Leto XV.
Poštnina pavšaSirana. ¥
V Ljubljani, 31. julija‘,1920.:
Posamezna številka 1 K.
št. IS.
nnna
h'
PRAPOR
IVU
GLASILO ICOHU M BSTiČNE STOAHKE JUGOSLAVIJI.
Ishaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo In uprava lista jo v Ljubljani, Krekov trg št. 10. — »RDEČ! PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 8 lir, v Nemški Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 jgsi. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K.
M.aroc in Engels
Proletarci vseh dežel, združite
Politika »Trboveljske premogokopne dmžbe“.
Trboveljska premogokopna družba je akcijska družba. Delnice družbe so večinoma v rokah inozemskih kapitalistov. Ona ima monopol na izkoriščanje najbogatejših rudnikov v Sloveniji. Način, kako ta družba ropa bogastva naše zemlje in izkorišča delavstvo, zaposleno v družbinih podjetjih, spominja na način izkoriščanja za časa rimskega gospod-stva pred	2000 leti.	Samo nekaj	podatkov:
Cena toni premoga
leta	1917	...	19	K
oktober	leta	1917	...	41	K
leta	1919	...	177	K
leta	1920	.	.	.	220	K
februar leta	1920	.	.	.	368	K
julij leta	1920	.	.	.	523	K	= 27
krat več kot 1917 leta.
V 11. poluletju bo imela družba 72 mi-ljonov kron več dohodkov. Leta 1921 pa 150 miljonov več dohodkov kot leta 1920.
Pri tem sami rudarji konštatirajo, da se ropajo globine rudnikov brez sistema, brez pomisleka na bodočnost, samo v svrho, da se čimprej dobi kolikor mogoče veliko dobička.
Pri tem so stanovanjske razmere v revirju naravnost strašne. Rimljani pred 2000 leti so skrbeli bolj za sužnje, ki so jim kopali rude, kakor pa skrbi premogokopna družba v modernem času za najemnike, rudarje. V tesnih barakah živi v eni- sobi do 20 rudarjev na blazinah iz papirja, na odejah iz kopriv. Strehe so tako slabe, da povsod kaplja v sobe in da bi bilo komaj, da sedijo rudarji z razpetim dežnikom v sobi. Veliko družin stanuje v eni sami majhni kuhinji. Tam živi po dnevi in po noči g—8 oseb v luknji, ki je obenem kuhinja, stanovanje in spalnica.
Človek ne bi verjel, da je kaj takega sploh mogoče v modernem času. Rudarji, ki s svojim delom ustvarjajo temelje narodnega gospodarstva, živijo najslabše, stanujejo slabše kot živina, plačani so v razmerju s težkim delom najslabše, z rudarji se postopa najkrutejše; vsak njihov poskus popraviti svoj materijalni položaj, se uduši s brutalno silo v kali.
Kako je to mogoče? Saj imamo poverjeništvo za socijaino skrbstvoj Celo »socijal-demokratje« — gospod Albin Prepeluh — so bili mnogo mesecev načelniki tega poverjeništva! Imeli smo »socialdemokrata«' za ministra »ruda in šuma«! Vsi ti gospodje niso opazili, kakšno suženjsko življenje živi rudar. Kako naj bi pričakovali, da to opazi reakci-jonarna današnja vlada. Rudarji so doživeli na svoji lastni koži, da je vsa ta »socialdemokratska«, klerikalna in demokratska gospoda povezana v en snop s »trboveljsko premogokopno družbo.«
Ali to vse je še razumljivo. Toda rudarji imajo svojo strokovno organizacijo: »Rudarsko unijo«, ki ima namen voditi gospodarski boj s podjetniki. Ali inozemska premogokopna družba je našla hitro pot, da uniči strokovno organizacijo rudarjev, Če se dajo pridobiti »socijalisti« potom ministrskih foteljev, po-verjeniški mest, izvoznic za vojno zvezo, oblačilnic in drugih takih mamljivih stvari zato, da politično zastopajo interese buržoazne družbe, tem lažje je pridobiti strokovne birokrate, da pozabijo na to, da morajo voditi gospodarski boj s podjetnikom in da gledajo v prvi vrsti podjetniške interese.
In glejte dobrih rezultatov! V tistem času, ko se kakor se bere, Dr. Korun — »socijal« demokratični narodni poslanec, izvoljen v kavarni Union za mizo, kjer delujejo »socijal« - demokratje za slovensko delavstvo —-»prav dobro počuti v premogokopni družbi«; ko ravno tako izvoljeni narodni »socijal« demokratični poslanec Miha Čofcal zastopa interese 12 tisoč rudarjev in zatrjuje, da se Unija odtrgala od zveze s podjetnikom in
pridružila edini strokovni socijalistični rudarski organizaciji »zvezi rudarjev Jugoslavije«, samo kadar bo on pokopan v Zagorju; v času ko so rudarji preplašeni od »socijal« demokratov in drugih oblastnih zastopnikov kapitalizma; ko brezposelnost raste itd., se drzne Trboveljska premogokopna družba dati na znanje, da bo v šestih mesecih povečala svoje dohodke za 72 miljonov. In ni se pre-varila : »Socijal« - demokratje jo podpirajo, Čobal oziroma Unija rudarjev ne črhne niti besedice, rudarji pa so preplašeni, ker »social« demokratje govorijo vsak dan, da bodo zaprti, če zahtevajo, da družba od tistih 72 milj. da en par tisoč za sužnje — rudarje.
Zato je razumljiva pobesnela jeza »socijal« demokratskega časopisja nad komunisti, ki so tako predrzni, da skušajo razkriti rudarjem njihove umazane račune, njihovo hlapčevstvo podjetniški družbi.
Toda rudarji imajo oči, da vidijo, imajo usta da govore, in ušesa da slišijo. Zaman se trudijo podjetniki s »socijal« demokrati, da jim zaprašijo oči z drobtinicami, ki padajo od gosposke mize.
Rudarji danes nimajo svoje rudarske unije. »Rudarska« unija, ki ima sedež v Zagorju, je unija Čobala in Trboveljske premogokopne družbe.
Zavedni rudarji! Na noge! Ustvarimo si syojo rudarsko unijo, ker le takrat bomo uspešno vodili gospodarski boj s podjetnikom.
Zagorje, 25. julija 1920.	-
Sovjetska Rusija in mir.
Sovražniki sovjetske Rusije upajo na skrivaj, da ji bodo tudi iz njenih zmag spleli vrv. Ker presojajo proletaisko politiko po svoji lastni politiki si mislijo, da bo sedaj konečno sovjetska Rusija odkrila svoj impe-rijalizeni in stopila premaganemu nasprotniku na tilnik po vzgledu brestiitovskem ali ver-sailleskem.
Sovjetska Rusija je tudi tokrat prekrižala račune svojim nasprotnikom. V centralnem izvrševalnem odboru sovjetov je zmagala mirovna struja, Če se je to zgodilo le z neznatno ^večino, si je pač treba predočiti, koliko samozatajevanja je stalo naše ruske sodruge, da se odreko popolnemu vojaškemu uničenju brezčastnega sovražnika, ki je voljo Rusije za mir zasmehljivo odvrgel, onemogočil delo za mirno obnovo in izvršil povrh tega pri svojem umiku neštevilno pustošenja in grozodejstev. In vendar je sovjetska Rusija rekla, da je pripravljena skleniti premirje in dovoliti premaganemu sovražniku sprejemljive pogoje.
Ta politika je ne samo plemenita, ona je tudi pametna. Poglejmo samo, kako drugače postopa Rusija z eutentinim predlogom, da sklene premirje z Wrangelom; tu odgovarja z odločnim ne in z zahtevo brezpogojne kapitulacije. V slučaju Wrangel manjka sovražniku pač vsaka možnost, da predstavi vojno kot nacijonalno osvojevalni bojni pchod. Razredni značaj te vojne, v kateri se ruska revolucija nič manj ruski protirevoluciji zajeda v živo, je za vsakogar jasno. Drugače se suče stvar krog Poljske. Tu si meščanstvo na vso moč prizadeva, da Iažnjivo pokaže svoj ponesrečen napad na rusko revolucijo kot nacijonalno obrambno vojno. Ta propaganda ni — tudi zasluga socijalnih pa-trijotov — ostala brez uspeha, kajti prostovoljci se oglašajo v masah. Naj si bo, da se prodiranje rdeče armade ne da ustaviti z nikakimi sredstvi in da se Rusiji vojaško ni treba brigati za to dejstvo. Toda vojna sovjetske Rusije proti poljski reakciji ni samo vojaške naravi, temveč zasleduje več ali manj izrecno političen cilj. Vpostavitev proletarske diktature na Poljskem, ki more biti trajna le tedaj, ako pride od znotrej. Le one ljudske mase, ki so same — kakor ruske — izvojevale revolucijo, so v stanu, da voljno prenašajo vse s socijalnim preor
bratom združeno pomanjkanje in boje ter jih prežive. Nasprotno pa bi sovjetski režim, ki bi ga vpeljale od zunaj tuje čete, zadel na toliko večji odpor posedujočega razreda in na toliko manjšo podporo delavnih mas. En-tenti bi se dala možnost, da bi zanetila pri vsaki priliki protirevolucijonarna gibanja na Poljskem in poljski sovjetski vladi onemogočila vsako vstvarjajoče delo, vse to z namenom, da bi kompromitirala v očeh proletarcev iz zahodne Evrope sovjetski režim.
Očevidno so vsa ta razmotrivanja jasna Leninu, Či Čerinu, Rad eku in še drugim voditeljem ruske sovjetske politike. Orii hočejo, ako le pojde, izogniti se vsaki tudi dozdevni osvojevalni in maščevalni politiki. Sovjetska vlada se je celo uprla poizkusu, da bi se upostavila v Vilni sovjetska vlada in je prepustila mesto litvinski državi. Je li ta odločba v nacijonalnem oziru pravilna (Vilna je vse kaj drugega kot litvinsko mesto), o tem ne govorimo. Odločujoče je, da se je sovjetska Rusija s tem korakom javno odrekla vsakemu imperijalizmu in krepko zavrnila vse lažnjive obtožbe.
Tudi bi bilo komaj utemeljeno, ko bi mislili, da bo sovjetska vlada zahtevala v mirovni pogodbi s Poljsko kakšna »zagotovila«, razoroženje itd. Te zahteve bi imele le tedaj smisel, ko bi mogla sovjetska Rusija postaviti po slavnem primeru entente v Nemčiji poljsko upravo in produkcijo pod policijsko nadzorstvo svojih misij in komisij. Taka politika pa je za proletarsko državo nemogoča. Za sovjetsko Rusijo je mogoče edino »zagotovilo« — komunistična revolucija na Poljskem. Tej pa bi bilo malo pomagano s kakšnimi imperijalističnimi klavzulami v mirovni pogodbi, tudi ko bi bile še tako dobro zamišljene.
Zadnja poročila kažejo tudi vse jasneje, da se ruska sovjetska vlada ne da premotiti vsled svojih sijajnih vojaških uspehov in da vztraja pri svoji revolucionarni, vsakemu imperijalizmu tuji politiki. Rusija se v novem položaju ni vnovič osmešila, temveč zopet — Ententa. Saj je sramotno izdala od nje zapeljano in do zadnje kaplje krvi izmozgano Poljsko ter postavila mirovne pogoje, katere je mogel Čičerin zavrniti s prezirljivo opazko, češ, da dobi Poljska od njega ugodnejše pogoje.
Sedaj kakor prej nastopa tedaj Ententa kot neprostovoljni pomagač ruske sovjetske politike. Karakteristično za položaj ‘je, da so socijalni patrijotje stavili v poljskem državnem zboru predlog, po katerem se odklanja mirovno posredovanje Entente in razpravlja naravnost z Rusijo. Nesrečni socijalni izdajalci, ki so pred letom dni v sejmu glasovali za zvezo z Enterito, so tedaj prisiljeni priti do spoznanja, da bi Poljska mnogo boljše opravila s temi preklicanimi boljševiki, kakor pa s prijateljskimi ententnimi kapitalisti. Ta slučaj kaže jasno, kje treba zastaviti, da ves patrijotski dirindaj na Poljskem sfrči v zrak. Že se množe znamenja nezadovoljnosti v delavskih masah na Poljskem proti prostovoljnim formacijam, katere smatrajo delavci kot »bele garde« in kot nevarnost ne za rdečo armado, pač pa za poljski proletarijat. Proglašenje obsednega stanja (»izredno varstvo«) na Poljskem tudi ne govori ravno za patrijotično razpoloženje ljudskih mas.
Stvar proletarske .diplomacije bode, da konča delo proletarske armade in pa pospeši začeto revolucijo na Poljskem.
Očitna izpovedi.
Končno!
Končno so vendar prišli s pravo barvo na dan. Naši socialni demokratje so se vedno jezili, ako smo jih imenovali »socialni patri-otje.« Smatrali so ta naziv za sramotenje, dasi smo hoteli z njim samo označiti njihovo politično smer, ki je popolnoma nacionalistična in ki nima ničesar opraviti z internacionalnim delavskim gibanjem. In to jim je bilo strašno
čez čast. Na »sijajni manifestaciji« v Celju pa nam svira »prijatelj« Tone Kristan to-le lepo in ginljivo pesem:
»Delavska stranka (socialnodemokratična) mora računati z dejstvom, da je Jugoslavija tu, da bomo v njej živeli, z njo delili dobro in zlo.«
»Socialni demokratje smo za konsolidacijo te države. Za to smo tudi po mogočnosti sodelovali, ker nam ni vseeno, kakšna naj bo hiša, ki nam je določena za stanovanje. So ljudje, ki so prihajali med delavske vrste ter zasmehovali socialne demokrate, češ: kaj nam mar konsolidacija, mi hočemo nezadovoljstvo — ker to je predpogoj revoluciji. »Delo za konsolidacijo znači delo proti revoluciji. Imenovali so se ti ljudje komuniste!«
Tako je »prijatelj« Tone, to je točno začrtana razlika med komunisti in socialnimi patrioti! Samo malenkost hočemo popraviti v tem tekstu, malo hudobno. zavijanje — ker brez zavijanja ne gre pri vas drugih. Mi ne pravimo, da hočemo nezadovoljstvo, ker brez tega ni revolucije. Za nezadovoljstvo se nam ni treba prav nič brigati, ker to nezadovoljstvo ustvarja kapitalizem sam v zadostni meri. Res pa je, da komunistom država, v kateri vlada diktatura buržoazije, ne more biti vzor in da radi tega zahtevajo delavsko sovjetsko republiko, ki bo nezadovoljstvo delavskih in kmetskih mas odpravila!
Patriotizma socialne demokracije »prijatelj« Tone torej ni mogel lepše obeležiti, kakor ga je z zgorajšnjimi besedami. Soci-alno-demokratična stranka računa s tem, da je buržoazna Jugoslavija, v kateri vlada jugoslovanska kapitalistična buržoazija, tu in računa s tem, da bodo delavske množice v tej reakcionarni državi živele in mirno prenašale vedno naraščajoča izkoriščanja, vedno večja krivična davčna bremena in vedno nasiinejši teror buržoazne diktature, ker samo to more značiti Kristanova oguljena fraza, da bomo s to Jugoslavijo »delili slabo in dobro.«
Mi pa vemo prav dobro, kaj se pravi to za naš proletarijat, »deliti z našo buržo-azijo slabo in dobro.« To delitev izvrši kapitalistična buižoazija vedno tako, da odpade na njo vedno vse dobro, na proletariat pa vedno samo vse slabo in zato se mi za to delitev po Tonetovem priporočilu prav lepo zahvaljujemo!
»Socialni demokratje smo za konsolidacijo te države« — pravi Tone. Z drugimi besedami se pravi to: socialni demokratje so za utrditev in za ojačanje buržoazne diktature v Jugoslaviji. O, smo mi že zdavnaj vedeli, to je ravno ono kar vam mi najbolj očitamo in kar vam proletarijat najbolj zame-rava! Toda vi ste še dosedaj branili priznati to žalostno dejstvo in za to nas neizmirno veseli, da ste to končno vendar - le sami pripoznali! Mi smo vam to očitali tedaj, ko ste sedeli v vladah in glasovali za vislice, na katere je naša buržoazija obešala proletarijat; mi smo vam to očitali, ko je ravno ta »prijatelj« Tone pošiljal v naše revirje bajonete mesto kruha, bajonete, ki so stražili kapitalistično gospodo na mesto delavstvo; mi smo vam to očitali, ko ste vladi dopuščali, da je frivolno nalagala proletarijatu ogromna finančna bremena, ter vam očitamo to danes, ko jo podpirate, da si gradi državo po svojem okusu in proti interesom delavskega ljudstva.
Da, razumemo: vam ni vseeno, kakšna bo hiša, v kateri hočete vi stanovati. Ako bi imela biti ta hiša delavska in kmetska sovjetska republika, bi »prijatelj« Tone zelo težko stanoval v tej hiši, ker za kapitaliste in do-broživce ne bo toplih kotičkov v njej. Zato pa razumemo, da je v vašem interesu, da ostane država takšna, kakoršna je in kakoršno si želijo vsi kapitalistični patriotje. To mi že zdavnaj prav dobro vemo in zato nas veseli ta odkritosrčnost!
In zato ste pridno služili naši kapitalistični buržoaziji in »po mogočnosti sodelovali« pri zgradbi diktature buržoazije.
So pa ljudje, ki vsega tega nočejo in ti ljudje se imenujejo — komunisti!
Da, prijatelj Tone, tako je! Komunisti ne čutijo najmanjše potrebe, da bi pomagali graditi kapitalistom njihovo palačo, v kateri bo to delavstvo potem po njihovi diktaturi prisiljeno stanovati in v kateri jih bo poštena gospoda žulila, odirala in zapirala v ječe. Komunisti so najodločncjši protivniki buržazne diktature in se kot revolucionarna proletarska stranka, ki zahteva državo po vzoru delavstva, ne bodo nikoli pomirili z njo in nikoli pomagali buržoaziji pri njenem delu. Zato ne samo, da nam taka* konsolidacija ni nič mar, nego delo na taki konsolidaciji je kakor »prijatelj« Tone pravilno pravi, protirevolucionarno. Taka politika je izdajništvo delavskih življen-skih interesov, je šovinistična, je piipravljanje na nove kapitalistične vojne in če »Naprej« še tako jezuitsko vpije proti nameravani vojni proti Italiji in snubitvam za vojno proti sovjetski Rusiji!
To je socializem na jeziku in na papirju, a nacijotialui šovinizem v srcu in delu!
To je patrijotizem v kapitalistični obliki, in socijalni demokratje, naj v bodoče le protestirajo energičnije proti izrazu »socialni-patrlotje«, zakaj pravilnejše bi bilo nazivati jih »kapitalistični patriotje«, zakaj razlike med kapitalističnim patriotizmom in njihovem —- nil
V Celju so obsipali Kristana njegovi ožji pristaši po buržujskem običaju s cvetjem in venci. No, v Šiški, v njegovi rezidenci, kjer ga delavstvo bolje pozna, ga je obsip.d proletarijat s steklenicami in batinami.
Dan pa ni več daleč, ko se bodo tudi celjanskemu delavstvu odprle oči in bo spoznalo razliko med komunisti in socijalnimi patrijoti. Ta Kristanova očitna izpoved bo k temu nedvomno nekoiko pripomogla, Anin.
* Komunisti niso protivni konsolidaciji narodnega gospodarstva, samo oni dobro vedo, da je ta mogoča le v režimu delavsko-kmečkih sovjetov. — Op. ur.
Politični praeled.
Razpad nemško-avstrijske socialdemokracije. Dunaj, 27. julija. Nasprotja v socijaino demokratski stranki so vedno ostrejša. Izstop socijalnih demokratov iz koalicijske vlade je vplival le v prvem hipu na mase pomirjevalno. Akoravno je »nova levica« tri-umfirala, je postalo delavcem kmalu jasno, 'da je bil izstop iz koalicije le navidezni manever; kajti po njem nadaljujejo socijalni demokrati svojo staro koalicijsko politiko, ne da bi jo zakrivali in gospodarske težkoče rastejo stalno. —- V volilnem boju so oficieini voditelji socijalne demokracije nastopili s hujskanjem proti levici, tej »socijaino demokratični zvezi revolucijonarnih delavskih sovjetov«, ki sta jo Bauer in Adler sedaj hujše napadla ko komuniste. Zadnja številka »A,rbeiterrata«, glasilo levice, se obrača močno proti temu hujskanju in trdi, da hočejo vreči levico iz stranke. Friedrich Adler je povzročil, da ni »Arbeiterzeitung« niti naznanil shodov levice priobčevala. Boj se je začel s člankom Dauer-jevim v »Kampfu«, ki ga je priobčila potem tudi »Arbeiterzeitung«. Vendar bi bilo napačno, pričakovati razkol v stranki že sedaj. Zelo čudno je, da se je boj pričel sedaj pred volitvami. Verjetno je, da je to le manever, ki bi prisilil levico, da postavi svoje lastne kandidate, za katere bi — kakor upa Bauer — glasovali tudi komunisti, ki se ne nameravajo sicer udeležiti volitev. Levica naznanja, da bo sklicala v najkrajšem času kongres svojih pristašev.	\
Slovaki pristopili Komunistični Inter-nacijonali. Strankin kongres slovaške socij. demokracije, ki se je vrši! 15. julija v Bratislavi, je sklenil s 46 proti 24 glasovom pristop k lil. lnternacijonali, nakar je strankino vodstvo s poslancem Vitihom odstopilo. Trdnjava za trdnjavo se podira.
JV Ullljd UUU^aitt	  *	'	  m........  -1	     ■■m	1	--------1	»r^i.  .... ...........
Pozori Velika vrtna veselica se vrti e nedelja, dne 8. nasustn 1920 na Rosierieaem artu a Spodnji SišKl, n korist delaasKlit žrle«. Spored pride prlliodniis.
Karelija za sovjetsko Rusijo. V Kareliji se je vršilo 65 ljudskih shodov, na katerih se je glasovalo o tem, kam naj se Karelija priključi. 7 shodov se je izjavilo za popolno neodvisnost, vsi drugi pa za priklopitev sovjetski Rusiji. Za priklopitev Finski ni glasoval nihče.
Kongres Komunistične Internacionale. Na kongresu 111. Jnternacijonale v Moskvi zastopajo Nemčijo komunistična stranka Nemčije, komunustična delavska stranka in neodvisni socijaldemokrati, in sicer Mockmann, Stocher, Crispien in Daumig. Razen teh imajo drugi zastopniki samo posvetovalni glas. Francijo zastopajo 4 zastopniki s posvetovalnim in 2 z odločevalnim glasom. Ta dva sta: Frossard in Cachin. Nadalje je poslala: Italija 4 odposlance, Anglija 2, Združene Države 5 komunistov, Nemška Avstrija 3, Madžarska
2, Bolgarija 3, Jugoslavija 1 (s 3 glasovi), Rurnunija, Meksika, Španija, Kuba, nizozemska Indija in Poljska po enega, Nizozemska
3, Rusija, Ukrajina, Kavkaz, Sibirija, Baškirija in Kirgizija skupaj 46, Latvija 5, Gruzija 7, Norvegija 6, Danska 2, Švedska in Finska po 5, Armenija, Estonska, Litva po enega odposlanca. Skupaj je zastopanih 51 držav.
Francoski socljalisti o sovjetski Rusiji. Najboljši odgovor lažem našega meščanskega časopisja o položaju v Rusiji daje naslednja brzojavka, ki sta jo poslala francoska socija-lista Cachin in Frossard, ki sta doslej nekako nezaupno gledala na razvoj komunizma v Rusiji, londonskemu »Daily Herald« : »Kongres 3. Internacijonale se je za nekaj dni odgodil. Prisotni delegati so vporabiii to od-goditev, da nadaljujejo svoje poizvedovalne vožnje izven Moskve. Obiskala sva skupaj z drugimi delegati Nižni Novgorod, Kazan, Sim-birsk, Samaro, Saratov, Tambov, Tulo in Ivanovo-Voznesensk. Obiskala sva velika industrijska središča in mnogoštevilne vasi v mnogoštevilnih gubernijah. Vsepovsod smo dobili vtis, da se je poprijelo za delo, da se narodno gospodarstvo obnavlja, v kolikor to dopušča blokada in vojna s Poljsko. Čvrsto zaupanje in gotovost v zmago prešinja celokupni ruski delavski razred. Moč sovjetske vlade ni' nikoli bila utrjenejša kot sedaj. Rdeča armada dobiva vsak dan nova poja-čanja, ki so pripravljena na vse žrtve . . . Midva se vračava s poti, dolge 3000 kilometrov, prepričana o moči sovjetske Rusije in polna občudovanja za delavski razred, ki je na neizmernem prostoru Rusije ustvaril socljallsllčno Rusijo, ki je ne more nič več uničiti. Ruski delavci so cela tri leta prenašali težko trpljenje v službi mednarodnega proletarijata. Zato pa pričakujejo, da tudi ta stopi odločno v boj proti buržoaziji in impe-rijalizmu.« Podpisi: Cachin, Frossard. — Kdor pozna dosedanje obnašanje teh dveh francoskih socijalistov, ta ve, da sta morala dobiti dobre vtise v Rusiji, ker sta podala gornjo izjavo.
Nova železnica v Rusiji. Moskva, 24. julija. — Nova železnica Kazan-Jekaterinburg je zgotovljena in se je že začel na njej promet. Ta proga skrajša za polovico vožnjo med Moskvo in Uralom in ima posebno važnost za zvezo med obema industrijskima središčima, kakor tudi za prevoz žita iz Sibirije.
Kakšni so vzori naših »socljal-demo-
kratov«? Socijaldemokratični poslanec Ber-stein je predlagal v nemškem državnem zboru, da se pošljejo na mejo ojačanja, da ne bi boljševiki prodrli v Nemčijo. I
Dopisi.
Komehda. V nedeljo 25. t. m. se je vršil v Komendi pri Kamniku shod krščansko-soc. strokovne zveze. Čeprav je bil shod strokoven, se manjkalo odrihanja črez komuniste in drugih političnih snovi. Tako se je na primer neki Član krščansko-socijalne zveze in načelnik orla v Komendi izrazil, da morajo biti dobro nasprotni komunizmu, zakaj če zmagajo komunisti, potem je ženska »izgubljena in ostane samo kot »aparat za produciranje otrok.« Seveda g. kaplan mu je to z resnostjo potrdil in še povrhu plašil ženske pred tistim aparatom 1 Omeniti moram, da je to res zelo kulturna stvar od strani naših klerikalcev. Seveda se je g. kaplanu vse smejalo. Nato je nadaljeval: »Vem, ljubi prijatelji, da hodite v cerkev in tam vam marsikaj razložim, kako se moramo ravnati napram našim sovražnikom i. t. d.« Ko so mu začeli ugovarjati, da politika ni za v cerkev, se je razjezil, rekoč: »Vsi ljudje bodo še naši in morajo biti, ker drugi so brezverci.« Nato je zavil debato na klerikalne vojne dobičkarje in kapitaliste in jih zagovarjal na vse mogoče načine, kakor na primer And. Mejača, veletrgovca n posestnika v Komendi, češ da on je njih
stranke in da je poštenjak in malo je manjkalo, da ni še celo rekel, da je berač. Govoril je še o samostanih, pozabil pa je povedati, da vsa župnišča in samostani žive samo od nas delavcev in kmetov, sploh od revnega ljudstva.
Jesenice. Pri nas se je vršil v nedeljo dne 25. julija Javni ljudski shod naše stranke z dnevnim redom: 1. gospodarski in politični položaj, 2. protest proti nameravanim italjanskim diplomatskim mahinacijam, 3. raznoterosti. Že pol ure pred določenim časom so se začele zbirati na vrtu pri »Jelenu« na Savi, kjer se je tudi vršil shod, velihe množice ljudstva ter čakale na otvoritev shoda, ki se je pričel ob pol 10. uri dopoldne. Po izvolitvi predsednika in zapisnikarja, za katera sta bila izvoljena sodr. Weiss predsednikom in sodr. Košir zapisnikarjem, otvori sodr. \Veiss mnogobrojno obiskan shod ter predstavi sodr. Golouha, ki je prišel po preteku več mesesev zopet enkrat med nas in ki je tekom tega časa prestal tudi dobrine ljubljanskih zaporov, ter mu poda besedo. Sodr. Golouh nam je v obširnih potezah orisal gospodarski in politični položaj. Orisal nam je politiko in gospodarstvo današnjega družabnega reda. Antantina politika je na-brušen nož novega človeškega klanja. Wil-sonova politika je politika zasužnjevanja evropejskih narodov. Anglija je šla v vojno s politiko zasužuenja malih narodov. Svetovna vojna je končana in kaj vidimo sedaj, kaj imamo od tega, da so se borili narod proti narodu, proletarijat ene države proti proletariatu druge države? Francija je finančno izčrpana. Italija stoji neposredno pred finančnim bankrotom, je suženj antante. Anglija naganja zopet državo proti državi, da bi zavzemala še nekaj časa eksistenco svojemu kapitalizmu. Antantin kapitalizem stoji v zadnji fazi svojega razvoja, kar je znamenje njegovega razpada, kakor sta nas učila velika učitelja socijalizma Marks in Engels. Ruska revolucija podira postojanko za postojanko. Mi proletarijat Jugoslavije ne moremo delovati, kakor bi morali, ker smo še prešibki, ter nimamo sredstev na razpolago, ki bi jih morali imeti. Omenja umazan razglas poljskih socijal-patrijotov, ki propagirajo protirevolucijo proti sovjetski Rusiji. Naš socijalpatrijotski »Naprej« prinaša ta razglas poljskih kontrarevolucijonarjev in izdajalcev socijalizma v polnem obsegu, ne da bi povedal svoje mnenje. To je izdajstvo proletarijata Jugoslavije. Omenja tudi žične ovire okrog sovjetske Rusije, ki so se slabo obnesle za antantin kapitalizem. Prva žrtva antantine politike je sedaj Poljska. Slovanski narodi so bili skoz in skoz sužnji tujega kapitalizma in kapitalizem hoče to sužnost nadaljevati. Antanta se je vrgla sedaj na Madžarsko, da bi jo izkoristila v svoje svrhe, ter podpira »beli teror«. Posebno pozornost stavi antanta na Jugoslavijo, ker Jugoslavija je danes edina država, ki lahko spiavi tekom 24ih ur močno armado skupaj. Antantin kapitalizem se poslužuje malih narodov proti Rusiji, ker ti bi bili tista žična ovira okrog sovjetske Rusije. Rusk' narod je prvi spoznal svojega pravega sovražnika t. j. kapitalizem, ta ima danes v rokah svojo usodo, on dela za rešitev človeštva izpod kapitalističnega jarma. Tudi jugoslovanski narod ni več voljan boriti se za antantin kapitalizem ter se je začel hitro socijalistično razvijati in napredovati, ker tudi on že spoznava, da je njegova rešitev le v socijslizmu, v komunizmu. Kapitalizem je v razpadu, na njegovem mestu se poraja socijalizem. Jugoslavija bo morala slediti razvoju drug h narodov. Samo zaradi tega sem so ločil od socijalpatrijotov, ker je njih taktika izdajalska. Iz raznih socialističnih strank smo napravili le eno močno stranko ujedinjer.ega proletarijata Jugoslavije na revoiucijonarni podlagi. Videli smo, da je samo še en mali del slovenskega proletarijata ostal neujedinjen. Delati moramo na to, da pripeljemo še ta mali del slovenskega proletarijata, ki je danes še zapeljan od socijalpatrijotov, do ujedin-jenja. Prepričan sem, da italijanski proleta-rijat ogorčeno obsoja vse dogodke zadnjih izgredov v zasedenem ozemlju. Italija je danes v revoluciji, revolucija je resultat evolucije. Neumno bi bilo, ako bi naša vlada šla na izzivanje italijanske diplomacije. Nevarnost italijanskih nakan je sicer zadnje dni zopet nekoliko polegla. Red pa bo napravil samo proletarijat obeh držav sam. Pozdravljam v imenu vas rusko revolucijo! Pozdravljam mednarodni socijalizem ! Bcj kapitalizma proti proletarijatu je v zadnji fazi! S tem je zaključil sodrug Golouh svoj nad pol drugo uro trajajoči govor z velikim odobravanjem in zadovoljstvom navzočih. Z klicem: Živela tretja komunistična interna-
cionala! je zaključil sodr. Weiss lepo uspeli shod, na kar smo se mimo razšli, Samo tukajšnjim socijalpatrijotom so se obesili nosovi.
Hrastnik. Ker že niste dolgo nič slišali iz Hrastnika, evo vam nekaj za smeh. Ko je našim patrijotom postalo dolgčas po komunistih, so naglo slicali diskusije, da bi tam lažje svoj blagoslov metali na sodruge komuniste. Udeležilo se je 35 moških, vmes so bili tudi komunisti in nekaj žensk. Z velikim veseljem so metali lažnjiva obrekovanja na nas. Dejali so, da mi nimamo nobenega programa in da smo hodili k nar. socialistom po pravila. Kako so vendar brihtni! Vsak zaveden socialist je danes komunist. Naš program je: ljubi svojega bližnjega delavca-sotrpina, vaš program pa je: telečja pečenka in pa črno vince; svojega bližnjega pa zaničuj. Patriotje, zapomnite si to. Drugače slišite še kaj več. S podpisom Alt Jožef.
Nevesinje. Obračam se na Vas, da objavite ta dopis, da se zve, kako živimo ubogi vojaki Slovenci v Hercegovini. Tukaj smo sedaj že 14 dni, a še nismo preoblečeni, vežbati moramo v svojih civilnih oblekah. Radi tega, ker smo se trije Slovenci obrnili s prošnjo na našega poveljnika, da naj nam dajo obleko, smo bili pet dni zaprti kot največji hudodelci? Tam kjer so nas zaprli, je bilo vse zamazano, polno uši itd. Ležali smo na golih tleh in vsaki drugi dan smo imeli samo kruh in vodo. Življenje imamo silno slabo. Sedaj dobivamo par dni zjutraj četrt kave, prej nismo imeli pa ničesar. O poldne in zvečer dobivamo malo slane vode, notri plava par fižolov in mali košček kozjega mesa. Edino kruh nas še toliko pokonci drži, da moremo živeti. Tukaj smo komaj štirnajst dni, pa smo se tako izpremenili, da nas ni spoznati. Več kot 100 fantov je došlo v bolnico, ali vsak se vrne nazaj, ker v bolnici ne dobijo ne zdravil ne drugih potrebščin. Da, tako daleč smo prišli, da smo slabši kot psi. Raztrgali smo svoje obleke, perilo in čevlje. Kdo nam bo to kdaj povrnil? Nihče; ako se pa zoperstavimo, nas čakajo pa najhujše kazni. To je torej svobodna Jugoslavija? In naši gospodje pri deželni vladi gotovo dobro vedo za naše razmere, ali kaj jih to briga. Ni še dovolj da smo pet let krvaveli in umirali na bojnem polju, ni jim še dovolj žrtev,	zato so	r.as tirali	v puščave	herce-
govske. Rešite nas iz teh nesrečnih krajev, rešite	nas iz robstva, da	ne izgubi	zadnji
Slovenec svojega ljubega zdravja v tem zavrženem	kamenju.	Če se nas ne usmilite,	vas ne
bomo	smatrali	za svoje	brate, temveč za
svoje izdajalce in namesto ljubezni bo zavladalo sovraštvo v naših srcih.
lz Komunistične Slovenije.
Vlč-Glince. V soboto, dne 24. t. m. zv. se je vršil občni zbor KSJ na Glincah. Občni zbor je otvoril predsednik sodr. Vrbec. Med običajnimi točkami sta bila tudi na dnevnem redu točki: »Poročilo likvidacijskega odbora« in »Poročilo o resolucijah« sprejetih na vukovarskem kongresu. O teh točkah sta govorila sodrug Bartulovič, kot član likvidacijskega odbora, in sodr. Gustinčič. Po daljših referatih o nalogi likvidacijskega odbora, o reorganizaciji stranke in resolucijah, sklenjenih na vukovarskem kongresu je občni zbor sprejel z odobravanjem na znanje vse vukovarske resolucije in novi strankini statut. V novi odbor so bili izvoljeni sodrugi: Vrbec, Kora-šin, Ogris, Peterca, Brus, Bučan in Mandič. Ob koncu je sodrug predsednik članom toplo priporočal vneto agitacijo za pridobivanje novih članov in širjenje strankinega tiska.
Kranj. Tukajšnja kraj. pol org. Komunistične Stranke Jugoslavije je sklicala v nedeljo 25. julija ob 10. ur dop. svoj občni zbor v prostorih pri Felnerju. Udeležba je bila obilna. Občni zbor je ctvorii sodr. Mohar, kateri je v kratkem nagovoru orisal težkoče, ki jih je imela podružnica v poslednjem času vsled česar se je napredek nekoliko zadrževal. Centralni strankin svet v Beogradu je ukrenil vse potrebno, tako da podružnica sedaj nemoteno lahko deluje. Nato poda sodr. Pirc tajniško in blagajniško poročilo, po katerem se je uvidelo, da je vkljub raznim zaprekam podružnica lepo napredovala. Nato se je poročalo o razvoju socijalizma posebno v Sloveniji in ostali Jugoslaviji, vsled česar je prišlo do ll. kongresa naše stranke, ki se je vršil v dneh od 20.—24. julija 1920. v Vukovaru in na katerem so bili Slovenci prvič zastopani. Po obširnem poročilu v programu in statutu naše stranke, kateremu so vsi navzoči pozno sledili in odobravali, se je prešlo na volitev odbora, v katerega so izvoljeni na podlogi novega statuta sledeči sodr.: Mohar Lecpold, Frmon Alojz, Bernard Niko,
Reš Ciril, Krč Franc, Smuk Valentin, GreščiČ Anton, Benedik Martin, namestniki pa: Gro-šič Josip, Žirovnik Ivan, Jenko Ivan. Ko se je še razpravilo nekaj domačih zadev na dnevnem redu je pozval, sodr. Mohar vse navzoče sodruge na delo, zahvalil se je v imenu odbora za zaupanje in s klicem živel mednarodni komunizem! zaključil lepo uspeli občni zbor. Odbor krajevne pol. org. Komunistične Stranke Jugoslavije v Kranju, pozivlje tem potoni vse sodruge in sodružice v Kranju in okolici, da se vdeležujejo sestankov, kateri se vršijo vsako nedeljo ob 9. uri dop. v prostorih pri Felnerju, tam se vpisujejo novi člani in obračunava Članarina.
Zagorje. V ponedeljek je b;l tukaj prav dobro obiskan občni zbor krajevne pol. orgar.iz. Komunistične stranke. Poročala sta sodr. Markovič ;z Beograda in sodr. Klemenčič. Program in resolucije Vukovarskega kongresa so bile sprejete enoglasno in z velikim odobravanjem in navdušenjem. Organizacija je ena najvzornejših naših krajevnih organizacij. Imena odbornikov in obširnejše prinesemo prihodnjič.
Hrastnik. V sredo se je vršil javni shod z dnevnim redom: Ujedinjenje proletarijata Jugoslavije. Kljub temu, da je večina rudarjev bila na delu, se je vdeležilo shoda večje število sodrugov in sodružic. Po shodu se je vrši! občni zbor kraj. pol. organiz., ki je soglasno odobril program in sklepe Vukovarskega kongresa. Daljše poročilo in imena odbornikov pošljemo prihodnjič.
PovefanJ@ »^deč@ga Prap@5*aS4B'
V kratkem prične izhajati edino politično komunistično glasilo na Slovenskem „RdeČi Prapor” 3 krat na teden in na štirih straneh. Zato pa se, vsi sodrugi in sodružice, delavci (ročni in duševni) in revni kmetje, nemudoma naročite na edino res vaše glasilo in pridobivajte še drugih naročnikov.
Domače.
Izjava kontrole podpornega sklada za žrtve. Kontrolna komisija potrjuje z lastnoročnim podpisom, da je denar, ki se je nabral za žrtve potom nabiralnih pol in na javnih shodih natančno vbeležeri našla. Razun pole št. 1 b, za katero bode odbor šele izposloval od sodr. Keka, sprevodnika drž. žel. sporazumno z sodr. Kovač Jakobom, nadsprevod-nikom drž. žel. Nadalje je-komisija pregledala vse pobotnice in nabiralne pole in našla vse v najlepšem redu. Ljubljana, dne 27. julija 1920. — Felicijan 1. r., Ribič 1. r., Žorga Jaka 1. r., Pečnik Josip I. r, Pušnik Martin I. r., Kisovec 1. r., Osterman 1. r.
Neenakost postopanja. V hotel ,Tratnik' je 27. t. m. opolnoči prišel policijski agent in, je dal spoditi veti na dež nekega potnika, na njegovo mesto pa je vrinil s silo tri ruske buržuje, od katerih je eden bil v ruski uniformi. Ali ni to najbesnejša diktatura buržo-azije?
Občni zbor v Mostah. Krr.j. pol. org. Soc. Del. Siran. Jug. (K) Moste sklicuje v smislu štatuta, sprejetega na Vukovarskem kongresu redni občni zbor v sredo 4./V1I1. v prostorih gostilne Sušnik, Zelena jama, ob 8, uri zvečer z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Odobritev sklepov in resolucij Vukovarskega kongresa. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Pristop samo članom SDSJ(K). Odbor kraj. pol. org. SDSJ(K) Moste.
Sestanek vseh odbornikov in članov kraj. pol. crg. SDSJ(K) Moste se vrši 2/Vlil. v gost. Avg. Klinc (Novi Vodmat 83.). Ker je dnevni red važen, je dolžnost vsakega člana SDSJ(K) Moste, da se ga udeleži. »
Glavan, podpredsednik.
V korist delavskih žrtev se vrši v nedeljo dne 8. avgusta 1920. velika vrtna veselica na Koslerjevem vrtu v Spodnj! Šiški. Dolžnost vsakega delavca in delavke je, da poseti to veselico, ki irria namen pomagali ubogim delavskim žrtvam. Agitirajte od so-druga do sodruga, od hiše do hiše po vseh krajih. Natančen spored prinesemo prihodnjič.
Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija kot preddelo za bodoči enoten jugoslovanski znanstveni in tehniški slovar začne izhajati 1. avgusta t. I. v ljubij »Narodno gospodarskem Vestniku«. Izdeluje in predlaga jo z -ar.stveno osobje kemičnega inštituta univerze Ljubljana*). Ker je delo velevažno za vse naše kulturno in ekonomsko življenje, opozarjamo vse interesente, da si pravočasno preskrbe ta list, kateri izhaja v omejenem številu izvodov.
*) uporabljati se jo more brez vsakovršnih težkoč tudi v srbohrvaščini.
Pettedenske novice.
Ker so se v Beigradu menda pobotali, kdo bo izvažal koruzo in pšenico, se bo lahko tudi rešila ministrska kriza. V Sloveniji bi bili sprejeti v vlado tudi liberalci. Na Kristana in Prepeluha pa so menda pozabili. To je črna nehvaležnost. — V Beogradu in po celi Srbiji so se v nedeljo vršili veliki shodi proti nameravani vojni z Italijo. Kakor se vidi iz »Radničkih Novin«, so se ti shodi vršili pod parolo »živela sovjetska Italija!«, »živela sovjetska Jugoslavija!« — Štrajkovno vrenje se nadaljuje po celem svetu. Celo v angleški Indiji stavka 16.000 železničarjev. Štrajk se vedno bolj širi. V Bilbao stavka 25.000 kovinarjev. Pridružiti se jim mislijo tudi rudarji. Vlada pošilja čete, da brani podjetnike. Na severnem Češkem hoče vlada s silo zatreti štrajk nemških delavcev, ki so stopili v stavko zato, ker že takorekoč umirajo od lakote. V Trstu stavkajo težaki, pristaniščni delavci in izvoščki. Agrarni in drugi štrajki v Italiji se nadaljujejo v raznih krajih. — Zveza železničarjev v Nemčiji je sklenila, da ne bo prevažala nobenega orožja in municije, namenjene za vojskujoče se države. Tako so zadržali v Marburgu vlak z municijo, ki je iz Koblenca čez Nemčijo vozil na Poljsko. — Na Poljskem se je osnovala koncentracijska vlada, ki naj bi bolj uspešno vodila boj proti sovjetski Rusiji. V to vlado so vstopili tudi poljski socijal-patrijotje, na čelu jim Daszinski, vzor našega »Napreja«. — »Zadnja« vojna se povsod nadaljuje. Na Kitajskem se vrše revoiucijonarni boji med ambicijoznimi generali. V Koreji se je pričelo revolucijonarno gibanje proti krutemu zatiranju od strani japonskega imperi-jalizma. Albanci so po zadnjih poročilih pregnali Italijane tudi iz Valone. Grki so baje zasedli Odrin. — Turški sultan pa je sklenil sprejeti »mir«, ki mu ga diktira Ententa. — V Benetkah je zletel v zrak arzenal. Škoda se ceni na več miljonov lir.
Izjava.
Podlega lažnjivca, ki je napisal v »Napreju« članek »komunistično donkišotstvo«, pozivam, naj ima pogum zapisati svoje čedno ime.
V Ljubljani, 29. julija 1020.
Vladislav Fabjančič.
Poslano.
Hrastnik. Dne 23. julija se je vršila v Hrastniku socijalpatrijotična diskusija. Prišlo je toliko ljudi, da je bila dvorana skoraj premajhna, namreč celih 35 mož. Med temi je bilo 15 komunistov. Diskusijo, oziroma govor sta dižala vodja konsum-nega društva g. Malovrh in bivši predsednik de-avcev v Hrastniku F. Kovač. Ko sta videla to ogromno števdo ljudi, sta začela tako udrihati, da je bilo strah in groza. Najprej sta začela obirati Ivana Hodeja, delavskega zaupnika na Ojstrem. Ker sem vodil delavsko čevijarnico v Hrastniku 8 mesecev, mi očitata, da sem pri tem toliko dobička napravil, da sem si kupil ovce in koze. Ne vem, kako si predstavljata, ali je to veliko ali premalo. Ali ta-dva gospoda nista povedala, da sem moral zraven tega vsak dan hoditi na delo v rudnik, tudi ob nedeljah. Torej mislim, da je ta denar, za katerega sem kupil te ovce, gotovo zaslužen. Ako Kovača in Malovrha glava boli zaradi tega, lahko vodita zanaprej delavsko čevijarnico. Kovač ima priložnost, da si še on kaj nabavi ker vemo, da mu je potrebno, saj je tudi on začel hoditi ob nedeljah na delo. Tudi Malovrha vprašamo, koliko je on v Hrastnik prinesel in naj nam pove, koliko ima pa danes. Ne bi ga bilo treba spraševati, ker to nas ne briga, pa ko on toliko skr bi za delavce, vprašamo tudi mi njega. Predbacivala sta mi tudi, da sem bil spočetka Rošovc, in potem 8 mesecev socijalist, nato da sem bil nekaj časa komunist in sedaj pravita, da se hočem pridružiti klerikalcem. Prosim vas, čitatelji, kdor pozna ta dva gospoda, ta mo a vedeti, da mi ponujata svoje mesto. Ko je prišel Malovrh v Hrastnik, se je takoj obrnil k Rošovcu in tako dela danes; ako kaj potrebuje, je takoj tam. Celo mleko dobiva pri njem. Meni pa sploh ne more dokazati, da se zatekam k njemu. Ako bosta ta dva gospoda take diskusije držala, bo začela kmalu vsakega glava boleti,. To za danes.
Ivan Hodej.
Cena so padle i Kje? Samo v veletrgovin!
IM Dularja, v Slovenjem Gradcu.
Naznanjam sl. občinstvu, da sem znatno znižal cene pri vsej svoji zalogi, kakor: manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam koruzno moko po 6 K, koruzen zdrob po 6 50 K. - Dobi se tudi sladkor in Rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporoča	Alojz Dular.
Fridlte vsi in prepričajte se!
i	STAMPILJE
	Katalog franko.
	v Anton Černe IMan?, Dvorni trg st. 1.
Precej časopisnega ovojnega papirja
ceno proda uprava »Rdeči Prap.«, Ljubljana, Krekov trg 10 (dvorišče, hodnik, 2. vrata).
izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc. Tisk tiskarne Maksa Hrovatin v Ljubljani.