PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SIND1KATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 18 - Cena 4 lire TRST, četrtek 18. aprila 1946. Današnje stanje dokazuje, da gremo po tej poti nujno v prepad in da ostanejo vsi napori za reševanje konkretnih življenjskih vprašanj, vsi napori za rešitev ekonomskega kaosa, za preprečenje naraščajoče brezposelnosti, za uvedbo in utrditev neke demokratične forme ob stvarni likvidaciji ljudske oblasti — da ostane vse to samo bolj ali manj lepo zveneča fraza, če ni povezano s celotnim vprašanjem reševanja problema Trsta in Julijske krajine, kot problema mednarodne važnosti. Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 ^Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Dela je florol)! Tov. Vojmir — Ivan Bukovec, tajnik Pokrajinske zveze Enotnih Sindikatov, je imel v soboto,, dne 13. t. m. na trgu Garibaldi ob priliki sindikalnega zborovanja govor, ki ga na tem mestu v celoti priobčujemo. »Danes smo se zopet zbrali na tem zgodovinskem trg« našega mesta, da začrtamo pot našemu delavskemu pokretu in da v tem najtežjem času, ko stoji delovno ljudstvo Trsta pred težkim dejstvom množičnih odpustov, izpovemo voljo večine delovnega ljudstva Julijske krajine. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da smo se pred letom dni borili na strani zaveznikov v gorah in gozdovih Julijske krajine, ne moremo mimo dejstva, da so še pred letom dni naši najboljši iz vrst delavstva padali za svobodo, za našo boljšo prihodnjost in za stvar velikih zaveznikov. V Ustih težkih dneh, ko je okupator strahoval v naših tovarnah in ko ste vi delovali v borbeni organizaciji »Delavska enotnost«, smo gledali na svetlo obzorje bližnjega osvobojenja in sanjali, kako bomo obnovili naše ladjedelnice, naše tovarne Prepričani smo bili, da bo poplačano trpljenje, ki smo ga poskusili za časa naci-fašizma. Toda danes, ko se bliža prva obletnica zgodovinskega dne, ko je Titova vojska osvobodila Trst, z grenkobo v srcu ugotavljamo, da so bile vse obljube, ki so nam jih sejali na debelo, le prazne in neiskrene. Pričakovali smo obnovo naše industrije, pričakovali smo, da si bodo naše lačne družine z delom zaslužile kruha, pričakovali smo, da bodo zaposleni tisoči in tisoči naših brezposelnih tovarišev. Toda namestu obnove, se nahajamo pred tragičnim dejstvom množičnih odpustov naših tovarišev. Borbo zo življenishe pravice Na množičnem sindikalnem zborovanju je tržaško delavstvo zahtevalo svoje pravice do dela Namesto obnove spletkarjenje in brezposelnost | Medtem ko po vsem svetu obnavljajo in 'delajo, medtem ko naši .tovariši onstran demarkacijske črte obnavljajo in gradijo, medtem ko naši bratje na Beki, Labinju in Baši, medtem ko po vseh krajih Julijske krajine, kjer je ljudska oblast, udarniško delajo in si ustvarjajo boljšo bodočnost, — morajo tržaški delavci zapustiti svoje tovarne. Mečejo nas na cesto, v lakoto in propast. Kapitalistični krogi v Trstu in ravnateljstva naj večjih industrijskih kompleksov Julijske krajine (CBDA), se spuščajo, namesto da bi skrbeli za procvit naše industrije, v najnižje politične špekulacije — špekuliralo, kako bi zlomili udarnost našega delavskega pokreta, špekulirajo, kako bi vrgli naše najboljše tovariše iz tovarn na cesto, spekuliraje nad bodočo pripadnostjo naše pokrajine, da si tako zagotovijo svoje bodoče kapitalistične interese. anes javno vprašujemo: kaj je bilo stor^ ,lenega, da bi se pričela obnova? Ob vsaki priliki trdijo, da ni naročil, da so ladjedelnice porušene, da je industrijska kapaciteta minimalna itd. Toda pred delavskim razredom ni mogoče v tem težkem času, da te trditve tržaških finančnih krogov in delodajalcev ne držijo. Mi dobro vemo, da niso resnične. Zahaf odhlanjajo naročila? rnni,re,i lneSeci 80 bila dana ravnateljstvu , 'e dobra naročila večjega obsega. Že smlr i-daevi Se i« nudila prihka, da bi — 1 - Vju-e naro6il°; toda stvar ni v tem neizpodbitno dejstvo je, da domači kapital noče obnove, noče novih naročil! Iri vsem tem ne moremo mimo dejstva, da smo že prej svarili ZVU zaradi obupnega stanja tukajšnjega delavstva. Dajali smo konkretne predloge, da bi se pričela obnova, da bi se zaposlilo tukajšnje de-lavstvo. Namesto tega pa vidimo danes, da uvažajo v naše kraje delovno silo iz ita-iijenskih provinc, medtem ko naši ljudje umirajo od lakote! Zaradi tega gre odgo-r>°St za tragično stanje našega delav-iva organom zavezniške vojaške oblasti. Izseljevanje — prefnia? na£n . an^^°'anieriška vojaška uprava f ° md«stnjo v isto vrsto kot italijansko in nemško, kot industrijo poraženih dežel, pripominjamo, da je Julijska Krajina da-jaia svo, krvavi delež v borbi proti tem nasilnežem ze celih 20 let in da je končno zorabila za orožje v obrambo demokratičnih načel. Zaradi tega ne moremo odobravati, da ravnajo v naši pokrajini enako kot v Nemčiji in v Italiji, to je z načrtno demobih-zacijo industrije. Ob takem stanju naše industrije, ko ni perspektive, da bi io v teh okoliščinah določeni krogi obnovili, priuravliajo načrt za množično izseljevanje. Odtrgati bi nas hu-teli od naših domov in poslati gnojit zemljo v Venezuelo in Argentino. Nikdar ne bomo dovolili, da hi nas go-uiJi po svetu, medtem ko imamo na našem domu svoj zaklad, sad svojih žuljev in naporov. Naša industrija, ki je ponos nas Tržača-nov, katero so naši očetie z napori in z znoiem zgradili, je dovolj velika, da da kruha vsem Primorcem. Zato odločno zahtevamo, da prenehalo politične špekulacije, da se obnovi naša industrija, da se zaunsli naš<- delavstvo. Če tega ni v staniu izvršiti zavezniška vojaška unrava, naj izroči oblast ljudskim oraanom. Ljudstvo samo bo znalo ustvariti take pogoje za kakršne se je borilo v osvobodilni borbi. Vsa ta dejstva jasno pričajo, da je de-'lovno ljudstvo Trsta glede teritorijalne pri-Padnosti Julijske Krajine pravilno usmerjeno. ysa ta neizpodbitna dejstva jasno doka-^Jejo, da je procvit, da je razvoj Trsta, da je blagostanje Trsta in Julijske Krajine odvisno le od njegovega naravnega zaledja. Na trgu Garibaldi se je vršilo v soboto, dne 13. t. m. ob 17. uri sindikalno zborovanje, katerega so priredili Enotni sindikati. V zadnjem času se pojavljajo vedno bolj pogosto stvari, ki pod nobenim pogojem ne ■vodijo k pomirjenju in ki povzročajo 'največje skrbi tistemu delovnemu ljudstvu, ki je s predanim delom in žrtvovanjem nesebično prispevalo k zmagi vseh svobodoljubnih narodov. To stanje jo nerazumljivo, če upoštevamo, da bo skoraj minulo že leto dni, odkar je končala vojna Vsi smo pričakovali dela, napredka in miru, kajti -vse to si je delovno ljudstvo zaslužilo. Pri •nas pa ni ne dela, ne napredka in ne miru. Namesto dela imamo brezposelnost, namesto napredka nazadovanje na vseh področjih javnega udejstvovanja, vrste brezposelnih se večajo, ruševine ostajajo takšne, kakršne so bile, obratovanje v industrijah in trgovini peša tako zelo, da grozi resna nevarnost, da lepega dne prenehajo z delom. In čemu vse to? Ali je potrebno tako mrtvilo po tolikšnem razdejanju? Ne, to ne bi bilo potrebno, če ne bi bilo pri vsem tem političnih špekulacij, katerih se poslužuje kapital, ki bi na vsak način, za vsako ce no in z vsakojakimi sredstvi hotel razdvojiti enotnost delovnega ljudstva. Kajti enotnost delovnega ljudstva pomeni za denarne mogotce zlo. Da vsega toga ne hi bilo potrebno, vidimo iz dejstva, da se v vseh deželah, kjer se prilike normalizirajo, pridno dola in obnavlja. Toda pri nas reakcija noče miru. Slabiti hoče enotnost delovnega ljudstva, iodvzeti bi jim hotela vse pridobitve, ker so za njihove interese prevelike in prenevarne. Zato bi hoteli dokazati, da je ljudstvo od njih finančno odvisno in jih s tem sredstvom razbiti in jim vsiliti njihovo, reakcionarno in izžemalno politično koncepcijo. Zaradi novo nastalega položaja, zaradi ukrepa anglo-ameriške vojaške uprave o postopni ukinitvi zapore nad odpustom iz služb, se je delovno ljudstvo v soboto zbralo, da. bi proučilo težak položaj, v katerem se nahaja z ozirom na ta ukrep. Zbrani množici je najprej spregovoril tov. Marino Solieri. Resen položaf Tov. Marino je v svojem govoru med 'drugim dejal, da nova odredba ZVU, ki pooblašča ukinitev zapore odpuščanja delav- cev v industrijskih podjetjih, ustvarja za ,vse družine resen položaj. Sedanji položaj je tak, da zahteva obnov, to se pravi največje potenciranje vseh naših sil za obnovo hiš, tovarn, strojev, ladij, javnih zgradb in mostov. Potrebne so delovne moči v poljedelstvu in pri javnih delih. S to odredbo so oblasti, ki so si nadele nalogo upravljati našo pokrajino, javno pokazale, da niso v stanju rešiti tukajšnjega težkega gospodarskega problema. Če bi imeli ljudsko oblast, bi v tem času bila obnovitvena dela že v polnem teku. Govornik je nato govoril o raznih poskusih, da bi se naša industrija uničila in o poskusu izseljevati delavstvo v Vcnezuelp in Brazilijo. Dejal je tudi. da. so za te ukrepe ZVU soodgovorni delodajalci, ki nesramno zvračajo krivdo za tukajšnjo gospodarsko zmedo na delavstvo, ki se bori za svoje osnovne, demokratične pravice. »Za časa fašizma in nemške okupacije so stvari potekale drugače«, je nadaljeval tovariš Marino. »Informirani smo in mislimo. da ne napačno, da so ladjedelnice še danes upnik za preko dve mil jardi lir na-pram italijanski mornarici in napram nemški upravi, kar pomeni, da so indu-strijci v tistih časih vedeli, kako dohiti denar za plačevanje nastavi j encev. Danes pa manevrirajo zato, da hi zlomili enotnost in odporno silo delavskih množic, da bi tako uveljavili tezo, da brez Italije tu ne more biti »dela«. Govoril je nato o naročilih iz Jugoslavije, ki so jih tukajšnji industrije! odbili. Potem jo kritiziral posamezne točke zavezniške odredbe in menil, naj bi se pri uveljavljanju te odredbe, do katere je, na žalost, prišlg, vpoštevalo sledeče: v prvi vrsti se morajo odpustiti vsi nezaželeni, to je: fašisti, kolaboracionisti in epuriran-ci. Dalje vsi črnoborzijanci in končno vsi tisti, ki imajo druge nezakonite dohodke. Opozoril je tudi na to, da bodo razni industrije!, ki so prej financirali fašizem, skušali sejati med delavstvo in uradništvo neslogo in razdor. Delavstvo pa bo ostalo povezano ter enotno in industrijci ne bodo uspeli s svojimi nakanami. Brezposelnost delavstva pa bo porazno vplivala tudi na druge stroke, kakor na primer na trgovce, in mesto bo to hudo občutilo. Ob zaključku je tov. Marino dejal, da bo delavstvo, ki tvori aktivni ustvarjalni del našega mesta, imelo tudi v bodoče pokazati svojo ustvarjalno silo, ko bodo za to dani pogoji, to je, ko bo zopet vzpostavljena ljudska oblast. Nato je govoril v slovenščini tov. Vojmir, katerega govor prinašamo na uvodnem mestu. Končno je nastopil tov. Semilli, ki je v italijanščini prebral memorandum, katerega je množica z burnim odobravanjem enoglasno odobrila. Tov. Semilli je nato zaključil zborovanje z besedami, da sedanja borba delovnega ljudstva ni poslednja. Ljudstvo je odločeno boriti se do končne zmage in' na tej poti bo moralo izvojevati še več. zmag. Rozsovor s polk. Smutsom V ponedeljek je predala delegacija de--lavcev polk. Smutsu spomenico, ki jo je delovno ljudstvo sprejelo na velikem delavskem zborovanju v soboto. Delegacija se je prijavila točno ob 17. uri na čelu s tov. Juragom, a v njej so bili zastopani tudi delavci iz ladjedelnice Sv, Marka, Sv. Andreja in Tovarne strojev. Po stari navadi visoke oblasti ne sprejemajo takoj, marveč, morajo delavci malo počakati. Vendar tokrat le zaradi forme — četrt ure. Nato je sledilo stiskanje rok in pozdravi vsem članom delegacije. Naši delavci so se takoj znašli v razkošnih sohah in pristopili k delu. Tov. Juraga je brez oklevanja udaril tja, kamor treba: »Ukaz št. 106 spravlja naše delavstvo v zelo težaven položaj ter je vsled tega tudi razumljivo delavsko vznemirjenje. Anglo- Spomenica delavstva ZVU-ju Tržaško delavstvo zahteva obnovo Ukaz štev. 106 Namesto dela in obnove, postopna ukinitev prepovedi o odpuščanju delavcev Odredba anglo-ameriške vojaške upravo št. 106, z dno 11. t. m., je v današnjih težkih prilikah močno prizadejala delavstvo v pasu A. S tem ukazom je anglo-ameriška vojaška uprava pristopila k postopni ukinitvi prepovedi o odpuščanju. Po tem ukazu se dovoljuje delno odpuščanje z dela po merilih, ki so jih že uporabili v severni Italiji. Te odredbe pa so nekoliko spremenili zaradi posebnih razmer v naši pokrajini. V smislu novega ukaza so industrijske tvrdke, ki so bile podvržene prepoved# odpuščanja z dela, pooblaščene, da odpustijo v aprilu z dela največ 10% svojih delavcev, v maju 5% in v juijjju 5%. Iz tega sledi, da bodo lahko v roku 3 mesecev odpustili petino svojega delavstva. Tedenski delovni čas pa se zniža po novem ukazu na maksimalnih 40 ur. Zastopniki sindikatov so. ob priliki sestanka posvetovalnega odbora za socialno skrbstvo pri anglo-ameriški vojaški upravi opozorili Urad za dele na resno stanje odpuščenih delavcev ter zaprosili, da bi vojaška uprava izdala potrebni predlog za gmotno pomoč brezposlenim. Zato je angjo-ameriška vojaška uprava vnesla v svoj ukaz naslednja določila: 1) Izplačevala se bo posebna brezposelna podpora, 2) Za dobo 60 dni se bo izplačala posebna odškodnina, ki bo znašala dve tretjini tedenske 40 urne mezde. Po tem roku pa se bo izplačevala posebna brezposelna podpora. 3) Izplačevali bodo za 60 dni tudi družinske doklade. Da se ne bi število brezposelnih še bolj povečalo, kar bo vsekakor posledica ukinitve prepovedi o odpuščanju z dela, bo po poročilu anglo-ameriške vojaške upra • ve ta razpisala javna dela,. ki bodo baje zaposlila večje število delavcev kot je predvideno, da jih bodo industrijske tvrdke odpustile. Oddelek za javna dela proučuje zdaj podrobnosti številnih novih osnutkov, čim bodo ti načrti izpopolnjeni in bo vsak od teh pripravljen za izvedbo, bodo to javno naznanili. la ukaz anglo-ameriške vojaške uprave je močno odjeknil v vrstah delavstva naše pokrajine. Delovno ljudstvo v pasu A no more mirno vzeti na znanje zadnjega ukrepa vojaške uprave, kajti splošne življenjske prilike in gospodarsko stanje v naši pokrajini je bilo že do ukaza št. 106 jako težavno in neznosno. Zato je razumljivo, da je delavstvo dalo duška svoji zaskrbljenosti in ogorčenju na raznih množičnih zborovanjih. V ladjedelnici pri Sv. Marku in v tovarni strojev pri Sv. Andreju se je že 10. im. popoldne zbrala velika množica delavcev, da protestira proti nameravani ukinitvi prepovedi odpuščanja z dela. V ladjedelnici Sv. Marka je zbranemu delavstvu govoril tov. Juraga, v tovarni strojev pa tov. Petronio. Drugi dve zborovanji sta se vršili 11. t. m. v Miljah in v Tržiču. V Miljah je govoril zbranemu delavstvu tov. Vojmir, v Tržiču pa tov. Juraga. Na vseh teh sestankih so govorniki obrazložili novo nastali položaj in ga tudi pravilno in stvarno tolmačili. Dejstva o zadržanju denarnih mogotcev v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti, nudijo vsem poštenim ljudem dovoljne dokaze, da se lahko oceni vso težo krivde, ki jo nosijo ti krogi (ki so za, nas vedno bili in bodo reakcionarji!), do brezposelnih in do vseh gospodarskih skrbi poštenega delovnega ljudstva. Pri tem ni potrebno prav nič slepomišiti in špekulirati; delovno ljudstvo je v zadnji svetovni vojni dovolj dozorelo, da bi se ga moglo izigrati in v njegovem pravilnem pojmovanju življenja, preusmeriti. S tem se je pač treba sprijazniti. Uradna statistika o brezposelnosti Uradna statistika brezposelnih del 31. III. Na sobotnem sindikalnem zborovanju je delavstvo enoglasno odobrilo spomenico, katero je zbranim prečital tovariš Semilli. Spodaj prinašamo besedilo omenjene spomenice: ZVU-ju Trst, 13. aprila 1946. Polk. I. C. Smutsu, pokrajinskemu komisarju Trst. Tržaški delavci, ki so se danes, 13. aprila zbrali na sindikalnem zborovanju, da prisluhnejo besedi svoje sindikalne organizacije, zaradi resnega vprašanja ukinitve pre-j-ovedi odpustov, ki jo je dovolila ZVU .s svojo odredbo št. 106 in s katero je poslabšano že itak težko stanje delavcev tega področja, izražajo svojo zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi trajne zaostritve težkega gospodarskega in proizvajalnega stanja, ki po enem letu po koncu vojne, namesto da bi se pošto pom n zboljševalo, kot vsi delavci pričakujejo, se vedno bolj slabša. Čeprav upoštevajo težki gospodarski in politični mednarodni položaj, vendarle ponovno opozarjajo na abstinenco lastnikov finančnih in proizvajalnih sredstev pri vprašanjih nujne obnove, ki bi dala dela in kruha delavv cem in njihovim družinam in bi spravila mestno industrijo v normalno stanje. V tej abstinenci zaznavajo čisto politično špekulacijo, s katero hočejo ponovno napraviti delavski razred odvisen ter za to opominjajo ZVU na resnost položaja, da bi se zavedala odgovornosti, ki jo je prevzela, ko je začela upravljati to področje. Treba je, da podvzame prikladne ukrepe, ki jih doslej še ni bilo, in ki bi mogli odpraviti slabe posledice pomanjkanja pobude pri obnovi, ' medtem ko je v raznih evropskih državah ebnova v polnem teku. Smatrajo, (2a prizadeva vse to, kar so omenili, najosnovnejše pravice delavcev in zelo vpliva na njihove sedanje življenjske prilike ter za to zahtevajo 1. naj se obnovijo ladjedelnice »CBDA-e« do popolne zmogljivosti. 2. Da se nudi delavstvu možnost, da dela in živi na svoji domači zemlji. Dovolj je namreč dela pri obnovi za vse, zato se jim ni treba izseliti in prositi kruha v drugih deželah. 3. Da ZVU in odgovorni industrijski krogi ne odbijajo naročil iz drugih držav, kot se je v preteklosti že zgodilo. 4. Da ne bi špekulirali s pretvezo pomanjkanja surovin, da opravičjo neizvrše-no obnovo, in da ukrenejo vse možno, da surovine preskrbijo. 5. Da pri teh naročilih ne bi prišlo do političnih špekulacij ter se pripisovala krivda za težak sodobni položaj delovnim množicam. 6. Da se najdejo druge možnosti dela za zaposlitev. 7. Da se pri odpuščanju ne vršijo druge špekulacije z namenom izključiti od obnove najboljše protifašistične borce. 8. Naj ZVU, kot si je nadela odgovornost za ukinitev zapore odpustov, prevzame tudi odgovornost, da uresniči zahteve gornjih točk, predvsem pa obnovo in prilike, ki zagotove delavcem njih obstoj. Pravico za to so si pridobili delavci s svojim ogromnim prispevkom za stvar Združenih narodov. To spomenico naslovljajo tržaški delavci na anglo-ameriško vojaško upravo, ki naj bi upoštevala vse zgornje navedbe, in spa-štovala voljo in pravice delavstva. Prečitano in odobreno od delavcev na zborovanju z dne 13. aprila 1946. Smrt fašizmu — svobodo narodu! ameriška vojaška uprava ni pokazala do Sedaj nobene volje za zboljšanje življenjskih pogojev delavstva, a industrijci nočejo obnavljati.« Polk. Smuts je tedaj vzel v zaščito indu-strijce ter vprašal, če so delavcem znane njihove finančne težave. Tov. Juraga mu je dejal, da na to ne more odgovoriti, ker delavci nimajo Upravnih tovarniških svetov, kar je sicer njihova težnja. (Ta odgovor predstavlja torej eno točko iz programa delavskega gibanja, kar orno. goča polk. Smutsu dokazati dobro voljo pri podpiranju delavskih teženj in odobrili ustanavljanje Tovarniških upravnih sve. tov). Nato se je polk. Smuts umaknil in se skril za vprašanje, naj bi delavci predložili, kako da ,se reši težko vprašanje. Delavci so mu dejali, naj se ZVU, ki je za to odgovorna, pobriga, pa bo šlo. Polkovnik se jp branil, češ da se je poskušalo vse, ali da so temu krive različne vrednosti in nestabilnost valute, ki je onemogočala sprejemanje tujih naročil. (Torej ni tako, kot ste pred kratkim govorni,'vi naši nasprotniki, da so temu kri. l'i ‘delavci, marveč »valuta«!) . Pa še več. Polk. Smuts je dejal, da »se ne more vršiti obnova Trsta, ker je bil Trst vedno povezan s srednjo Evropo, ki se sedaj nahaja v precej kaotičnem stanju«. 13. januarja t. 1. je polk. Smuts govoril, ida je tržaška industrija odvisna od sredozemske, ter da je zato nemogoča obnova-Danes je vzrok zastoju obnove čisto na nasprotni strani — v srednji Evropi! Da je Trst povezan s svojim zaledjem, trdi polk. Smuts. Ali naj s tega sklepamo, da je on za jugoslovansko rešitev Treta? Ne vemo, kaj pomeni »kaotično stanje v srednji Evropi«. Ker se v srednji Evropi nahaja tudi Jugoslavija, smatramo za potrebno poudariti, da je v njenem primeru taka trditev neresnična, ker se tam pridno j^dela in vlada tak mir, kot malokje. Vendar (nas veseli dejstvo, da je polk. Smuts po osmih mesecih uvidel resnico da je Trst navezan na svoje prirodno geografsko za'« ledje, ki se nahaja vzhodno od njega, a n« drugam! Počasi, a vendar gre. Dalje so govorili o pogozdovanju in o možnostih zaposlitve odpuščenih delavcev pri javnih delih. Mi smo bili vedno proti temu, da se industrijsko delavstvo uporablja za javna dela, ker se na ta način odtuji svoji stroki, posebno' pa zato, ker je dovolj dela za njih. na njihovem področju. Dela je dovolj, 1» začeti je treba z dobro voljo. Delavci so omenili odpuščanje petih tovarišev samo zato, ker so (njih 5!) branili vhod 2000 (!) delavcem, ki .so hoteli na deta ob priliki splošne stavke. (Splošen smeh.) Polkovnik se bo osebno zanimal za ta slučaj. Na to je še neki tovariš omenil nasilno) postopanje okupacijskih vojakov ob priliki sobotnega zborovanja — a polk. Smuts je; dejal, da so se njihovi vojaki obnašali vedno vzorno. Pozdravili so se in odšli. je znatno število našega delavstva izselilo v Jugoslavijo ali cono B, ker. niso mogii ■biti zaposleni doma. Poklic' Moški Žen. Otr. Uradniki 2686 1509 426 Učitelji in profesorji 83 100 — Pomorci 1475 130 5 Kovinarji 1609 7. 535 Šoferji 674 — Električarji 303 — 124 Krojači in šivilje 31 251 96 Trgovski nameščenci 312 340 176 Sobarji 185 142 22 Mizarji 138 — 58 Kuharji 89 145 24 Tiskarji 52 153 31 Zidarji 58 — 1 Tek? rilci 5 139 5 Slikarji in plesk. 2i8 — ' 4 Peki 131 30 Težaki 990 . 222 40 Snažilke in težaki 9 813 29 Postreščki 141 20 16 Bolničarji 23 129 3 Razni poklici 1093 2775 202 Začasno odpuščeni 836 62 102 Skupaj 11171 6937 1929 Vsega 2C037 Po tej statistiki je jasno razvidno, kako se razpoložljive delovne sile zaposljujejo le 50% od prijavljenih nezaposlenih delavcev. medtem ko ostalih 50% prehaja v vr ste kroničnih brezposelnih. V teku 8 me. secev se je prijavilo 47.768 delavcev na Uradu za delo ter je bilo od teh zaposlenih le 19.624. kar v resnici ne predstavlja niti 50%. Približno 50% bi dosegli, če dodamo k temu številu 8107 delavcev, ki so bili brisani iz spiska, nezaposlenih iz drugih razlogov (epuirani, preseljeni, izseljeni itd). Razen tega moramo omeniti, da te statistike niso popolne ter da. je število brezposelnih verjetno večje. Na vsak način pa veliko delavcev ne obavlja tistega dela, za katero se osposobljeni, marveč so se morali prilagoditi razmeram, kot je to slučaj pri kovinarjih, ki delajo sedaj kot težaki itd. Upoštevati moramo tudi, da se Stavkovno gibanje Več kot 2000 delavcev in vaj’encev iz 19 ladjedelnic je v Angliji (Glasgowu) 11. t. m. zapustilo delo; za jutri pa pričakujejo, da se bodo stavki pridružili delavci vseh ladjedelnic na reki CIyde Poleg tega se boje, da se ne bi stavka trgovskih pomočnikov na trgu . v Smithfildu pri Londonu, razširila na delavce" in mesarje v Smithfildu ter na pristaniške delavce na Temzi. Ministrstvo dela in prehrane skuša najti rešitev nastalega položaja. Stavka ogroža predelavo največjega parnika sveta »Queen EHsabeth«, ki je služi! za prevoz čet, v luksuzni prekomorski parnik. 400 delavcev zaposlenih v ladjedelnicah na reki Clyde kjer predelavajb omenjeni 'parnik, je stopilo'v s-avko zaradi mezdnega spora. Zaradi stavke sta prizadeti še dve ladji v ladjedelnici in sicer oklopnica Ven-guard ter neka ladja velike touaže, V Palestini je osebje radijskih postaj sto. pilo v stavko v znak solidarnosti s stavku-jočimi poštarji. 35,000 delavcev Fordovih tovarn je ostalo brez dela zaradi pomanjkanja jekla, kar je posredna posledica stavke v premogovnikih. Originalne - toda ne preveč - laži »naših prijateljev” Sindikalna konferenca v Postojni Dne 14. t. m. se je vršila v Postojni sindikalna konferenca Poverjeništva zveze Enotnih sindikatov za Slovensko Primorje cone H. Na konferenci so razpravljali o zeio važ. nih problemih ter bomo radi tega v prihodnji številki našega lista priobčili izčrpne.i-še poročilo s te konference, na kar nae či-tatelje že danes opozarjamo. Našim naročnikom Sporočamo našim naročnikom, da znaša letna naročnina našega lista Lir 200.—, polletno Lir 100.— in četrtletno Lir 50.—. (Za Jugoslavijo pa: Din 80.—, 40,— in 20.—). Naročnino lahko plačate pri podružnicah Gospodarske banke, kjer te obstojajo in sicer na račun Ljudske založbe v Trstu z navedbo za »Primorsko delavsko enotnost«. Kjer podružnic Gospodarske banke ni, naj sindikalne organizacije predajo denar za list najbližji sindikalni organizaciji kjer postoji podružnica Gospodarske banke. Prosimo vse organizacije Enotnih sindi-.katov, da v redu. in takoj izvršijo inkaso, denar pa čim prej nakažejo. Z vestnim delom v tem pogledu, nas boste razbremenili pri našemu poslovanju in nam pripomogli, da se bo nivo našega lista stalno boljšal in s tem dostojno branil koristi delovnega ljudstva. Nino Woditzka, eden prvakov italijanske šovinistične grupe v Trstu, je objavil uvodnik v »Voce Libera« od 12 t. m. V tem članku je trdil, a ne dokazal, da je gospodarska rešitev Trsta edino v okviru Italije. Prevečkrat je že bilo dokazano, kako je vedno do zdaj Trst služil interesom svojega zaledja in prispeval k njegovemu pro-cvitu, če je bil v njega vključen. Takrat smo vedno opažali prosperiteto Trsta in zaledja. Samo enkrat v zgodovihi Trsta se je zgodilo, da se je nahajal v mejah Italije (1918—1945) in takrat je mesto propadalo. Zaradi tega je skušala država, ki gaje vključila v svoj krog. preskrbeti Trstu zaledje z znano zadnjo italijansko imperialistično vojno. Glede gospodarskih razlogov Wo. ditzka pravi, da bi bilo »nesmiselno in zločinsko« vključiti Trst v Jugoslavijo, na isti način sodi tudi o njegovi internacionalizaciji. Argumentov, podatkov in dokazov ni; vse so le prazne besede, fraze, ki.skušajo vplivati na čustva, se pa nikoli ne dotaknejo razuma — ne dokažejo ničesar Zato se oslanja celo na mišljenje Cosulicha! Dalje piše. da je »Madrepatria« (Italia) »potrošila čez 15 milijard lir za razna javna dela v naši pokrajini: Ceste, prometne zveze, pomorske konstrukcije« itd. Tudi danes bi Italija dajala; kajti taka dela, ki so imela značaj priprav za italijansko gospodarsko in politično ekspanzijo proti vzhodu in za napad ter zasužnjevanje vseh narodov vzhodno od Trsta, so ji bila vedno prvi in celo, z gospodarskega gledišča, nujni cilj. Iskali so »spazio vitale«, brez katerega Trst ni mogel živeti. Če je res, da Trst more živeti lepo v Italiji, zakaj so potem iskali življenjski prostor na vzhodu? Enaki pogoji vlečejo za seboj tudi enake posledice, in če bi se Trst ponovno vključil v Italijo, bi bil tudi nujen novi napad na Jugoslavijo. Po demonstracijah, ki so se vršite ob koncu marca, smo opazili, da so Woditzka in njegovi tovariši že uspeli ustvariti vzdušje, ki pripravlja ljudstvo na take pohode, saj ..kričijo ^»smrt Slovanom«, saj vidimo vsak dan v časnikih, kj jih kontrolira Anglo-ameriška vojaška uprava, sramotenje Jugoslavije in njenega državnega poglavarja tov. maršala Tita (da bi pomirili duhove?). Nino Woditzka in njegovi pajdaši še niso. ozdraveli od bolezni imperializma in napadanja. Brez ozira na to pa moramo omeniti, da teh 15 miljard, o katerih govori Nino Wo-ditzka, končno nima svojega izvora v Italiji, marveč je plod žuljev našega delavstva i;i izvira iz domačega kapitala. Ta gospod hvali velikodušnost italijanskega »IRI«, ki daje tržaškim ladjedelnicam denarno pomoč. »IRI« (Istituto Ricostruzioni Industriali) je centralistična ustanova, ki jo je ustvaril fašizem, ko je • pričel izvajati avtarkični plan z 'izgledom na bodočo vojno. Kapital je bil zbran s kapitali raznih periferičnih ustanov, torej tudi s tržaškim kapitalom, če danes »IRI« daje, daje le iz fonda, ki ga je tržaški kapital depozitiral v tej ustanovi mov in desk, brez stropov, neometani zunanji zidovi brez žlebov, notranja dela nepopolna itd. Pri vsem tem je najhuje to, da ^3 kap izdela prekratka — le kakih 30 cm preko zidu, tla so brez prave opore, okna le z zasilnimi okvirji in delnim steklom (delno so obite z deskami), stranišča so izven stanovanja z leseno streho, pokrito z lepenko, greznice pokrite z deskami itd. Najbolj neprimeren in nevaren pa je način licitacije celih skupin hiš v bloku in brez točnega proračuna in načrta za posamezne hiše. To daje možnost podjetju da po svoje izvrši delo s čim manjšim stroškom in čim večjim dobičkom, zlasti, ker je nadzorstvo otežkočeno in tvrdka lahko zlorabi zaupanje anglo-ameriške vojaške uprave. Na drugi strani ne more lastnik uveljaviti svojih želja niti nastopiti v slučaju zlorabe ali površnosti pri delu. Solidno in resno delo je s tem naravnost onemogočeno. Predvidevati je, da bodo nastopali stalni spori v odnosih med anglo-ameriško vojaško upravo — podjetniki in interesenti, ker ni nobene reelne osnove, kot bi jih mogli nuditi načrti in izmere. Zato se mora licitacija vršiti na podlagi in izključno le z licitacijskim elaboratom (načrt, izmere, enotne cene), ker le na ta način se lahko izognemo vsem nesporazumom in vsem nevšečnostim. Pri tem pa je pri sedanjem načinu podeljevanja del v interesu tvrdke, da izrabi zneske, ki jih prejme od anglo-ameriške vojaške uprave tako, da ima od tega dela Čimvečji dobiček, kar gre vse na škodo o-škodovanca. Zato bo treba vložiti na anglo-ameriško vojaško upravo pritožbo zoper ta način obnove in prj tem zlasti povdariti, da gre gotovo najmanj 30%, če ne več danih sredstev v škodo oškodovanca. Ta odstotek odpade dodatno na dobiček tvrdke, ki bo pri delu pod takimi okolnostmi, pri izdelavi mnogo bolj površna. Tako se bo zgodilo, da bo odpadlo, od že itak nizkega zneska, kvečjemu 60—70% kredita, danega v ta namen, za faktične stroške obnove. Oškodovancu pa se bo končno le v celoti zaračunal ter se mu bo a tem tudi znižal pripadajoči odškodninski znesek Država, ki bo končno morala to obračunati, bo pa dejansko plačala brez koristi za oškodovanca tako velik odstotek tvrdkam. Zato je potrebno, da izroči anglo-ameriška vojaška uprava sredstva za obnovo oškodovancu, da si ta s primernimi predujmu potom lastnega podjetnika, obnovi svoj dom čim bolje, pri čemer ga more anglo-ameriška vojaška uprava bolj nadzirati, kot pa kako podjetje. Tako bo oškodovanec lahko sam delal pri obnovi svojega doma, zaposleni bodo domači ljudje, denar pa bo v celoti koristno izrabljen in zaslužek bo ostal doma. iSestanek kmečkih delavcev na Greti Precej časa je že preteklo od prvega sestanka Enotnega sindikata kmetijske stroke. Tedaj je bi) ta sindikat še v povojih, dočim je danes že močna in solidna organizacija. Le s tako organizacijo možno uspešno in dovolj izdatno nastopati proti vsem oviram in vsem nasprotnikom, ki se borijo proti interesom delovnega ljudstva. Tudi naš kmečki delavec ima pravico, da si izboljša svoj gmotni položaj v družbi in da dostojno zaživi. Naše gospodarstvo se danes preosnavlja in postavlja nove temelje, da bo moglo kmetijstvo napredovati in si.zgraditi boljše življenje zase in za skupnost, še mnogo je dela na tem polju in vanj moramo vlo-žiti vse svoje sile. Stari fašistični sindikati so nam pustili žalostno dedščino. Zaradi tega je med našimi ljudmi še mnogo pomislekov proti sindikatom. Z našim delom pa jim bomo dokazali in jih prepričali, da se naši sindikati bistveno razlikujejo od starih fašističnih sindikatov. Člani, kj prihajajo v našo organizacijo samo zato, da bi prejeli semenski krompir ali škropila za trte, ki se vpisujejo v našo organizacijo zadnji trenutek in to samo zaradi tega, ker morajo urediti razne zadeve pri različnih uradih in slično, se ne zavedajo koristi in moči, ki jo sigurno najdejo v sindikatu. Ti vidijo samo svojo lastno, osebno korist, ne zavedajo se pa potreb in koristi skupnosti. Naš namen je, da se znebimo vseh izkoriščevalcev, ki bi se radi koristili z žulji kmečkega delavca. Najemniki, polovi-čarji, vrtnarji, cvetličarji in poljedelski delavci, vsi se morajo boriti za svoje osnovne življenjske pravice, katere bodo najlaže zaščitili v sindikalnih organizacijah. Enotni sindikat kmetijsko stroke je takoj v začetku podvzel vse potrebne korake pri anglo-ameriški vojaški upravi, da bi se stanje v tej stroki izboljšalo. Sindikat je razjasnil težave, ki izvirajo zaradi pomanjkanja krme in semen, škropil in drugih prilik. Vsem jo znana tudi zadeva s semenskim krompirjem. Do zadnjega, trenotka so zagotavljali, da pride semenski krompir s Holandskega. Končno so pripeljali neke vrste poznega škotskega krompirja, ki slabo uspeva v naši zemlji V začetku so ga razdeljevali na vsakih lOOm' po 2 kg. Večina naših kmetov ga ni vzela. Sedaj pa, ko je pričel krompir gniti, ga dajejo toliko, kolikor ga kdo želi. Prvomajsko tekmovanje v okraju Idrija • Cerkno POLOŽNICE Vsem naročnikom in prodajalcem »Primorske delavske enotnosti« v Jugoslaviji smo v današnji številki priložili položnice in jih prosimo, da nam poravnajo zaostalo naročnino. Prosimo vse, ki bodo nakazali naročnino, da nas obveste, koliko izvodov lista so plačali in od kedaj. UPRAVA »Primorske delavske enotnosti« • V okviru prvomajskega tekmovanja si v Sobroljah gradijo z udarniškim delom tri apnenice. Apno iz teli apnenic bodo uporabili za načrtno obnovo 70"' - ’ SS hitlerjevskih band požganih vasi. Mladina in pionirji so očistili 100 sadnih dreves pid raznih gospodarjih, pri čiščenju šolskega vrta pa so napravili 160 prostih ur. Za materinski dan so pionirji priredili lepo igro z deklamacijo. Ustanovili so tudi prosvetno društvo, kjer se vršijo sestanki, na katerih se mladina izobražuje s čitanjem. Mladina iz Zavraten je napravila v teku S dni OS prostovoljnih ur za popravilo mladinskega doma. Obdelali so njivo od 1000 kvadratnih .metrov, ter zbrali 32 knjig in si uredili stenska časopis. Imela jo tudi dva zanimiva kmetijska sestanka. V Stopniku je mladina v 192 urah pripravila 26 kub. metrov peska za novi most, ki gre proti Sobroljam. Pri tem delu se je najbolj odlikovala tov. Polda Pervanja, ki ie po 200 m oddaljeni poti pripeljala s samokolnico 54 krat pesek za novi most. Mladina je obdelala tudi eno njivo ter pripravila najpotrebnejšim 200 kg krompirja za seme. Tudi prebivalci iz vasi Poljna pri Cerknem tekmujejo. Napravili so 2140 prostih ur pri gradnji apnenice. Enako si tudi v Labin j ah pripravljajo že drugo apnenico, za katero so izvršili že 2000 ur prostovoljnea dela. Pri čiščenju drevesnice in nabiranju zdravilnih zelišč je Z.M.J.K. napravila 1122 pro-stovolnih ur. V Cerknem se je ustanovila sindikalna podružnica kulturnih delavcev, ki so imeli že več zelo koristnih predavanj. Mladina .pa je v minulem mesecu očistila 250 sadnih deves. Kovač, tov. Kočnik Alojz, je s svojimi sodelavci napravil 150 udarniških ur pri popravljanju raznega kmečkega orodja. Enoglasno so sklenili, da bodo zvišali od ene na dve udarniški uri dnevno za popravilo orodja. Člani podružnice mesne stroke so napravili 4000 udarniških ur pri razširjenju kolovoza Cerkno — Lahinje. Raznim Pogorelcem, ki nimajo možnosti, da bi sami popravljali so člani te podružnice pripravili za obnovo lesa, peska kamenja ter opeke; napravili so 3500 udarniških ur. V kraju Podlauišče si je ljudstvo popravilo tri km dolgo vaško cesto v roku 360 ur. Pri tem delu so sodelovali tudi trije vozniki. Obnovitvena zadruga je usposobila za obratovanje žago, ki bo služila izključno samo Pogorelcem. Zaposlilo se je večje število delavcev tako pri žagi, kakor tudi pri dovažanju lesa. Tudi v Zalogu pri Črnem vrhu so izvršili 144 udarniških ur za splošno obnovo, ter 19 m’ pri delu za apnenico. Mladina iz Cerklanskega vrha pri Podla-nišču je očistila 1500 kvadratnih metrov gozda. V bivšem Cerkljanskem okraju so očistili 4 ha gozda ter nasadili 2000 komadov raznih sadik. V vasi Jesenice je mladina posadila 1450 sadik, pri čemer sta se najbolj odlikovala mladinca Mavri Jože ter Peternel Rudi. Vršilo se je tudi večje število kmetijskih predavanj iu 4 predavanja o higijeni. Mladina iz Jazen, Otalež in Idrijskega loga, so imeli več samostojnih študijskih sestankov. Skrbijo za svoje knjižnice in stenske časopise, za katere so pripravili Ze 233 raznih člankov, V okvirju tekmovanja so se organizirale mladinske delavske čete v Cerkljanskem vrhu, Habovšah, Novakih, Robidnici, Poljani, Jesenicah, Spodnji Idriji, Spodnji Ka-noviji, Beli, Idrijskem logu, Zalogu, Voj-skem. Policah, skupno 16 mladinskih delovnih čet. Tudi v vasi Panina pil Cerknem ljudstvo tekmuje ter je z 9 delavci popravilo vaško cesto z 160 udarniškimi urami. Pri prevozu strešnikov in lesa so 4 vozniki napravili 110 ur udamiškea dela. Vsem tistim, ki nimajo lastnih delovnih moči, je '-Si delavcev napravilo 122 udarniških ur. Pri obdelovanju zemlje se na splošno vidi zanimanje za samotpomoč, tako, da bo pomladanska setev gotovo 100%. Vsesplošno zanimanje za obdelavo slehernega kosa naše zemlje se opaža tudi v mestu Idriji. Obdelali so že več let zapuščene vrtove za zelenjavo. Pri čiščenju travnikov, pospravljanju ruševin, sajenju krompirja in pri delu za apnenico, dela 56 članic AF2 iz I., II. in III. rejona, nadalje in IV. in VI. rejona mesta Idrije. Napravile so 439 udarniških ur. Sklenile so tudi, da bodo šle prihodnje dni pomagat čistit travnike v okolico in sicer najbolj potrebnim kmetovalcem. Vsi ti podatki nam jasno prikazujejo, s kakšnim veseljem ljudstvo dela. To delo jim narekuje zavest in potreba, da se rešimo političnega in gospodarskega suženjstva. Stanje poljedelstva v SZ »Pravda« je objavila celo -vrsto številk, ki ponazorujejo stanje poljedelstva v Sovjetski zve?i ter naloge, ki jih ima po novem petletnem načrtu. Glavna izmed teh nalog predvideva, da bo skupen pridelek dosegel v letu 1950. 127 milijonov ton in da bo pri tem srednji pridelek 12 stotov na hektar. Velikost te naloge sledi iz primerjave teh številk s tistimi predvojnega razdobja in predvsem s tistimi pred revolucijo, Po teh podatkih bo znašala proizvodnja 127 milijonov ton in ho za 7% večja, kot je bila poljedelska proizvodnja leta 1940. Pridelek leta 1913 je bil cenjen na 80 milijonov ton žita. Pridelek na hektar je znašal leta 1913. 7 stotov, medtem ko je predvidenih za leto 1950 12 stotov na hektar. Potrebno je reči, da sta tako važno povečanje skupnega pridelka ter povečanje donosa zemlje nemogoči brez radikalne obnove poljedelstva, brez široke uporabe mehanizacije. Proizvodnja traktorjev, ki ni obstojala v predrevolucijski Rusiji, je pričela šele leta 1923. Prva velika tovarna traktorjev je bila v Stalingradu, ki je pričela delovati šele leta 1930. Šele po njej so bile stavljene v obrat tovarne traktorjev v Harkovu in Čeljabinsku. Medtem ko ni bilo leta 1928., ob pričetku prve petletke, v Sovjetski zvezi več kot 27.000 traktorjev, je njihovo število doseglo na predvečer vojne, v letu 1940., 523.000. Leta 1930. je bilo v Sovjetski zvezi 158 strojnih in traktorskih postaj, od katerih je vsaka imela najmanj 45 traktorjev. Leta 1940. je število teh postaj že bilo večje kot 7.000 in vsaka je bila opremljena z najmanj 74 traktorji. Razvoja industrije traktorjev tudi vojna ni prekinila. Nove tovarne so bile zgrajene na Altaju in Vladimirju, medtem ko bo ena stavljena sedaj v obrat v Lipecku. V teku novega petletnega načrta bo sovjetsko poljedelstvo dobilo 325000 novih traktorjev in to po večini velikih. Isti razvoj je mogoče opaziti pri proizvodnji žetvenih in mlatilnih strojev. Leta 1932. jih je bilo 14.500, medtem ko jih je bilo 1940. leta že 142000 V razdobju med letom 1946. in 1950 bo sovjetsko poljedelstvo dobilo več kot 174.000 žetvenih in mlatilnih strojev Istočasno se bo 950 novih strojnih in traktorskih postaj pridružilo že obstoječim Vsi ti uspehi bodo omogočili, da bo dosežena 1950 leta velika mehanizacija pri poljedelskem delu. tako da bo mehanizirano obdelovanje zemlje doseglo Socialna zaščita k nehaj o naših invalidih (nadaljevanje) Spoznali smo, da se osnutek našega novega invalidskega zakona prvenstveno tiče vojaških vojnih invalidov in njihovih družin kot tudi družin padlih, umrlih in pogrešanih borcev. Za rodbino štejemo zakonsko ženo, zakonske, nezakonske in posvojene otroke (takozvana ožja rodbina), dalje starše, brate in sestre (takozvana širša rodbina). . Pravico do državne odškodnine in zaščite v smislu določb novega ivalidskega zakona imajo torej vojaški vojni invalidi in njihove družine, dalje družine, starši, bratje in sestre umrlih vojaških vojnih invalidov in družine, starši, bratje in sestre padlih, u-mrlih in pogrešanih borcev. Nimajo pa te pravice vojaške osebe, ki so se predale sovražniku, dalje osebe onesposobljene v sovražnikovi vojski, vsi tisti, ki so se sami pohabili ali poškodovali z namenom, da bi se izognili vojaški dolžnosti, osebe, obsojene zaradi izdaje, ki so pobegnile od vojske ali z vojaške dolžnosti, ki so za časa vojne ali sovražne zasedbe nečloveško postopale z našim življem, osebe, ki so služile sovražniku proti interesu našega ljudstva, kakor tudi družine navedenih oseb in tistih, ki so bilo obsojene na smrt V čem obstoja odškodnina in zaščita? Vojaškim vojnim invalidom pripada zemlja v svrho 'kolonizacije, država skrbi za njih strokovno usposobljenje, zaposlitev in delo, daje jim posojila in razne olajšave v pogledu gospodarske okrepitve in osamosvojitve in končno jim izplačuje invalidnino in razne druge doklade. Zaščita invalidov se kaže v brezplačnem zdravljenju, ki so ga deležni s strani države, v protezah in drugih ortopedskih pripomočkih, pri vožnjah, v vzdrževanju, v invalidskih domovih in invalidskih kolonijah, v olajšavi pri izvrševanju raznih obrti itd. Člani rodbin umrlih vojnih invalidov, strokovni tečaji. Vojnim invalidom — dijakom bo država zagotovila vsa potrebna, sredstva, da dokončajo šole. Invalidi-dijakt Imajo prvenstvo za dobivanje štipendij, katere dajejo razne državne in privatne ustanove. Kadar se vojni invalid uči kake vrste industrijske delavnosti, obrti ali trgovine v kakšni državni ali strokovni šoli, ali je na šolanju v rednih šolah, je moči skrajšati učno dobo, kakor tudi program šolanja ali izobrazbe. Pri izpolnjevanju službenih mest v državnih uradih in podjetjih, kakor tudi v ustanovah javnopravnega značaja, morajo biti osebe zaščitene s tem zakonom pocl enakimi pogoji postavljene pred ostalimi. Prvenstvena pravica so jim priznava tudt ob priliki premestitev in napredovanj, kon-kurzov in izbir za službena mesta po splošnih in posebnih zakonih, v kolikor izpolnjujejo pogoje, kateri se za to zahtevajo. Vsa privatna, poljedelska, industrijska, trgovska, denarna, prometna, transportna in druga podjetja so dolžna zaposliti 10% vojnih invalidov od skupnega števila zaposlenega osebja. Od te obveznosti so izvzeta le tista podjetja, katera zaradi svoje specialnosti v interesu pravilnega dela in življenjske važnosti ne morejo sprejeti invalidov, marveč le zdrave delavce. Plačajo pa zato vsako leto zveznemu narodnemu invalidskemu fondu za vsakega invalida, katerega bi sicer morala zaposliti, od 2 do 20 tisoč dinarjev po veličini podjetja. Rekli smo že. da. imajo osebe, zaščitene s tem zakonom in njihova gospodarska združenja prvenstveno pravico pri prejemanju posojil od državnih zavodov ali denarnih zavodov, v katerih sodeluje država z osnovnim kapitalom ali jim daie denarna sredstva na razpolago. Siromašne osebe imajo tudi pravico, da dobijo iz državnih _____ ______ ^_________ ____________ gozdov potrebni gradbeni material z brez- tudi njihovi starši, dočim uživazo bratje in Pl31'*1’111 prevozom, za grodnjo svojih sta-sestre teh oseb samo državno zaščito. Voj- i Bcvanjskih in gospodarskih poslopij.^ Male ni invalidi z nad 70% nesposobnostjo za | P™^ai.a^n’ce tobaka, cigaretnega papirja in pridnbitveno delo brez družine ali z maih- i yzi£ahc se dodeljujejo v prvi vrsti vojnim no družino, dasi za obdelovanje zemlje niso 1 mva\'^om' obnosno vdovam v vojni padlih, sposobni imajo pravico, da se jih namesti : aH Pokesanih invalidov z nepre- v invalidske kolonije, katere oskrbuje jn ; skrblienimi otroki. Pri vseh državnih na-vzdržuje država po posebnih predpisih, i r„0j?avak' zakuPih in delih imajo padlih, umrlih ali pogrešanih borcev so deležni skoraj istih ugodnosti, prav tako 90% setev 70% in žetev žitaric z žetvenimi Lahko pa vsak trenutek izstopijo iz teh j °sebe zaščitene s tem zakonom in njihove in miatilnimi stroji, pa 55% kolonij, če hočejo sami s svojo diužino j f os1pn.c.a.1y^e. za^ru?.e P^Pstvnno pravico List »Pravda« piše v svojem uvodniku, da se odpirajo neomejene možnosti socialističnemu poljedelstvu Ni nikakega dvoma, da bodo kolhozniki častno izpolnili naloge. ki so bile postavljene v novi petletki. Moč in trdnost kolhoznega režima, kakor obdelovati zemljo, katera jim potem pri- ! enakimi pogoji Kadar daje državna pade v zasebno last. Vse osebe, zaščitene • °^as^ odobrenja in olajšave za pridobit-s tem zakonom, prvenstveno pa poljedelci ; ',enj? rlel0, 'z^,u?no aic^an"1 ’n u' brez zemlje ali z nezadostno zemljo, dobe od države zemljo z vsem pripadajočim živim in mrtvim inventarjem, po predpisih zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. tudi neutrudljiva skrb partije in vlade za razvoj poliedelstva, zagotavljajo velik na- Pravico do zemlje imajo tudi tiste osebe, predek poljedelstva v Sovjetski zvezi. ^ se Preie nis0 bavile z obdelovanjem -■ zemlje, če se obvežejo, da se na dodeljeno ! jim zemlio trajno naselijo in jo obdelujejo Udarniško delo cestarjev in nameščencev6 s Sir*... Tudi cestarji iz celega okraja nočejo zaostajati v dobi prvomajskega tekmovanja, riasirarno so nekateri oddaljeni od 5 do 28- km, so kljub temu pričeli 8. t. m. točno ob 6. uri zjutraj z udarniškim delom, s Ci ščenjem cestnih jarkov in s posipavanjem gramoza ter obenem pripravili za mesto Idrijo 38 kub. m gramoza. Po dovršenem udarniškem delu so imeli Se skupni sestanek, kjer so si iz svoje srede določili propagandiste. Na sestanku so tudi odločili, da se bodo vsi skupaj udeležili proslave 1. maja v Trstu, ki bo obenem zdru žena s proslavo obletnice zmage našega orožja nad fašizmom. Tudi socialne potrebe ču ti j o ti zagoreli cestni delavci. Tako so prispevali za tovarišico Cuk Francko, vdovo, L. 1800.—, za sklad vojnih invalidov pa so darovali L. 1180.— Tudi za Primorsko delavsko enotnost In za vse kulturne probleme se vsi naročniki živo zanimajo. Sestanke imajo redno vsak mesec; teh se brez izjeme vsi udeležujejo, zato jih smemo staviti za vzorne in disciplinirane delavce. Tudi trgovski in javni nameščenci so minulo nedeljo pri Za godu pripravljali pesek in napravili lesen most. preko katerega bodo prevažali na, samokolnicah pripravi;eni I*esek. Ponovno so šli na prostovoljno udarniško delo delavci in nameščenci Okrajnega in mestnega N. O. O., nadalje sto sodelovali tudi 4 člani N. Z. ih 2 poštna nameščenca. Isega skupaj je bilo 45 delavcev, kt so v 5. urah. z skupaj 225 urami, pripravili in očistili 3500 zidne opeke. Za vojne vdove in sirote so šli pripravljati drva gozdni delavci. Pripravili so skupaj 32 metrov drv v 90. urah. Bilo je 18 delavcev. Mladina bosanskega okraja Samac je v okviru prvomajskega tekmovanja doslej popravila 48 km ceste in prispevala za to delo 5437 delovnih dni Mladina je obnovila tudi neko žago in delala na številnih vrtovih v okraju. usposobi v svojem starem poklicu ali da se izuči za nov poklic, če prejšnjega ni v stanju več izvrševati, kar se ugotovi s komisijskim pregledom. Država je dolžna invalide strokovno izučiti na svoje stroške. Strokovni pouk se vrši prvenstveno v državnih šolah in podjetjih, po potrebi tudi v privatnih poljedelskih, obrtnih, trgovskih in industrijskih podjetjih in delavnicah. Ce potrebe zahtevajo, se. morajo osnovati za strokovno izobrazbo invalidov posebne invalidske šole. Za izpopolnjevanje invalidov v prejšnjem poklicu se osnavljajo raznf druženjem, zaščitenim s tem zakonom. V glavnem bj bila sledeča- najem hotelov, restavracij, krčem, okrepčevalnic na železniških postajah, ladjah državnih zgradbah, v kopališčih, zdraviliščih in okrevali-ščih. dalje prodaja tujih časopisov, koncesije za kino. dovoljenja za izkoriščanje raznih avtomatov in slično. Osebe, zaščitene s tem zakonom, morejo v svrho svojega gospodarskega in zdravstvenega ojačevanja, osnovati svoje inva. lidske zdravstveno in gospodarske zadruge po obstoječih zadružnih predpisih, Te zadruge uživajo s strani države najraznovrst. nejšo pomoč. (ge nadaljuje) Dva voditelja koncerna CRDA-e: na desni ing. Crovetti, direktor Tovarne strojev, na levi Co-sulich, glavni direktor CRDA-e, v družbi, ki jima odgovarja. Mussolinija ni več, pa sta slekla črne srajce in snela fašistična odlikovanja.« Menjala sta dlako... Zelik del odgovornosti za tisoče in tisoče odpuščenih delavcev teži na njunih dušah. A Življenje v tovarni strojev pri Sv. Andreju Nasproti Miljskega zaliva stoji ob cesti dolga zgradba, oziroma več zgradb, manjši in večjih, ki predstavljajo Tovarno strojev. Ta tovarna je v sklopu koncerna CRiDA-a. Površina vsega prostora Tovarno strojev znaša okoli 8.400 kvadratnih metrov, od katerih je pod streho okoli 4.200 kvad. metrov. Pod tem Krovom živi in dela danes približno 3200 delavcev in okoli 400 uradnikov. Nekdaj je polnilo žepe svojih izže-malcev okoli 3000 delavcev; danes pa ni dela, ker ga delodajalci nočejo dati, marveč celo pristopajo k množičnim odpuščanjem svojih nameščencev. Visoko na zgradbah plapolajo jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Predsednik tega velikega koncerna, v Katerega spadajo tudi Tovarne strojev, je Au-gusto Cosulieh, ki je s strani 'princa Co-tortna iz Rima, daljni sorodnik bivšega du-ee-ja. Na sliki ga vidimo na Mussolinijevi levici. Na duce-jevi desnici pa je glavni ravnatelj podjetja, ing. Crovetti, doma nekje iz Vercelli-ja. Ta gospod je približno M let star; iti debel, pač pa je precej zalit. Je ljubezniv, kadar hoče delavcu zlo; odločen, ko izvaja te svoje skrite namere v praksi. Danes ta dva gospoda ne nosita več črnih srajc, postopata p% ravno tako, kot tedaj, ko sta ji še nosila. Izgubila sta dlako . . . Okoli 2200 delavcev in 390 uradnikov dela danes v tovarni, a brezposelnih je okoli 500 delavcev in 60 uradnikov. Enajst partizanov, ki se je vrnilo Iz borb v gozdovih, je bilo nagnanih iz podjetja. Ravno tako se je zgodilo 14. tovarišem antifašistom, ki so so vrnili iz koncentracijskih taborišč, ter 19. tovarišem, ki so bili "-10 let stalno pri vojakih, kjer so izgubili zdravje za imperialistične cilje in mastne zaslužke teh gospodov, kj jih danes odganjajo od sebe. Stavba Tovarn^ strojev je tako mogočna, «vodje» v njej tako hladni, tovarniška polij, cija pa hermetično zapira vrata pred tovariši, Iti bi hoteli na delo za košček kruha. Javljajo se partizani, borci, ki so se leta borili v hribih, ali zaman. Zgradba ostane vedno hladna, nepristopna in brez sočutja. Sedaj delavci sicer nekaj delajo, kot Damoklejev meč pa visi nad njihovimi gla. | vami nevarnost, da bodo vsak čas odpuščeni. izdelujejo neke velike stabilne in po-1 morske Diesel motorje od 300 mm prostor-inine, s 4-6 cilindri, dovršujejo neke druge, naročene že pred padcem fašizma ter na novo popravljajo pet lokomotiv. V ta namen so napravili pet tračnic, na katerih slonijo lokomotive za časa popravljanja. Iz-delujejo tudi neke kompresorje od 1-4 cilindrov, motorje od 130 do 280 konjskih sil, na, 6 cilindrov, in Se neka druga manjša dela. Razen tega delajo še manjše reči kot kotle, ladijske propelerje itd. Ustvarjalne sposobnosti teh delavcev torej niso majhne, Rano tako tudi niso majhne njihove demokratične sile. Enotni sindikat* za nje niso le delavska organizacija, ki jim jo je nekdo podaril, marveč organizacija, ki so si jo zgradili sami v ilegali, za časa fašizma. Istočasno kot v oboroženi borbi, v kateri je padlo 37 delavcev, in 26 bilo izgubljenih, je bilo 180 organiziranih v bataljonih odpo. ra v mestu, pripravljenih, da v danem tre-nutku napadejo sovražnika v sami njegovi postojanki v Trstu. Zaradi konspiracije so bili tudi kot posamezniki povezami v O. F., a liso jih je bilo organiziranih v Delavsko enotnost, ki. se je rodila aprilu 1944, med tem ko so bili pred to dobo,, organizirani v organizaciji Rdeči prapor. Po teh organizacijah so zbirali borce v partizanske brigade, jim pošiljali denar, ra. zne predmete, kt so jih izdelovali sami (od nožev in oblek do mitraljezov). Za božič 1943 in 1944 so poslali ti junaki v gozdove bogata božična darila. Dvakrat so priredili podpisno akcijo za O. F. pošiljali pa so tudi čevlje, obleko in slično naravnost organi, nizaciji. Vsi njihovi arhivi, so bili uničeni ob priliki bombardiranja, zato pa je nemogoče podati v številkah vrednost njihovih prispevkov, vendar je lahko ugotoviti med delavci, da ti niso bili- majhni. Njihov prvi predsednik Delavske enotnosti je bil tov. Semilli, sedanji predsednik Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov. Sabotažne akcije pri delu so bile izvajane smotrno ves čas borbe, tako, da topovi, ki so bili naročeni za nemško vojaščino, niso nikoli prispeli na fronto. Posebno važnost je zavzemala akcija za pomoč družinam borcev, predvsem pa parnim in ranjenim partizanom. Danes oni branijo in čuvajo svoje sindikate — Enotne sindikate. V njih so včlanje ni skoro vsi, kar je razvidno tudi iz šte vilk: v Enotnih v Julijski! sindikatih sindikati! delavcev 2129 40 uradnikov 140 okoli 160 •Jkoli 90 uradnikov in nekaj delavcev n' včlanjenih v nobeni organizaciji, i Zdravstveno danes delavci hirajo, ravne tako tudi njihovi otroci in družine. Hran? je slaba, zaslužek premajhen. 1939. leta so imeli plače od 3.49 do 4.43 lir na uro, ko je bil kruh po 1.80, mast po 6.— testenine po 3.—, sladkor po 6.75 kilogram Čevlji so tedaj stali 60, a obleka 300 lir. Danes prejemajo od 37-42 lir na uro, ko stane kruh 19.— (nezadostna količina ki jo morajo dopolnjevati s črno borzo po ceni oč 100 Mr kg), mast 400-600 lir, testo 24(črn? borza 170), sladkor 64 (črna borza 900 lir) čevlji samo na črni borzi in to po ceni od Motor CRDA Sulzer od 4700 HP za prekooceanske motorne ladje 4000 Ih. obleka pa tudi samo ha-črni borzi »o 13000 lir. Vsaj polovico hrane moralo kupiti na črni borzi; 'obleko in čevlje pa izključno, ker se za njih sploh ne izdajajo boni. Pri vsem tem in posebno zaradi tega, sc ti delavci odločni antifašisti in demokrati, ker vidijo, kako pravičnejši so Zivljensk/ pogoji povsod tam, kjer vlada ljudstvo. Nobena manifestacija, nobena stavka, no bena odločna zahteva za sedmo republikr in demokracijo ne mine brez številne ude ležbe delavcev Tovarne strojev. Pri socialnih akcijah so vedno med prvi mi. Ubogi so, izčrpani, ali duša in razume vanje za tovarištvo so veliki. Sami nimajc — na vendar dajejo. Njihovi otroci neizhra nieni, oni sami revni, pa so vendar dali z? Dečji božič 1945 čez 52-000 lir, razen igrač k« so jih sami izdelali. Denarja za otroke v Cassino so zbrali 16.000 lir in še zbirajo-a preteklo nedeljo so odpeljali komenskim Pogorelcem posodo, orodje in obleko. Zaradi težkega gmotnega položaja in no dovoljne zaščite od strani ustanov, so pri stopili k ustanovitvi tovarniškega socialneg? fonda. Delodajalci pravijo, da ni dela in d? bodo morali pristopiti k odpustitvi 7000 de-lavcev iz tega koncerna; dober odstotek bo Mpadel tudi na delavce Tovarne strojev. Dela pa je povsod dovolj: vse je še porušeno in uničeno. Imajo 525 dobrih in nepoškodovanih strojev, s katerimi bi lahko popravili 83 delno poškodovanih strojev in mogoče tudi vsposobili za delo kak stroj od 72., ki jih .1- poškodovanih od 75-100%. To delo bi bilo vse doma, pod istim kro-vom. A zunaj so Se druge stvari, ki kličejo po obnovi — medtem ko gospodje lažej,o ko trdijo, da ni dela. Močno je vzrastlo med temi delavci tudi’ bratstvo s kmečki i delavci, ravno take kot bratstvo med Italijani in Slovenci naš« pokrajine. Vsi delavci se z navdušenjem spominjajo podpore, ki so je bili deležni «d strani komeskih kmetov pozimi, ki se jim poslali drva in ob priliki poslednje stavke, ko so jim kmetje poslali hrano. 2e vračajo To je porok za Se močnejšo pove vivo kmeta in industrijskega delavca. Zbran so doma vse, kar so mogli, pa še napravili so nekaj s svojimi pridnimi rokami, v prostem času ,ter jim pretekle nedelje odnesli, v Komen. V kulturno delovanje spada njihov sten. čas, bogata knjižnica, glasba, pripravljajo varietetsko grupo, prirerajo predavanja, so- delujejo pri raznih sektorskih krožkih, o-biskujejo tečaje za tehnično izobrazbo, kjer predavajo inženirji in tehniki. Tudi v fiskulturi pridno delajo. Imajo svojo nogometno četo, ki bila druga na tekmovanju za pokal «Pina Coverlizze«, v spomin prve trbaške žrtve zločinske civilne policije, ki je padel samo zato, ker je pre- Mogočna turbina od 30.000 HP, ki jo delavci izdelujejo za velike in razkošne prekooceanske ladje. Ali to razkošje oni le ustvarjajo za druge — sami spijo v temnih in ozkih sobicah peval delavske pesmi. Pripravljajo se ali zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo drugih panogah, posebno v lahki atletiki, veslanju, tenisu, boksu itd. čeravno nekateri člafni sodelujejo pri posameznih društvih. Vsak teden se sestajajo na redne sestanke, kjer razpravljajo o raznih vprašanjih, posebno sindikalnih. Z razbijaškimi Julijskimi sindikati nimajo nobenih vezi, ker služijo interesom delodajalcev in so večkrat to tudi v praksi dokazali ter so celo postopali zavratno. Sicer pa Je »Julijancev« tako malo, da sploh ne pridejo v poštev. Na. glavnem vhodu v tovarno so vzidali spominsko ploščo 37 padlim, tovarišem partizanom. Vsi delavci te velike kovinske družine so ponosni na te svoje junake in zato tudi dosledno m odločno stopajo po njihovih stopinjah v srečno in svobodno bodočnost. Odgovorni urednik: Albin Zabric.