube novodobnih prerokov. Zato čitajte |dobre knjige in časopise. — H i koncu prav vesele božične praznike vsem naročnikom te-iga lista.
Agnes Paulšn
-o-
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 17, DSD.
Ottawa, III.
Društvo sv. Terezije je sklenilo, da želi, da bi se vsaj enkrat na leto sestale vse članice na seji, zato se vas prosi, cenjene članice, da se vse udeležite prihodnje društvene se-ije katera bo zadnja v letoši-njem letu in ki se bo vršila v i nedeljo 20. decembra. Na
I	dnevnem redu bo več važnih stvari, med temi tudi volitev novega odbora. Članice in so-sestre, dolžnost naša je, da izberemo dobre delavne članice v odbor za prihodnje leto. Matere, povejte svojim hčeram, katere ne znajo slovensko čitati, da so tudi one prav lepo vabljene, da se udeležijo prihodnje društvene seje. Obljubljeno nam je, da nas bo na porču počakal sodček, pa ne vem, če bo poln ali prazen. To se bomo pa vse prepričale po seji v nedeljo 20. decembra, na katero ne pozabite priti.
Katariira Rajuk, preds. Mary Skoflanc, tajnica Katarina Dsnjin, blaga j.
-o-
VOŠČILO
Joliet 111.
Vesele božične, praznike in srečno, zadovoljno novo leto želim vsem glavnim uradnikom in uradnicam DSD., kakor tudi vsemu članstvu in njih uradnikom in uradnicam ter želim, da bi imeli v bodočem letu 1937 veliko uspeha.
_Listu Amerikanski Slovenec
pa želim dosti naročnikov in
plačnikov.
John Petric, glavni blagajnik Družbe j>. 'tirirUe.
IŠČEJO SE
New York, N. Y.
Vse spodaj navedene osebe so prošene, da se kar v najkrajšem času mogoče, oglasijo generalnemu konzulatu v New Yorku, kjer imajo pisma od njihovih j rodbin. Istotako se prosijo vsi |oni rojaki, ki bi o teh kaj vede-
II	i, da to naznanijo spodaj podpisanemu generalnemu konzulatu.
J Dobida Franc iz Mošenj, okraj Radovljica, dravska banovina. Odšel v Ameriko leta 1907. Živel je v Detroitu, Chicagi, San Franciscu in Clevelandu. L. 1917 je stopil v ameriško vojsko. Bil je tudi član Narodne podporne jednote, pri društvu št. 53.
Grobin Ignac iz Topolovca v Sloveniji. Živel je v Irvin, Pa.
Ivankov Ivan iz Cerne, okraj
Akcija za nom
r.Jffl
J
TRETJE POROČILO
Tekom zadnjih .dni so se priglasili za ustanovnike in naročnike novega mesečnika naslednji: Rev. Albin Gnidovcc,
slovenski župnik v Rock Springs, Wyo.—-$5.00 Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, KSKJ.,
v Tower, Minnesota........................................ 5.00
Društvo sv. Alojzija, štev. 47, KSKJ.,
v Chicago, 111................................................... 5.00
Dr. Joseph E. Ursich,
ugledni slovenski zdravnik v Chicago, 111.-- 5.00 --Mr. Leo Jurjovec, naš ugledni Slovenec in javni delavec, notar in Senatorial Committeeman, v Chicago, 111. ............................................................ 5.00
Mrs. Mary Ahlin, naša naudušena zastopnica in sotrudnica
v Petersburg, Ohio ........................................ 5.00
Mr. Matija Flajnik, naš dolgoletni prijatelj in naročnik iz Cle-
velanda, Ohio .................................................. 5.00
Mr. Math Kremesec,
naš prvi slov. mesar v Chicago, 111............. 5.00
Miss Fanny Muha, znana zavedna Slovenka iz Chicago, 111.— 2.00
Na vse naše zavedne Slovence rojake, ki mislijo in čutijo, da je ameriškim Slovencem tak list — mesečnik potreben in vreden podpore, ponovno apeliramo, da se naj akciji, komur je le mogoče, pridruži.
O takem mesečniku smo mnogi že pred leti govorili — seveda ne javno. Mnogi smo videli potrebo za tak list. Toda bilo je vedno toliko dragih raznih zadev na dnevnem redu, da do kake akcije ni prišlo. Pozneje je prišla kriza, ki je za celih šest let porušila vse take nade. Morda bi se lahko še čakalo par let, ko bi čas tako ne bežal in bi šteta leta naši narodnosti v tej zemlji ne bila tako kratka. Tako pa, kolikor dalj bi se čakalo, toliko slablje in čez par let sploh ne bo za dobiti več ljudi, ki bi se pri obstoječih razmerah drznili kaj takega začeti. Na nas je torej vseh, da to izvršimo in pokažemo v tem oziru svojo zavednost.
Da je tak list res potreben, se izražajo nam zlasti naši inteligenti v svojih pismih. Vsak pravi: že zdavnej bi moral izhajati! Tako je pripomnil tudi naš slovenski nadškof v domovini, prevzv. g. Dr. Gregorij Rozman, ko je zaznal za to akcijo in se ji je sam osebno pridružil, da da nam izseljencem s svojim lastnim pristopom in zanimanjem za to akcijo pobude in poguma.
Ameriški Slovenci smo na vseh raznoterih poljih res čudeže ustvarjali. Tekom dobrega pol stoletja smo dosegli, kar. drugje po svetu številni narodi ne dosežejo v stoletjih. Ustvarili smo si nekak lastni svet v tujini — sam zase. In to veliko pomembno delo je tako važno, da če smo le količkaj zavedni, si ga bomo ohranili v okvirju naše lastne zgodovine. Zato gre in pa da se izpopolni še bolj naš tisk. In taki načrti gotovo zaslužijo vso podporo.
Zato zavedni Slovenci na plan — pridružite se akciji za novi list — mesečnik!
Vinkovci, rojen 1. 1860. Odšel v Ameriko 1. 1913. Živel je v Fila-delfiji.
Matulin Ignac, iz okraja Ča-kovec v Medmurju.
Meznarič Ernest, star okolu 40 let. Odšel v Ameriko 1. 1914. Živel je v Ilarrisburgu in Steelto-nu, Pa.
Novak Djuro in Antonija, iz Bizeljskega, okraj Brežice. V A-meriko sta odšla pred vojno. Živi nekje v Pittsburghu, Pa. in imajo lastno hišo.
Šekli Simon, rojen v Livku pri Kobaridu, sedaj pod Italijo. Od-
šel je v Ameriko 1. 1902 in je star okolu 70 let.
Špoljarec Štefan, iz okolice Zagreba. Živi v Ameriki 29 let in se je zadnjič oglasil iz Cleve-landa z naslova 4515 Standard ave. ter izpovedal, da se preseli v Kanado, upajoč da tam najde zaslužek.
Ce je komu kaj znano o teh osebah, ali če sami berejo te vrstice, naj se oglasijo na
Royal Yugoslav General
745 Fifth ave., New York, N. Y.
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUgllS
Ivo sta se Dick in Doc nekoliko odpočila od pretitSuiega strahu in nista mislila, da l>i bil lev toliko prebrisan, da !>i ju čakal kje v bližini, je Dick predlagal tovarišu: "Kai misliš, ko bi splezala nazaj na tla in zopet poiskala pravo pot, ki ne more biti (Jaleč. Poleg tega se pa tudi dela že noč."
Doc je na te besede zmajal z glavo rekoč: "Prenevarno bi bilo splezati nazaj na tla, kajti lahko je mogoče, da zopet srečamo starega leva. Nič ne veš kod se zopet potika." — Čez nekoliko trenutkov se zopet oglasi Dick: "Jo že imam! Kar z drevesa na drevo bova skakala in z veje na vejo, kot dela moj stric Tarzan."
"Pojdi," je nadaljeval Dick, ''to je pot proti vlaku." Dick je res začel previdno stopati po močni drevesni veji, Doc mu je pa rekel: "To pa že ni skakanje!" "No, prebrisanec, pa ti pokaži kako znaš," odvrne Dick. "Ti si Tarzanov bratranec in če ti ne znaš, kako moreš pričakovati dri bom znal jaz?"
"Hm", vzdilme Dick. "Jo že imam. Ves sta to je treba tudi nekoliko vež-,)e-" — Tako jc tudi bilo. Potrebne vaje jima je manjkalo, dasi sta včasih doma poskušala, tu pa le ni šlo tako kot sta si domišljala poprej, da pojde, le počasi sta napredovala. Na vso nesrečo se jc pa tudi že bližala noč.
Petek, 18. decembra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
ED SOCIALISTOM IN KATOLIČANOM
Andrej Tomec.
(Dalje)
Ti trdiš, da se katoličani bojujejo proti svojim nasprotnikom, da varujejo in branijo pred njimi, kar je njihovega in da zahtevajo, kar je njihovega in kar njim po pravici gre ali pa še več, da se na vseh poljih udej-stvujejo, da se organizirajo, da delajo in si prizadevajo do čim-večjega svojega razmaha, do krepkejše svoje moči, da bi bolj napredovali, se bolj vtrdili in uveljavili, da bi na svetu zavzemali čimveč j o veljavo, moč in vpliv itd., itd., kar je in kar sme biti vsake organizacije, vsakega naroda in države namen in cilj, ker to ni nič napačnega, temveč nekaj dobrega, za obstoj in napredek vsega nekaj naravnost potrebnega in življenjskega pomena, do česar ima vsakdo pravico, samo da vsakdo bojuje le opravičen boj, le takrat, ko je
nost in kar privoščil bi jim skoraj, ko jo kje od nasprotnikov skupijo.
Resnica pa je, da se katoličani bojujejo proti svojim nasprotnikom, ker španski komunisti se pač sami ne tepejo, kakor se tudi ena sama krava ne dreza, pravi zopet Jože.
Seveda je to resnica, mu odgovori Janez. Saj si gotovo že videl, kako ob požaru gasilci z vodo ogenj gasijo, pa vendar nikdar ni voda vzrok temu, temveč vedno le ogenj. Ravno tako so tudi boja med katoličani v
OSTANE DIKTATOR
nasprotniki katoličanov vedno j. vzrok le nasprotniki katoličanov, nikdar pa katoličani. Ti se neko-iko zbrihtajo in spregledajo še le potem, ko jih imajo že nasprotniki popolnoma v oblasti in j
rokah, da Z njimi lahko počnejo j N0va sovjetska ustava ne dovoljuje ruskim državljanom politične svo-kar hočejo, še le potem se hoče- k0de, kajti obstojati sme v državi še vedno samo ena stranka, namreč ko-
ministična, in tako bo diktator Stalin, ki ga kaže gornja slika, še naprej ostal na svojem mestu.
in vsak nemški zobozdravnik je bil primoran, da jih je pri tej tvrdki naročil, če je hotel svojim pacijentom dati, jekleno zobovje. Polagoma je bilo več takih delavnic, vendar je bilo še zmeraj težavno priti do jeklenih zob, mostičkov ali zobovij.
Zdaj je pa dunajski zobni tehnik Hans Tauzinsky iznašel nekaj čudovitega. Iznašel je talko zvani oblikovalec za krone, {pripravo, ki omogoča slehernemu [zobozdravniku brez vsakršnega | truda izdelati jeklene zobe. Za-jeno je Tauzinsky iznašel pravilno zlitino, kromov nikelj, ki ni le za več ko za dve tretjini cenejši ko zlato ali platina, marveč je tudi trpežnejši in pripravnejši za v usta. Zob iz belega niklja nima le primernejše barve za zobe ko zlato, marveč se sploh ne da uničiti in ga je nemogoče pre-gristi ali obdrgniti. Tak zob je trši ko zlato ali platina in je lažji. Mimo tega zobovje iz kro-movega niklja ne škodujejo ni-
HOPKINS RAZLAGA NAČELA WORK RELIEFJ
"Ameriško ljudstvo je največje bogastvo te dežele. Delo ga ohranja kot narodno imovino in pomanjkanje dela ga spušča v stanje narodnega bremena."
Ta misel, izražena od Harry L. Hopkins-a, Federal Emergency Relief administratorja, .je o-vladovala delovni program, ki ga vlada izvaja že več kot tri leta. Meseca maja 1. 1933, ko je bila FERA ustanovljena, je 18 milijonov ljudi gledalo na vlado za pomoč. Izkušnja, pridobljena z oskrbovanjem teh milijonov, gospodarsko prizadetih vsled depresije, je ustanovila načelo pripomoči potom dela (work relief) kot edino rešitev.
Ideja federalne odgovornosti napram nezaposlencem je bila nekaj novega 1. 1933. Dasi nezaposleni ljudje so bili skozi tri
j o postaviti v bran za svoje prr boj dolžnost, ko gre za resnico i vice, za svojo svobodo, za svojo
in pravico in če kdo koda krivic- j lastnino, ko je že prepozno in y. za odpor proti njenim sovražno napade, da pred napadalcem jnjih odpor brezvspešen.	_ |nikom obstoji že blizu 2 tisoč let, varuje in brani svojo last in t Rečem ti, da tako nezavednih • gg širi in kljubuje vsem bojem pravico. j in tako šlevastih ljudi ni, kot so jn viharjem in zmaguje, čeprav Sploh ima vsakdo vso in po-j katoličani, ne zato, ker so kato-'nima nobene vojne sile in orožja, polno pravico sebe moralno in,Hčani in spolnujejo verske dolž- g katerim bi se'brani'la. gmotno dvigniti in se razvijati, .nosti, temveč zato, ker se za svo-j ZatQ pa> čiovek božji, če imaš samo ne na račun in škodo dru-jjo vero, za svoje katoličanstvo, gg kaj. zdravega razuma v glavi, gih, ravno tako katoličani, kot za svojo stvar, za same sebe tako kako vendar moreš le za treno.
malo brigajo in na svoje nas-'tgk dvomiti> je li katol. cerkev protnike nič ne računajo. Zato so za vse, kar od strani njih nasprotnikov nad nje hudega v
vsakdo drugi. Vsakdo sme tudi proti sovražniku nastopiti in se proti njemu bojevati, če ga sovražnik krivično napade, če mu hoče škodovati in kratiti pravice i pride in svobodo.
To mora priznati in potrditi vsak pošten, pravičen, svobodoljuben in človekoljuben ter izobražen in prosvitljen človek. To priznavajo tudi katoličani, samo katoličani imajo pri tem velikansko, neodpustljivo, vsegraje vredno in zanje usodno napako, da vso to pravico priznajo za vse druge, tudi za svoje najhujše
veliki meri krivi sami, ker se politično ne organizirajo, za javno življenje in gibanje ne
sovražnike, samo ne — za same;si že papeži, posebno sedanji Pij Sebe,	[XI. prizadejali, da bi katoliča-
božje delo ali pa le človeška naprava.
Seveda nasprotniki katoličanov bi najraje videli, da se katoličani še toliko ne bi branili pred
njimi, kakor se, da bi jih lahko brigajo, se vsestransko ne iz?-jkar na debe]o Wali in pekli; ne
bražujejo, ne agitirajo. Posebno pa se premalo brigajo za svoj katoliški tisk, ki je najmočnejše orožje sedanjega časa, in sploh ne poslušajo in ne ubogajo svojih duhovnikov in voditeljev, ki jih vedno učijo, opominjajo, kli-; čejo, budijo in svarijo. Koliko so
nim šolskim otrokom in da na-pravljajo oblačila za razdelitev med potrebne družine. Učitelji, bolničarke in profesijonalni ljudje so bili pridobljeni, da služijo svojim lastnim občinam, ki so bile same v stiski.
Sedaj, ko je kriza depresije prestala, je delovni program osredotočen v WPA, ki dodatno k svojim gradbenim projektom za izurjene in polu-izurjene delavce nalaga važnost na profesionalne in postrežne projekte. Vsi ti projekti, Mr. Hopkins naglaša, imajo namen ustvarjati zaposlenost. Način, kako se je občinstvo odzvalo umetniškim in profesionalnim podjetjem od WPA, on pravi, je dokazal, da na tem polju je bil program predhodnik potenci j alne industrije, ki bo postregala potrebam miljonov novih odjemalcev. S sledečimi besedami daje pregled uspehov, ki jih je WPA dosegla:
"Nezaposlenec potrebuje delo, občinstvo potrebuje gradnje in postrežbe, ki jih niti privatna podjetja niti redni vladni uradi ne morejo začenjati ... V mnogih malih mestih in poljedelskih pokrajinah se trdi, da so WPA projekti povzdignili življenski standard za petdeset let."
V napredovanju in obogaten ju ameriškega vsakdanjega življe-
J'e to?	j preiskava je pokazala, da gre za |pr i dodava j o dvakrat toliko de- |nja vidi Mr. Hopkins edino res-
Kdor torej simpatizira s so- isti pesek, kakršnega ima reka Aarj-a> kot so dajaie; prediio je nično rešitev za nezaposlenost, vražniki katoličanov, je njim Sangone, ki teče mnogo kilome- j^ra nastala."	i ki bo še nadalje obstojala celo
enak, in reči ti moram, Jože, datrov od Turina. Zadeli so torej ( Pa z vso iokaino pripomočjo je job popolnem gospodarskem okre-jaz bi že za cel svet ne maral očitno na ostanke starega širo- Rdief Administrarija potrosila'vanju. On veruje, da mora vla-veljati za njim enakega. Ali bi,kega prekopa, ki je vodil od te :skoraj gest biljonov dolarjev, da'da še nadalje biti odgovorna za
kakršne kemične spojine in ni-^ zime j ^ 1931 in 1932 koli ne spremeni barve, marveč | }. nezaslišana trpljenja, se je vedno cisto m belo. Najvaz-' nejše je pa to, da je cenejše.
da bi se njim od strani katoličanov kaj žalega zgodilo.
Vsak divjak in rabel naj bi smel katoličane žive pokopati, oni naj bi se pa še braniti ne smeli.
Kakšna svoboda, kakšna pra-
ije federalna uprava v onih le-I tih trdno držala načela, da dr-jžavne in lokalne oblasti imajo 'skrbeti za svoje lastne nezapo-Islence. Mislilo se je, da ako bi | federalna vlada prevzela odgo-Pri nekem izkopavanju v Tu-jvol,nost za neZaposlence, bi se io-rinu so naleteli v globini kakšnih kalni viri pi.}p01n0či usahnili. Iz-deset metrov pod cestno površi- kugnja je pokazala drugače, no na plast peska, o katerem si j «Po več kot treh ]etih federal-
UGANKA 5TARGVESKE GRADBENE UMETNOSTI
vica in enakost, katero verski so- 'spočetka niso mogli razložiti, ka- prispevkov," Mr. Hopkins iz-vražniki tako glasno oznanujejo, ko je prišla tja. Natančnejša |jaYija; "države in lokalne občine
hotel ti, Jože?
(Konec prih.)
Ako bi bila resnica, da so ka- nom dopovedali, da se morajo v
ALI JE KAVA ZDRAVJU ŠKODLJIVA?
Ali moramo vsi, ki dnevno, časih celo več nego enkrat, pijemo kavo, živeti v strahu zaradi posledic, ki lahko nastanejo zaradi našega kavopitja? Ali pa si
dnevno? Ni dvoma, da bi kaj takega pomenilo velik napor tudi za pste,. ki bi jim donia bili voljni kuhati kavo — v loncu iz ilovice.
toličani aktivni v delu za svojo j svoj o obrambo in varnost nas- smemo brez strahu za zdravje in katoliško stvar, kot ti trdiš, da proti sovražnikom sebe in svoje j bodočnost privoščiti dnevno po
so, bi bilo to najlepše spričevalo in priznanje za nje. Ker pa to ni resnica, zato "ne zaslužijo priznanja, katerega jim ti s svojo trditvijo nevede in nehote daješ.
Prav radi tega, ker niso taki, ■za kakoršne ti trdiš, da so, jih jaz najstrožje grajam in obsojam, ker ako bi bili katoličani vsaj deset odstotkov tako aktivni za svojo stvar in tako skrbni lahko odprlo oči katoličanom
v •	1	L	tta n	/-J n 1-, i r*/\ r,
in čuječi za svoj obstoj, moc in
cerkve organizirati, ki so danda- en0; dve ali ceb tri skodelice kaneš tako številni, tako močni in


veljavo, kakor so njih nasprotni ki, o kako bi bilo dandanes vse drugače, kakor pa je.
Ce pa bi bili katoličani nasprotnikom to, kar so nasprotniki katoličanom in nasprotniki nasproti katoličanom to, kar so katoličani nasprotnikom, bi pa že davno katoličani bili popolni gospodarji sveta, bi vsi ljudje bili ali biti morali katoličani, bi ne imeli nobenega sovražnika in bi se nikdar nobenemu katoličanu niti lasu ne skrivilo.
Kaj še! Katoličani da se proti komu bojujejo, te ponižne in krotke ovčice ali bolje strahopetni zajčki! Ta je vendar predebela. Saj še toliko niso živi, da bi se branili, ko jih nasprotniki napadajo, sramotijo, obrekujejo, na vse načine proti njim delajo, jih izzivajo in preganjajo. Zbudijo, zdramijo se nekoliko še le takrat, ko jim začnejo puščati kri.
Pa še to jim ni zadosti, da se fie branijo pred nasprotniki, še sami jim pomagajo pri njih delu in boju proti katoličanstvu in njim samim. Pristopajo v njiho-ve organizacije, podpirajo in sdržujejo njihov protiverski in Protikatoliški tisk, volijo jih v Posta voda j alne zbore, v katerih kujejo katoličanom sovražne postavo. Sami kujejo in brusijo °i'ožje, s katerim se njih nasprotniki bojujejo proti njim. Človeku kar kri zavre, ko vidi toliko njihovo nezavednost, kratkovidnost, brezbrižnost in zaspa-
enotno organizirani, tako strupeni in srditi, tako aktivni in uspešni. Toda čudno in nerazumljivo. Katoličani se ne zbudijo, ne dajo si dopovedati. Tudi nobena šola jih ne izuči. Naj bo v kaki državi še tako krvavo preganjanje katoličanov, katero bi
v
drugih državah, da bi se še o pravem času zavarovali pred enako nesrečo in usodo. Pa ne! Sami jo morajo dobiti po grbi.
Po pravici je tožil Kristus, ko je rekel: "Otroci sveta so mo-drejši v svojem rodu, kakor pa otroci luči."
To je v resnici žalostno in za katoličane usodepolno.
Na drugi strani je pa obenem to tudi najboljše znamenje in dokaz, da je katoliška cerkev res delo božje, ko kljub temu, da so njeni udje, katoličani, tako mrt-

JEKLENI ZOBJE
i reke do taborišča rimskih legi o- 'pomaga ameriške družine, da se'one, ki so nezaposleni brez svo-[narjev, ki je bilo ob sedanji juž- vzdržujejo. Mr. Hopkins ne na-1 je lastne krivde. "Treba zvišati ni meji mesta. Prekop ^ je^ bil prav]ja nikakih odproščenj radi 'mezde in znižati ure. Nečedne
profite treba prevesti v nižje cene. Kake tri milj one ljudi v starosti čez šestdeset let bi bilo treba odstraniti iz delavskegea trga. Bržkone bi bilo treba povišati obvezno šolsko starost."
Dasi Mr. Hopkins ne skuša na-svetovati, kako bi se uredilo, da več in več ljudi pride do tega, da bi dobivali pravičen delež na blagu, ki ga producirajo, on je
j zgrajen, kakor je razvideti iz velikosti te svote; ki> kakoi. 0n ostankov, zelo skrbno. Njegove ^^ „je razširila kup0vno silo ■stranske stene sestoje iz mase,;bolj kot vgaMh §egt biljonov v ki je podobna cementu in je za Lkupni svoti narodnega gospo-vodo popolnoma nepropustna. ! Varstva."
Ta tvarina je še danes poj 'Del te svote je bil razdeljen mnogih stoletjih tako trda, da so -kot direktna p0dp0ra onim, ki ne imeli stroji turinskih cestnih de- morej0 biti zaposleni; del je šel lavcev mnogo opravka, na zad- jv pomog farmarjem, popotnikom i nje pa so jo mogli odstraniti le z 1
ve V
To vprašanje obravnava neki francoski list, ko poroča o eksperimentih ameriškega zdravnika iz Bostona. Ta mož je tri leta nepretrgoma opazoval učinek kave na štiridesetih študentih, ki o pili od tedna do tedna čedalje večje količine postopoma močnejše kave. Navzlic temu niso dobili ti kavopivci srčne napake, niti je bil oškodovan njih živčni sistem. Tudi nespečnost jih ni mučila, njih organizem se ni prav nič okvaril.
Vsekako pa pravi bostonski zdravnik, da je kava neškodljiva samo v primerih, ko se kuha v nekovinski posodi. Po sodbi tega specialista ne škoduje človeku niti sto skodelic kave na dan — če se polagoma navadi na to množino — če je ta kava skuhana v lončeni posodi. Toda kdo si bo upal popiti toliko črne kave
Doslej smo imeli še zlate zobe irazstrelitvami. Profesorji itali-in iz platine in zlate krone in janskih tehničnih visokih šol in mostičke in vse je bilo iz dragih j cela vrsta zasebnih strokovnj a-kovin, a poslej bomo imeli ce- kov so se trudili, da bi odkrili
in mladini. Ali ostanek denarja je šel v velikanski program, da
nejše umetne zobe in sicer: iz jekla, ali prav za prav iz pokro-manega niklja. Tak zob je zob bodočnosti, čeprav si še počasi utira pot v svet.
Že 1. 1920 je nemški zobozdravnik dr. Hauptmaier dobil patent za zobe iz jekla, ki ne za-rjavijo. Tvrdka Krupp v Essenu je izdelovala take jeklene zobe
natančno sestavo tega cementa, ki ostavlja po svoji trdnosti najboljši moderni cement za seboj, vsi njihovi napori pa so bili zaman. Vprašanje je, ali se bo sploh kdaj posrečilo, da bi rešili to, kakor mnoge druge uganke staroveške gradbene umetnosti, ki je ostala v marsikakšnem pogledu do danes nedosežna.

se vsi moški in ženske, ki more- j mnenja, da le sistem more pri-jo delati, odvzamejo iz podpornih .živeti, ki je osnovan na pravič-seznamov in postavijo na delo v,ni razdelitvi narodnega dohodka, projektih, priporočanih od nji-- Sedanji sistem — on poudarja —
BOŽIČNA DARILA
Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
7a $ 9.50.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $3.50.............
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $20.00............................500 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
J ©H M JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo, da nam je umrl soprog oz. oče,
Alojzij Horwath
1131 No. Broadway, katerega je Bog poklical s tega sveta nagle smrti. Previden s sv. zakramenti je izdihnil svojo dušo dne 4. dec.
Pokojni je bil rojen v Gotni vasi, fara Šmihel pri Novem mestu. Bil je stari pijonir, v Jolietu je živel 45 let.
Zdaj se iz srca lepo zahvalimo pomožnemu župniku Father Kuzmi za darovano sv. mašo in pogrebne obrede na pokopališču sv. Jožefa. Potem se iz srca zahvalimo društvenim sobratom društva sv. Frančiška Šaleškega, ker so se korporativno udeležili sv. maše in spremili svojega sobrata do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa.
Po tem se iz srca zahvalimo pogrebnemu zavodu J. Težak, kar je daroval rože in skrbel, da je bilo vse v najlepšem redu.
Tem potom izrečemo našo prisrčno zahvalo vsem, katen ste prišli pokropit in molit in se udeležili sv. maše in spremili našega ljubljenega soproga in očeta do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Vsem darovalcem za sv. maše, Louis Muren, zet; Frank Zupančič, zet; Kvirin Nasembeny, zet; društvo sv. Frančiška Šaleškega, družina Kozlevčar, Auguštin Muren, vnuk, Fr. Spelic, družina Fr. Šray, Tom in Katarina Juratich, družina Anton Gni-dovec, družina Fr. Gorka^ družina John Sterle, Mrs. Helena Spe-lich, družina Louis Zaletel, družina Joseph Kastelc, družina Joseph Legan, družina Ignac Gregorič, družina Fr. Zelko, Broadway St., družina Frank Želko, Summit St., Mrs. Mary Mušič, Mr. Jos. Kochevar. družina John Sokač, Mrs. Jos. Pleger. Ako bi po pomoti bilo kaj izpuščenega, prosimo, da nam oprostite.
Vsem skup naj bo naša prisrčna zahvala, kateri ste spremili našega ljubljenega soproga in očeta do hladnega groba.
Ljubi soprog in oče in stari oče, počivaj v miru; saj sv. Križ nam govori, da zopet se vidimo gor nad zvezdami.
Žalujoča soproga AGNEZ HORWATH; sin DOMINIK; hčere MARY ZUPANČIČ, FRANCES MUREN, ALOJZIJA NASEMBENY, in 26 vnukov in 2 pra-vnuka.
Joliet, 111., 14. decembra 1936.
hovih lastnih občin.
FERA, CWA in WPA, tri zaporedne stopnje delovnega programa, so dale delo miljonom ljudi. Moški so zgradili ceste, mostove, zrakoplovna pristanišča, odvodne kanale, šole in drugo javna poslopja, parke in igra-lišča. Ženske so bile zaposlene, da dajejo vroča jela podhranje-
"ni v stanu dajati vsem svojim delavcem one stvari, ki jih sedaj more pričakovati razmeroma malo ljudi: gorko, dostojno stanovanje; obilno hrano; primerna oblačila; potovanje, počitnice, avtomobil, radio in vseučiliščna vzgoja za one, ki jo želijo." ---o-
Širite amer. slovenca
Naznanilo in zahvala
Potrtega srca naznanjamo, da smo izgubili soprogo oz. mater,
Rozie Horwath
1121 N. Broadway St., katero je Bog poklical s tega sveta dne 30. novembra, po dolgi, hudi bolezni na srčni oslabelosti, staro 56 let. Večkrat v bolezni je prejela sv. zakramente in trpela vdano v voljo božjo.
Najprej naj bo naša srčna zahvala našemu pomožnemu župniku Father Kuzmi, za obilne obiske v bolezni in na zadnjo uro, da so podelili sv. popotnico za' umirajoče ter opravili pogrebno sv. mašo in jo spremili do hladnega groba na pokopališču sv. Jožefa.
Nadalje se prisrčno zahvalimo vsi žlahti in sosedom in prijateljem, kateri ste darovali za sv. maše in za rože in avtomobile in prišli pokropit in molit za pokoj duše ljubljene pokojnice.
Iz srca se zahvalimo pogrebnemu zavodu J. Težak, ker je bilo vse v najlepšem redu. Nadalje naj bo naša prisrčna zahvala članicam dr. sv. Rožni Venec, ker so prišle pokropit in molit ter darovale za sv. maše in se korporativno udeležile sv. maše in spremile svojo sosestro do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa.
Pokojna je spadala k društvu sv. Jožefa štev. 2, KSKJ. in k Modern Woodman, katerih člani so se udeležili sv. maše in spremili sosestro do hladnega groba.
Zakličemo Ti vsi skupaj, ljubljena soproga oz. mati in sestra, z Bogom, počivaj v miru, saj Križ nam sv^ti govori, da zopet se vidimo gor nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Soprog FR. HORVAT; in osem otrok iz prvega zakona: Sinovi ANTON KOSTELEC, EDWARD, JOŽEF, FRANK, AL3ERT; hčere, TEREZA (omož. Mongiat), MARY in ANIE; 3 vnuke; v starem kraju zapušča dve sestri; v Clevelandu eno in dva brata; v starem kraju enega brata, v Jolietu enega, ANTONA KOCIJANČIČ.
Joliet, 111., 14. decembra 1936.
t, J * h-
h vf ,.wjl.'«v w '-iM *tk »v* U'A4S* 4* •

"ttfefi 3
AMERIKANSKI S&OVENEC
■ r'T-ifri'iii ,r- v 'i r-t •ljr.rr- ,
Pefrpk, 18. decembra 19P.fi
Peter Pavel Glavar
LANŠPREŠKI GOSPOD.
Zgodovinska povest spisal
DR. IVAN PREGELJ.
.............................
Da bi utegnilo biti kaj drugega vzrok njeni spremembi, Peter ni niti slutil. Bil je še premlad in premalo vešč ženskemu srcu. Zato je skušal biti še obzirnejši do dekleta, še ljubeznivejši in jo je skoro solzen prašal, s čim se ji je zameril, da ne prihaja več k uram, ko delata z Džonom. Deklica je molčala in pustila mladeniča v nejasnem. Potem pa je opazil, da je dekličina odljudnost nekak strah pred njim, da pa mu je sicer še vedno naklonjena. Zdaj je z nekakom bridkim občutjem u-žival njene male usluge in ljubeznivosti. Prišli pa so spet hipi, da je deklica ob njem in Džonu postala otroško vedra. Le zelo redki so bili taki trenotki in minili So, kakor bi z nožem odrezal.
Medtem pa so minevali meseci, zima je bila minula, burja se je bila umirila, upati je bilo, da se vsak dan pripelje ladja od Reke in naprej po Adriji.
Nekega vedrega dne je bil Peter Pa-yel z deklico na vrtu nad morjem. Džono -i ie dal opraviti s čolnom ob obali. Peter in deklica sta gledala molče za njim. Tedaj je rekel Peter Pavel: "Dolgočasen človek sem, gospodična." "Zakaj?" je vprašala. "Moje obnašanje in moje besede so kmetovske. O, saj čutim, da nisem za Vašo milo in ljubko družbo." "Kaj govorite!" je vzkliknila deklica. Nikoli še nisem videla mladega človeka, ki bi bil tako dostojen kot ste Vi."
"O, saj jih malo poznate," se je nasmehnil in dejal toplo: "Gospodična, toliko dobrega sem doživel v Vaši hiši. Od prve ure pa do danes Vas ne morem čustvovati drugače nego, da ste moja Na-zvikaja."
Deklici Je lice živahno zardelo in je rekla: "Torej senjski Odisej hočete biti? Pa jaz nisem kraljična."
"Po svoji duši in dobroti ste kraljica." je dejal Peter vedro. Tisti čas je bil prišel Džono in modro motril nekaj trenutkov sestro in učitelja. Potem je pristopil naglo, združil njiju roki in zaklical otro-čko, nagajivo:
"Tako-le, zdaj sta pa par, kakor ženin in nevesta."
/Hudoba ti!" je zardela deklica in potegnila roko iz Petrove, ki je prebledel in rekel resno: "Džono, to so grde, grde šale! . . . " Tisti trenutek je spoznal dušo svoje mile znanke in se mu je porodil hiter odlok: "Zdaj pa moram iz te hiše!"
Molče sta šla Peter in Ana Marija z yrta v stanovanje.
Nekaj dni zatem sta spet sedela na vrtu. Peter je bil dal Džonu nalogo iz računstva. Pazil ga je, da bi računil prav, mali dečko pa je bil razmišljen in je pogledoval čez papir na morje, a delal resen obraz, kakor da strašno napeto dela. Hipoma pa je zaklical: "Evo, ladja!"
Ponosna benečanska galera se je zibala daleč zunaj na morju. Petru je nehote zaigrala barva v obraz in je vprašal nevede kako: "Ali je moja?"
Deklica se je dvignila in zasenčila oči. Nato je rekla tiho: "Zares, to je Vaša ladja."
"Deo gratias," je zamrmral feter. Ko
TISKOVINE
pa se je ozrl po deklici, je ni videl več. Nekaj ur pozneje pa mu je povedal Džono : "Moja sestra je prej jokala. Veste li, čemu? Zaradi ladje, ki je prišla po Vas."
"A ti", se je silil veselega, "ti pa se veseliš, kaj ne?"
"Veselim se, pa tudi ne," je odvrnil živ deček . . .
Potem so spet vsi trije gledali na ladjo, ki je pristala. Zandonatti sam, ki je prispel k njim, je potrdil, da ta ladja gotovo pluje na Malto. Deklica je ob njegovih besedah kakor omahnila in se je vjela za rožni grm. Zveli cvetovi so se osuli, njeno roko pa je ranilo trnje.
"Neroda!" je vzkliknil Džono in prijel sestro za okrvavelo roko. Vprašal je: "Boli?"
"Boli!" je rekla deklica tiho . .
Gospod Zandonatti je bil spoznal že davno srčno tajnost svoje hčere. Ker jo je zelo ljubil, ga ni malo skrbela hčerina bolest. A šele zdaj, ko je imel pričakovati vsak dan, da ga Peter zapusti, se je odločil, da bo govoril z njim. Poklical je svojega domačega učitelja k sebi in rekel:
"Govoril bom naravnost kakor svojemu človeku. Pošten fant ste; ne Vi meni, jaz sem Vam dolžnik in odškodoval Vas bom. Dal Vam bom priporočilno pismo za gospoda komendatorja."
Peter se mu je zahvalil. Oni je molčal, nato je rekel: "To se pravi, če je še Vaš trdni sklep potovati na Malto."
"Še," je odvrnil Peter.
"Prav," pe rekel Zandonatti in poka-šljal v zadregi. Nato je govoril: "Lep stan je duhovski stan. Pa so tudi dragi stanovi in tudi v dragih stanovih ostane človek lahko dober in pošten. O Vas sem prepričan, da bi v vsakem stanu živeli zgledno, modro in delavno. O, nič ne majajte z glavoPrav tak izboren gospodar bi bili, kakor ste bili kot domači učitelj. Saj sem videl sam, saj sem se prepričal, kako vestno ste sestavili pregled mojih gospodarskih razmer."
Zopet je pokašljal. nato pa rekel hitro in burno: "Lejte, to sem hotel reči. Eno hčer imam, zelo jo ljubim. Opazili ste morda, da Vam je naklonjena. Jaz pa vem, da še več. Dekle Vas ima rado. In jaz, jaz . . . jaz Vam jo dam za ženo, če le hočete. To sem hotel reči, zdaj veste. Amen!"
Potne kaplje so pokrile možu čelo. Bil je v strašni zadregi. Peter Pavel je zardel. Nato je segel po Zandonattijevo roko in jo poljubil molče.
"Torej velja," je vzkliknil vedro komisar. "Gospod Peter, ali hočete biti moj zet?"
Peter je izpustil njegovo roko in prebledel: "Gospod, ne morem sprejeti Vaše dobrote; moja pot je na Malto. A Vi me ne sodite. Ime Vaše ljube hčerke mi bo sveto, kakor ime svetnice. Neskončno trpim, da sem povod njenega srčnega ne-pokoja. Za Boga, gospod moj dobrotnik, umejte me prav, sai nočem biti nehvaležen, a drugače delati ne morem. Obljubil sem se Bogu." Polile so ga solze. Dobri mož ga je zdaj začel tolažiti, dasi se je njemu samemu trgalo srce v prsih. Nato pa je planil odločno kvišku in zaklical:
"Ana Marija!"
33
fomcmrlui i runnnxntrnTP
PISANO POLJE
Trunk
uu-janu.-UMU'.uuiqT-r " - -j; »,m>rua:
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
Iz onega sveta.
Skušajo in skušajo priti v stik z onim svetom, s svetom onkraj groba. Houdini je že prej poizkušal. Končno je sam odšel, tu je ostala vdova. Menda vsaj v desetletju, je obljubil in rekel, bo dal znamenje. Res je vdova čakala nestrpno. Zdaj, pa zdaj morda pride znamenje..glas..pri-kazen..kak stik pač morda pride. Pa ni bilo ničesar iz onega sveta. Harry se ni oglasil z ničemur.
Čudni ljudje. Kar je in kar je edino mogoče pri stiku z onim svetom, za to se ne zmenijo, iščejo pa nemogoče stvari.
Otrok gre zdaj v novembru na grob svoje mamice, ki je odšla na oni svet, ali mamica gre na gomilo svojega otroka., ki je odšel...tam poklekne, zmoli v goreči želji za mir in pokoj k Najvišjemu..in tu je stik, edino mogoč in tudi resničen stik z onim svetom. Vse
drugo je prazen hooey. *
Odrezali so.
Pri zadnjih volitvah je od-t >
rezal nepričakovano Roosevelt, primeroma tudi Landon, vsi drugi so pa vrlo slabo odrezali. Po volitvah se vsak čuti malo zmagovalca, in najboljše sredstvo v ta namen je, da se pokazuje na nasprotnika, kako klaverno je on odrezal. Coughlin je sam priznal, da je šlo slabo, pa mu morajo še drugi prisoliti gorko, ker so sami tudi dobili gorko, in se potem ta gorka manj čuti. Naši slovenski socialisti imajo cel arzenal gorkih za Cough-lina. Ali ni bilo tudi za Tho-masa klaverno, ne le za Coughlina? In komunisti? Ali jih je res samole toliko po vsi Ameriki? Slovenski socialist, ki misli, da je njegova sodba kakor dreta pri čevlju, ozna-nuje radi klavernega socialističnega Thomasa svojim, da so volitve jasno pokazale, kako je vse kričanje radi komunizma pri nas humbug, in če je tega klavernega komunizma še nekaj ostalo, rdeči delavci bodo temeljito z njim v prav kratki dobi obračunali, kajti komunizem je goli bav-
bav. Hm? Ako je ta korajža prišla morda na uho Browder-jevo, se je moral muzati nad tako politično naivnostjo. Browder sam je v svojem zadnjem govoru na radio molčal o vsakem harangiranju za komunistične glasove, pač pa je poudaril, da naj se odda vsak le mogoč glas za "delavske" stranke. To je značilno, ako kdo ni naiven in pozna komuniste. Za zdaj so bolj moderne stranke, kakršne so n. pr. the People's Front, the Farmer-Labor party, the American party., the Communist party še ni prav moderna. Browder je poudaril "uspešno sodelovanje — fruitful collaboration," izrekel se je celo za "Twentieth Century Americanism," dalje za demokracijo, svobodo, naprednost, in Browder bi prelil kri celo za _ zastavo! Celo kak amerikanski legionar bi jih lahko objel te — komuniste, ki so za vse take stvari, seve, ako bi bil kak,tak legionar dosti naiven, kakršni so naši slovenski socialisti. Browder in vsi iz Moskve pa — pripravljajo, ko jim bo kazalo, bodo udarili, zdaj pa naj drugi mislijo, da jih sploh ni, je vse le prazen bavbav. Utegnejo gledati, ko bodo stali pred zobmi teh "demokratov" in naprednjakov in liberalcev brez demokracije, brez napredka in brez svobode. Mačka se potuhne, potem pa skoči.
t/ • V •
Kriči.
G. Molek je hudo kričal, ko je Coughlin doživel s svojimi miljoni polomijo in je njegov kandidat dobil le pol miljona glasov, ne deset miljonov. Rev. Coughlin je poizkusil pač prvikrat v politiki in se vre-zal. Molekovo kričanje je bile sumljivo. Zdaj imamo številke...in te enako ali še bolj hudo kriče in kriče zoper tistega, ki tako kriči. Browder je dobil 57.000 glasov, -16.000 manj ko komunisti 1. 1932. Socialist Thomas je imel 108.000 glasov, ampak 1. 1932 je ime! socialist 885.000, toraj so šli socialisti strahovito nazaj. Vse te številke kričijo, in treba je kričati na polomijo drugih, da
se malo roba nazadovanja vsaj pri številkah zabriše. Jaz ne dam dosti na kake štefvil-ke, sem pa prepričanja, da bodo komunisti napredovali, in jih ne bodo posekali kaki socialisti. Narobe. Socializem je le napol korak, komunizem ves korak, korak do skrajnosti, in ljudje hočejo do skrajnosti, če si pri tem tudi razbije jo glave.
*
Nič ni dosegel.
Dr. V. Maček je bil pri regentu Pavletu, in princ Pavle menda ničesar ni dosegel. Res bi bilo pravo čudo, ako bi sploh kdo mogel kaj doseči pri danih nazorih in zahtevah. Regent Pavle se mora držati Jugoslavije, dr. Maček pa zahteva popolno državno svobodo za Hrvate, in dokler je tako, se sploh ničesar ne more doseči. Če bo pa tudi dr. Maček kaj dosegel tega, kar zahteva, je pa zopet drugo vprašanje dokler je regent Pavle ali sploh kaka Jugoslavija. Sicer pa omenja poročilo, da je baje dr. Maček zahteval temeljit preustroj državne ustave. Ta bi bil mogoč in tudi na mestu, ako ta preustroj ne zruši že v bistvu te države in skupne državne ideje. Morda dr. Maček ni političen 'šarlatan, in dobro ve, da bi ideja popolne neodvisne Hrvaške zadela na hud odpor pri Srbih in pred vsem pri Slovencih. Realna politika pa se težko da umeriti, če je komu le za množice in njih ploskanje. Pri tem ima uspeh demagogija in vlečejo skrajne obljube, dokler jih ni treba — izpolniti. Tako povsod, tako tudi tam v Jugoslaviji. Nič ni dosegel.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"'!
Ustreljen pri prekoračenju meje
2e meseca oktobra je bil v Strojni, pri prekoračenju meje ustreljen 25 letni Josip Jamar. Takrat s poizvedovanjem niso imeli sreče, ker niso mogli dognati kdo bi bil. Šele po preteku treh tednov so izvedeli da je ustreljeni, zgoraj omenjeni Jamar, iz Gorenje vasi, ki zapušča ženo in hčerko.
	•-o-
Človeka namesto divjačine
V	Trobolju so priredili lov na divjačino, katerega se je ; udeležilo 13 lovcev, ki so se postavili na razne točke, '.ločim so gonjači vršili svoj posel. Sredi veselega streljanja pa je nenadoma odjeknil bolesten krik. Neki lovec je namreč nameril puško na 73 letnega delavca Franca Peč-nika, kateri se je sončil ob robu gozda. Lovec je namreč menil, da se je iz gozda pojavila divjačina in je ustrelil. Ubogi starček je obležal z nevarnimi poškodbam?;. Dobil ie namreč II šiber v telo. Lov je bil seveda takoj prekinjen in Pečnika so tudi takoj odpeljali v mariborsko bolnico.
	•-o-
Slomšekova birmanka
V	Guštanju živi 88 letna vdova Marija Kleinrercher, lastnica nekdanje gostilne "Pri Tir rolcu." Njen sin Jože, je župnik v Marija Rojach v Lavan-tinski dolini na Koroškem. S ponosom in spoštljivostjo pripoveduje osivela vdova, da je bila 12 let stara, ko jo je v Sloven j egradcu birmal škof Slomšek in se še sedaj živo spominja njegove zunanjosti.
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, aLi kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
Želodčna zdravilo iskreno priporočeno
TMMER'S ELSX1R OF HTTER WIME
Ne bodite sužnji neprebavnosti
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
I
Trinar's Bittci Wine Co.	|
1 544 S. Wells St., Chicago, 111
' Pošljite mi brezplačni vzorec.
] Ime ......................
Naslov ....................
I I
1 V vseh i lekarnah
MUZIKANTJE POZOR!
Na prodaj imam MERVARJEVE NEMŠKE TRIKRAT UGLAŠENE HARMONIKE, izdelane iz celuloida. Stare so samo tri mesece in se prodajo ZA POLOVIČNO CENO.
V zalogi imam tudi
piano harmonike vseh velikosti, od $19.95 naprej.
Plačila se na željo lahko izvršujejo tudi na obroke. Dajem BREZPLAČEN POUK v igranju na note z vsako kupljeno harmoniko.
JOHN PIVIH,
EDINI SLOVENSKI UČITELJ NA HARMONIKE V CHICAGI.
3800 W.26th St., Chicago, III Tel. Crawford 3801 T
*<><><)<>OCOOOO<)<X>00<KK>0<>0<K>0<>000000<>0<>000<HKK>000<H><)00<)^
ROJAKI SLOVENE!!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nggrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 Nerth Chicago Street, JOLPET, ILL.
Telefon 2 - 4787
DR, J. E.
ZDRAVNIK IN
Al i Ul KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 -ti zvečer izvzemši ob sredah Uradni telefon: Canal 4918 Kezidenčni telefon: La Grange 3966 Iv. DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
m	f • 1
	~ t-r-i
$ 1 .. T*'**"?	K .i-" V*" J
	ilBaWTl
b** s* W i 1 '	
7 M&mutn Smd^M	.jm&j

s
Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
VELIK
BLAZNIKOV
PRATIK
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.
Družinska
PRATIK A
ZA LETO 1937
JE DOSPELA.
Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. l:ne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino
25 centov
Naroča se od: Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.