DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaJSa mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 90 Sreda, 13. novembra 1935 Leto X Iz notranje politike Beograd, 9. 10. 1935. Diskusije trajajo dalje. Sklepi in rezultati se ne objavljajo. Opozicija ne razkrije svojih kart, - ---J- Radikalska stranka se ustanavlja od spodaj navzgor; »»».»*« i * j * ih, s tj«, i- ,..«•<») Za izjemo postane sicer tudi glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin iz Ljubljane predsednik krajevne politične organizacije v Št. Gotardu, tam. nekje pri Trojanah. To funkcijo pa je prevzel bržčas v duhu intencij, ki nam jih pišejo iz Rima v »Osservatore Romano«. Te intencije pa seveda tudi stranki ne bodo v škodo. V Beogradu občudujejo organiza-torični talent in smisel, ki ga ob vsaki priliki pokažejo Slovenci. JNS, ki so jo ustanavljali prej, je imela v Slovencih najboljše in najštevilnejše člane. Šteli so jih na tisoče. Ravno tako je sedaj že izvršena organizacija JRZ, ki hoče biti seveda nekaj drugega od JNS. — Za JRZ so prepričani, da je pognala že take korenine, da je ne bo več nihče ugonobil in zato bo najbolje Slovencem prihranjena nova pre-orientacija in pregrupacija. PolitKna kriza v Španiji Socialisti napredujejo v vsej državi Odkritje korupcijske afere v Španiji je zopet zbudilo politično življenje. Kljub vsem strogim naredbam vlade so socialisti izdali oklic na narod, v katerem napadajo režim. Tudi intelektualci z Miguelom Unamunov na čelu so se oglasili s posebno izjavo. V zadregi vlada prvotno na oba oklica niti reagirala ni. V parlamantu je 400 poslancev. Klerikalno radikalna vlada je z afero utrpeila, zato se krha. Od 75 poslancev jih ni glasovalo za vlado 17, 43 socialnih demokratov ne hodi več od oktoberske revolucije v parlament iz protesta. Očividno je, da se bližajo nove volitve, ki se jih boji zlasti re-akcionarec Gil Robles, vedoč, da bo izid novih volitev bolj levičarski. Reakcionarna vlada bi rada poostrila diktaturo, toda preds. republike Alcala Zamora tega ne dopušča, ker je očividno, da se krepe levičarske stranke, ter da so zopet socialisti prevzeli vodstvo notranje politike proti reakciji, ki želi diktaturo. Socialistov ne morejo zatreti Na Dunaju so zaprli nad tisoč socialistov Avstrijska poročila pripovedujejo, da so na Dunaju odkrili tajno delavsko organizacijo ter zaprli nad tisoč nje članov. Organizacija je imela tajne znake, člani številke. Ta dogodek ponovno kaže, da avstrijska reakcija ni uspela, ker delavstvu ni ničesar dala, pač pa vzela svobodo in organizacije. Delavstvu ne preostaja drugega, kakor da se organizira v edino možni obliki. Skupščina Delavske zbornice Delavski parlament o važnih socialnopolitičnih problemih Za izvajanje socialne zakonodaje, izvedbo starostnega zavarovanja in zavarovanje za sluiaj nezaposlenosti — proti znliavanju mezdi Ali sl 2e dobil novega naročnika za »Delavsko Politiko", smatraj to za svojo dolžnosti V nedeljo, dne 10. t. nu so se zbrali v Ljubljani delegati Delavske zbornice k proračunski seji. Navzočih je bilo 57 delegatov, 3 pa so bili zadržani. Seji je prisostvoval tudi zastopnik bana ban. svet. g. dr. Karlin. Predsednik zbornice s. Sedej se je uvodoma spomnil grozovite rud-niše nesreče v Rtnju, ki je zahtevala 22 smrtnih žrtev. Nato pa je počastil spomin pred kratkim preminulega kandidata namestnika strokovničar-ja Rutarja. Potemi je s. Sedej v daljšem govoru poročal o delovanju Delavske zbornice od zadnjega plenuma in v zvezi s tem obširno orisal položaj, v katerem se nahaja naše delavstvo. Zlasti je podčrtal stanje v našihi rudniških revirjih, kjer vladata glad in beda radi velike brezposelnosti, praznovanj in izstavitev. Rudarskemu zavarovanju grozi propast. Za sanacijo bratovskih skladnic je bil osnovan centralni fond, ki bo donašal samo 1 milijon Din, ukinjen pa je bil pokojninski sklad, iz katerega so bratovske skladnice oz. vpo-kojenci dobivali 4 milijone Din. Radi redukcij naročil premoga grozi ustavitev nekaterih rudnikov in nova redukcija rudarjev; brezposelna armada se bo torej zopet znatno povečala. V zadnjem polletju je izbruhnilo 12 stavk, poleg tega pa je bilo še veliko število drugih mezdnih intervencij, kar najbolj zgovorno priča, kako žalosten je položaj našega delavstva. Stavke se je skušalo zlonamerno prikazati kot politične akcije in je proti temu Delavska zbornica že svoj čas v posebnem komunikeju protestirala, pa tudi današnja skupščina odločno zavrača takšna podtikanja. Izvajanju s. Sedeja so delegati burno pritrjevali. Tajniško poročilo je nato podal s. Uratnik, ki je v svojemi zelo stvarnem referatu govoril o gospodarski krizi in njenih posledicah. Čeprav je zaznamovati malenkosten porastek zaposlitev, se položaj s tem ni zboljšal, ker so istočasno občutno pričele padati mezde. Tudi v tekstilni industriji se že opažajo prvi znaki krize. Gradbene stroke se gibljejo komaj na polovični višini one delavnosti, ki je bila pred krizo. V rudarstvu je padla produk- cija za 50% radi ^umetnega zmanjšanja državnih naročil v Sloveniji. Naša kreditna in denarna organizacija je v popolnem razsulu, kar se najhujše odraža v gospodarstvu. Brezposelnosti bi se moralo posvečati več pažnje. Vsako leto dorašča okrog 10.000 mladine. za katero ni zaposlitve. Vrhovni svet svobodnih strokovnih organizacij se je pred kratkim sestal v Beogradu in zahteval, da se vnese v državni proračun vsaj 20 milijonov dinarjev za podpiranje brezposelnih. To zahtevo bodo podprle vse strokovne organizacije kakor tudi kongres Delavskih zbornic, ki se bo vršil meseca januarja. Banovinski bednostni fond bi se moral v celoti stekati v Javne borze dela in Bratovske skladnice, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se ta sredstva ne uporabljajo v te svr-he in da igrajo pri razdelitvi podpor veliko vlogo politični momenti. Sedanja kriza je znatno zajela industrijo v Sloveniji, kjer je zavarovanih 16% članstva SUZOR-ja, ako bi šteli brezposelne, bi se ta odstotek povišal na 20%, krediti za brezposelne iz drž. sredstev pa se delijo tako, da odpade na Slovenijo le par odstotkov. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti in uvedba 40 urnega delovnega tedna bi pri nas brezposelnost znatno omilila. Imamo pa tekstilne industrije (Kranj), kjer se dela po 10 in celo 12 ur na dan. Mednarodni urad dela je mnenja, da so javna dela uspešno sredstvo za pobijanje brezposelnosti, ako so financirana s posojili, ne pa iz davkov in če so organizirana velikopotezno. Pri nas pa se plačuje za javna dela od 16 do 20 Din dnevne mezde. Stvarni kapitali za posojila so tu, nimamo pa pametne kreditne organi-cije. Tudi trgovske in industrijske zbornice (Zagreb) se v zadnjem času bavijo s potrebo omejitve parazitskih industrij z zastarelimi napravami, določitvijo minimalnih mezd in ukinitvijo zaposlitve otrok. Pravilne gospodarske politike ni brez pravilne socialne politike. Kooperacija med delavskimi in industrijskimi zbornicami, ki jo zagovarja predsednik zagrebške industrijske zbornice, pa seveda ne pride v poštev, ker ima Delavska zbornica svoje posebne naloge. Zaradi številnih rudniških katastrof je Delavska zbornica zahtevala stroge rudarske policijske predpise in kontrolo nad varnostjo v rudnikih, pri čemer morajo sodelovati tudi rudarji. Poročilo tajnika je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je podal poročilo blagajnik s. Čelešnik o računskih zaključkih ter naglasil zahtevo Delavske zbornice po popolni avtonomiji. O uporabi denarja in sestavi proračunov naj odloča le plenum Delavske zbornice, minister za socialno politiko bi naj imel samo pravico kontrole nad poslovanjem. Poročilo finančne kontrole je podal predsednik s. Petejan, ki je predlagal upravnemu odborui razrešnico; prelog je bil po debati soglasno sprejet. Sledila je debata, v katero je posegel kot prvi s. Petejan, ki je go-govoril o delovanju in nalogah Delavske zbornice, o krizi v socialnem zavarovanju, neizvajanju socialne zakonodaje ter o potrebi izvedbe starostnega zavarovanja. Zahteval je svobodo koalicije, da se bo zamoglo delavstvo proti izkoriščanju braniti s svojimi organizacijami. — Delegat Kosem (NSZ) je povdarjal veliko delo, ki ga vrši Delavska zbornica ter omenil potrebo zakona o minimalnih mezdah iti obveznosti kolektivnih pogodb. So-drug Jakomin se je bavil z ustrojem inšpekcije dela, ki nimajo dovolj prožnosti, zlasti pa jim primanjkuje kreditov, da bi za m ogli uspešno vršiti svojo nalogo. Tozadevni krediti so se nabanovini porabili za pobijanje griže. Zahteval je tudi večjo zaščito delavskih zaupnikov. V to svrho je predlagal posebno resolucijo. — Dr. Bohinjec (NSZ) je na-glašal, da se v pogledu1 izvajanja socialne zakonodaje ne postopa dovolj ostro s strani oblasti. Pri okrajnih glavarstvih bi se morali ustanoviti socialnopolitični referenti. Priporočal je intenzivno propagando za uvedbo invalidskega, starostnega in posmrtninskega zavarovanja delavcev. S. Arh se je v svojem govoru bavil s perečimi rudarskimi vprašanji. Sanacija Bratovske skladnice se je izvršila tik pred volitvami tako, da je danes rudarsko zavarovanje na robu propada. Nešteto je bilo izvršenih tozadevno intervencij, ki pa so ostale brezuspešne. Govornik je predložil v to svrho posebno resolucijo, ki zahteva takojšnjo revizijo tega vprašanja in denarna sredstva za Bratovske skladnice v smislu predlogov, sprejetih na seji Glavne Bratovske skladnice v Ljubljani. Opozoril je dalje na katastrofalne posledice zapostavljanja rudnikov v Sloveniji in favoriziranje rudnikov v Bosni in na jugU pri državnih naročilih premoga. Na račun nesramno nizkih mezd, ki jih plačujejo rudniki v južnem delu države, se zapostavljajo rudniki v Sloveniji, kar povzroča nove redukcije v revirjih, premogovniku v Velenju pa grozi ustavitev obratovanja. Tudi topogledno je s. Arh predložil posebno spomenico, ki naj jo Delavska zbornica tolmači na merodajnih mestih. Delegat inž. Žumer (JSZ) je naglasil zadovoljstvo, ker ni slišati več gromovništva. o pohodu narodnega socializma, temveč se slišijo iz teh vrst pozivi k skupnemu delu v Delavski zbornici, ki je sedaj kompaktna, kot še nikoli. Pripomnil je, da je začel davčni vijak pritiskati tudi na delavske zadruge, katerim se nalaga družbeni davek. Upravni odbor naj proti temu protestira. Predlagal je dalje, da skupščina sprejme resolucijo, ki zahteva, da se nujno omogoči volitve v bolniško zavarovanje delavstva. — S. Godnik je povdarjal, da se ne smejo vršiti javna dela na račun delavskih mezd, kakor se je to zgodilo pri regulaciji Savinje. Domači podjetniki niso mogli prevzeti dela, za katerega se je nudilo premalo, našli pa so se podjetniki iz juga, ki so delo izvršili na ta način, da so plačevali delavcem nesramno nizke mezde. — Delegat Zemljič je zahteval za nameščence uvedbo starostnega zavarovanja. — Končno je govoril še s. Jelen, ki se je bavil z vprašanjem brezposelnosti; zahteval je nujno odpomoč in uvedbo zavarovanja za brezposelne. Strokovne organizacije in Delavske zbornice so v tem pogledu storile več, kakor pa forumi, ki so za to poklicani. Vsota 20 milijonov dinarjev, ki jo naj vnese država v svoj proračun, go- tovo ni pretiran znesek za omiljenje strašne bede, ki vlada med brezposelnimi. Bednostni fond se je doslej porabljal v druge svrhe, kakor pa je bil prvotno namenjen; ■ m 1» \ i . •* nCov • --o š*j ii.iuuon. «'t.< . Brezposelni potrebujejo dela in kruh, ne pa miloščine. S tem je bila debata zaključena. Blagajnik s. Čelešnik je nato poročal o proračunu, ki izkazuje 2,199.244 Din dohodkov in prav tolike izdatkov. Želja vseh bi bila, da bi se proračun v marsikaterem oziru izboljšal, kar pa vsled razmer ni mogoče. Po kratki debati je bil proračun sprejet soglasno. Istotako sta bila soglasno sprejeta službeni pravilnik za nameščence Delavske zbornice in pravilnik o fondu za podporo preganjanih delavskih zaupnikov, kakor tudi vse predlagane resolucije. V lepem nagovoru je predsednik s. Sedej podčrtal složno delo skupščine ter pozval delegate, da poročajo svojim strokovnim organizacijam in delavstvu o delovanju Delavske zbornice, ki se bo trudila tudi v bodoče služiti delavstvu in njegovim interesom.. nakar je ob vsesplošnem! pritrjevanju zaključil lepo uspelo skupščino. Jutri volitve v angleško poslansko zbornico Demokracija v Angliji in volitve Sporazum na ratun Rusije? Čudna zakulisna igra Ponovno smo že spregovorili o dvoličnosti in kolebljivosti francoske zunanje politike, ki ni bila brez krivde na spremembi političnih razmer v Nemčiji in Avstriji. Od tedaj ima fašizem glavno, iniciativno besedo v Evropi, ker ni bilo in še ni iskrenega sodelovanja med zapadnima evropskima demokratičnima velesilama. Od 1933. leta dalje diktira fašizem Evropi, čeprav so si začasno razne fašistične velesile v laseh, Dasi v zadnjih časih razni fašistovski režimi ne žive baš v medsebojnem prijateljstvu, vendar eden ali drugi fašizem diktira ostalim državam način in tempo nastopanja in jih sili, da uravnavajo svojo politiko po zahtevah enega in drugega fašizma, namesto da bi vodile politiko v skladu z interesi Evrope in demokracije. Lansko leto se je zasnovala ideja prijateljskega bloka med Francijo, Češko in Rusijo; ta blok naj bi bil močnejša protiutež proti raznim fašizmom. Ta ideja je zvezana z imenoma pokojnega Barthouja in češkega državnika Beneša. Barthou je postal žal žrtev marsejskega atentata. Kdor veruje v slučaje, naj veruje. Kdor je skromen, bo zasledoval ozadje zločinskega atentata samo do madjarske Janke Puszte. Kdor misli globlje, bo vedel, da so zveze teroristov segale dalje. Laval je postal naslednik pokojnega Barthouja. Beneš se trudi, da reši njegovo osnovno zamisel. Toda pri vseh svojih najodličnejših sposobnostih ne more Beneš rešiti tega, kar se zamudi ali zagreši drugod. Namesto da bi ustvarili zasnovani blok, namesto da bi se sporazumeli pravočasno z Anglijo, je Laval sklenil nejasen sporazum radi afriških kolonij. Pisali smo Že o dvolični Lavalovi vlogi med Londonom in Rimom ves čas abesinskega konflikta. Zdaj prihajajo nove vesti iz zakulisne igre. Nedavno je bila v Švici seja upravnega sveta bazelske banke za mednarodna plačila. Na konferenci se je govorilo o zaščiti bank in denarnega prometa za slučaj vojne. Kapitalisti pač skrbe za to, da se zavarujejo njihove »poslovne zadeve« v vsakih razmerah. Ob tej priliki je prišlo do važnih razgovorov o marsičem. Znani novinar Pertinak poroča v »Echo de Pariš < in gospa Tabonis v »Oeuvre«, da je predsednik nemške banke Schacbt z uspehom razlagal guvernerju angleške banke Montagu Normanu, da sankcije proti Italiji pomenijo veliko škodo za evropsko gospodarstvo, liro in funt šterling. Guvernerju francoske banke Tannery-ju je predložil skupno nemško-francosko posredovanje v italijansko-abesin-skem konfliktu. S sklicevanjem na iz- recno pooblastilo s strani Hitlerja je ponudil pogodbo med Nemčijo in Francijo, »Mi Nemci ne mislimo na to, da bi spreminjali svojo zapadno mejo. Prej ali slej si bosta Nemčija in Poljska razdelili Ukrajino, trenutno smo pa. zadovoljni, ako uveljavimo svoj vpliv v haitijskih deželah.« Po »Oeuvru« je bila ta Schachtova izjava povod za posebno ostra izvajanja ruskega poslanika Potemkina, ki je zahteval v Ženevi »nedeljivost miru«, to je garancijo za nedotakljivost meja vseh držav. »Daily Herald« pa poroča, da je pokazal Laval živahno zanimanje za Schachtove izjave. Poslal je privatnega posredovalca Fernanda de Brinoma v Berlin, da tam sporoči, da bo Laval še nadalje zavlačeval sprejetje Irancosko-ruske pogodbe v parlamentu in da daje svobodne roke Nemčiji v vzhodni Evropi. Zato pa Nemčija ne sme vojaško utrjevati Porenja, priznati mora neodvisnost Avstrije in nedotakljivost Čehoslovaške. Berlin odklanja te garancije, vendar Laval še vedno upa na uspeh. Nadaljnji razvoj dogodkov zavisi mnogo od tega, če bo francoska demokratična levica prišla na krmilo. Kajti poleg drugih strank, ki tvorijo ta blok, se zavzema tudi Herriotovo krilo radikalov za uveljavljenje in popolno izvedbo francosko-ruske pogodbe. Vojna v Afriki Iz razvoja dogodkov v vojni med Abesinijo in Italijo ni posebnih dogodkov. O ofenzivah pač poročajo. Italijani so zavzeli Makale na severu in v jugovzhodu provinco Ogaden, kakor poročajo. Svojo ofenzivo preneso sedaj Italijani na ogadensko fronto. Tudi Abesinci govore o ofenzjivi. Kdaj in kje bo ta ofenziva, ni jasno. Nje notranja slabost je vzrok, da fee more pričeti odločilnejšega napada. Poleg tega se očividno zanaša na Anglijo, ki pa veže v sporu med Italijo in Abesinijo z vprašanjem pomorskih sil v Sredozemskem morju. Diplomatska taktika in akcija to domnevno potrjuje. Italija se brani. Obenem se skuša sprijazniti z Nemčijo, si s tem omogočiti vojne potrebščine ter ustvariti v Evropi politično zvezo, ki utegne pozneje presedati konsolidacijski poli-tikhi malih držav (male antante predvsem) v srednji Evropi in na Balkanu. Vsa politika je še vedno zagonetka. Tolažba Anglije sama, da ostane zvesta načelom Društva narodov, pač ne more biti dovoljna garancija, ker imperializem brani vedno le svoje interese. V Angliji sme tudi delavska stranka imeti svoje volilne govore po radiju. Tri velike stranke so se glede teh govorov dogovorile tako: Konservativci so imeli po radiju pet govorov, delavska stranka štiri, liberalna pa tri. Zadnje dneve pred volitvami govori po radiju niso dovoljeni. Pri volitvah 39 kandidatov nima protikandidatov v svojih okrajih. Zato se smatrajo kot izvoljeni. Med njimi 17 poslancev delavske stranke in 22 poslancev konservativne stranke. Zadnje volitve v Angliji so se vršile 27. oktobra 1931, dva meseca po padcu druge delavske vlade in prve nacionalne vlade Mac Donalda. Naslednje številke kažejo razmerje glasov in mandatov angleških strank v letih 1929 in 1931 Del. stranka 8,362.594 6,648.023 287 52 Konservativci 8,664.243 11,926.537 260 457 Liberalci 5,320.310 2,320.310 59 72 Ostale stranke 293.880 764.534 9 20 Iz gornjih številk je razvidno, da j je Delavska stranka v 1. 1931 izgubila 1,714.571, dočim so konservativci in liberalci imeli skupno samo 1,262.694 glasov več kot 1. 1929 in vendar je Delavska stranka izgubila 1. 1931 v primeri z 1. 1929 235 poslancev. To pa radi tega, ker je v Angliji vpeljan večinski volilni red. Kandidat, ki dobi v svojem volilnem okraju samo en glas večine je izvoljen, glasovi nasprotnega kandidata, ki podleže, pa gredo v izgubo. Pri volitvah 1. 19.31 so šli konservativci in liberalci složno v volitve in so — razen v 100 volilnih okrajih — enotno nastopali proti Delavski stranki in njenim kandidatom. Uspeh ali neuspeh pri sedanjih volitvah je mnogo odvisen od tega, ali bodo v volilnih okrajih poleg konservativcev in Delavske stranke kandidirali tudi liberalci, ali pa bodo le-ti podpiralPkonservativce proti delavcem. Ekspoze čehoslovaškega zunanjega ministra Odobravajo ga tudi komunistični poslanci. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v poslanski in senatni zbornici razvil program zunanje politike, politiko sprave in miru med narodi. Govoril je za mir v Afriki, za vzhodni pakt, za podunavski sporazum, ker le mir in splošni sporazum omogočata zdravo obnovitev javnega življenja. Njegov ekspoze je v vsem inozemstvu zbudil pozornost. Za odobritev zunanje politike so glasovale koalicijske stranke in komunisti. Zgodilo se je prvič, da so komunisti glasovali za praktično poli- tiko vlade, kar znači, da čehoslovaški komunisti odobravanjo politiko, v kateri sodelujejo tudi socialisti. Pri glasovanju so bili odsotni poslanci slovaške ljudske stranke, nacionalne zveze in Ogri. Proti zaupnici so glasovali samo fašistični sudetski Nemci. Komunistični poslanec (Poljak) Slivka je obenem odločno protestiral proti poljski iredenti in čehoslovaški akciji. Komunisti so proti izpremem-bi šlezijske meje, ker ne marajo priti pod poljsko oblast. Zopet izpremembe v socialnem zavarovanju | Naše stališče je: Takojšnji razpis volitev, da bodo izvoljene samouprave mogle odločati o problemih socialnega zavarovanja Delavci in nameščenci vse države zahtevajo izpopolnitev socialnega zavarovanja. Delodajalci, nekaki »svedrovci«, pa neprestano vrtajo s svojimi jeremijadami, da je socialno zavarovanje luksuzno in da naj se prilagodi »gospodarskim razmeram«, ker delodajalci žive od samih izgub, zavarovanje pa itak ni potrebno. Službojemalci naj delajo in štedijo, pa bo šlo. Take so navadno govorice in !e uvidevnejši podjetniki priznavajo nujnost socialnega zavarovanja, ki jim je pa tudi »pretežko breme«. Odkritih prijateljev ima socialno in pokojninsko zavarovanje ali celo zavarovanje za nezaposlenost jako malo. Z ozirom na anketo zasebnih nameščencev, ki je bila dne 3. t. m. v Beogradu, je minister socialne politike zopet pozval Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da prouči vprašanje o obveznem zavarovanju delavcev za nezaposlenost. Obenem je minister naročil Osrednjemu uradu v Zagrebu, da prouči vprašanje ustanovitve posebnih krajevnih organov za socialno zavarovanje nameščencev. Poleg sedanjih okrožnih uradov naj bi poslovali v področju osrednjega zavarovanja posebni uradi za nameščence. Glede razširitve pokojninskega zavarovanja, ki obstoja sedaj le za dravsko banovino in Dalmacijo, ima minister socialne politike že pooblastilo finančnega zakona 1935-36 za razširitev delokroga'zavarovanja. V ta namen minister zahteva od Pokoj- ninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, da izdela na podlagi izkušenj in statističnih podatkov iz vse države načrt tozadevne naredbe. S tem je pač obnovljeno pripravljalno delo, ki se lahko kmalu uresniči, če se ne pojavijo opasni »svedrovci«, ki bodo skušali zadevo zavlačevati in načrte poslabšati. Prav tako nujno je splošno delavko zavarovanje za starost in onemoglost. Dne 1. maja letos je minilo že deset let, odkar bi bilo moralo biti to zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev že uvedeno. Odlaga se pa izvedba z najrazličnejšimi izgovori. Če bi se bilo to zavarovanje izvedlo pred desetimi leti, bi danes imelo vsaj 300.000 delavcev in delavk desetletno karence za sabo in pravico vsaj do majhne pokojnine ali rente. Tako pa delavstvo te pravice nima in bo še moralo čakati in čakati na njo, ko bo izčrpano pa iskati — miloščine, čeprav je dalo ves sok svojega življenja nehvaležnemu gospodarstvu, >- >••> Reforme v socialnem zavarovanju so potrebne, toda izboljšati ga je treba in predvsem tudi izvesti zadostno splošno delavsko zavarovanje za starost in onemoglost. k\ to 4. Prvo, kar je potrebno pa je izvedba volitev v samouprave delavskega zavarovanje, ki morajo sodelovati pri reševanju vseh problemov socialnega zavarovanja. V ogledalu Katoliška cerkev in vojna. V št. 257 »Slovenca« z dne 8. novembra 1935 čitamo v članku »Vatikan in italijansko-abesinska vojna« to-le: »Tudi je nemogoče, da bi Cerkev vojno kot tako na splošno proklela. Zato Cerkev nima od Kristusa nobenega pooblastila... Tudi v svetem; pismu ni vojna na nobenem mestu principielno obsojena in prepovedana . j .« — Torej cerkev ni v načelu proti vojni, v* ».ti.n w C»*d1P**a m V* W I H * a.( kan Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. — CANKARJEVA DRUŽBA Letos so se radi raznih nepredvidenih zaprek knjige Cankarjeve družbe zakasnile. Vendar so zdaj že tiskane in pripravljene ter se začnejo te dni razpošiljati. Knjige bodo zares lepe. KOLEDAR sam po sebi z lepimi slikami, z dobrimi razpravami in poučno besedo, bo vsakega člana C. D. in čita-telja zadovoljil. BEEROVA III. IN IV. KNJIGA SOCIALNIH BOJEV bo pripovedovala o srednjem in sedanjem veku ter o bojih delovnega ljudstva. B. KREFTOVA: »MED POTNIKI IN MORNARJI« bo zabavno, poučno in veselo pripovedovala o Grčiji in Turčiji. TONE SELIŠKARJEVA: »HIŠA BREZ OKEN« bo pripovedovala o življenju in nehanju v delavski četrti. Zadovoljen bo vsak čitatelj s to povestjo. Z letošnjo izdajo stopa Cankarjeva družba že sedmič pred Vas, sodrugi in sodru-žice. Sedmič. To je tako častna doba, da smo lahko vsi na to ponosni. Tako je, ozi- roma bo s tem sedmim obiskom med r.aše delavstvo širom Slovenije, po Jugoslaviji, v Francijo, v Ameriko, v Buenos Aires, v Azijo odšlo 132 tisoč knjig (letos 20 tisoč). Cela gora knjig. Cankarjeva družba se za to neumorno, tako plodonosno delo in tako velike uspehe iskreno zahvaljuje VSEM POVERJENIKOM, ki so res steber in gibalo Cankarjeve družbe. Poverjeniki Cankarjeve družbe so tak močan požrtvovalen kader tega našega kulturnega potreta, da sme biti delavsko gibanje na nje ponosno in je tudi ponosno. Hvala vam, dragi sodrugi poverjeniki in sodružice poverjenice, za Vaše delo, kronano letos sedmič s skupnim številom 132 tisoč knjig Cankarjeve družbe. Tudi Vam, delavska konzumna društva v Prevaljah, Tržiču, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Mariboru, Viču, Ljubljani, da ste letos po svojih močeh krepko pripomogla z oglasi in priporočili, da bodo knjige lepše in bogatejše. Najlepša hvala! — Družnost! CANKARJEVA DRUŽBA. IZ NAŠBH KRAJEV Tiskovni in društveni zakon, iz Beograda poročajo, da sta načrta zakonov o zborovanjih (društvih) in tisku že izdelana. Potrebno bi bilo, da se načrt objavi v tisku v izjavo javnemu mnenju. Notranji minister je odobril Ljo-tičevo stranko, ki je jako fašistično ustrojena. Siranka bo iskala stikov s sorodnimi vplivi, morda tudi s po-horci, katerim pripada bivši minister ter dr. Kramer. Protimarksizem na vseučilišču. Na berlinski univerzi so ustanovili stolico protimarksistične »vede«. Ta »veda« ima seveda pokolnoma politični propagandistični značaj, ne pa značaj vede, ker so gospodarsko utemeljena veda ne da pobijati z negacijo in propagando za »avtoritativnost« kapitalističnega družabnega sistema. Krščanski socialci spet med dvema stoloma. V zadnji »Del. Pravici« se kršč. socialci perejo krivde na delavski stavki v škofjeloški tovarni >Še-air«, ki spada med »katoliška« podjetja, v uvodniku zatrjujejo, da so za Krekova načela in proti socializmu in pozivajo delavce »zato bodi naše geslo: Za našimi voditelji!« Iz tega se vidi, da jim radikali iz Kopitarjeve ulice očitajo, da pri svoji mezdni politiki ne upoštevajo dovolj interesov »katoliških« podjetij. Krščanski socialci pa, namesto da se definitivno odločijo med delavstvom in poradika-ljenimi klerikalci, oklevajo med dvema stoloma, dokler ne bodo med njima obsedeli na tleh. Socialno zavarovanje obrtnikov. V »Obrtnem vestniku« z dne 15. oktobra 1935 razpravlja daljši članek o socialnem zavarovanju obrtnikov. Socialisti stojimo že od nekdaj na tem stališču, ker končno obrtnik, mali kmet in drugi v bistvu niso na boljšem kakor delavec ali nameščenec. Vsi so potrebni socialnega zavarovanja, ki ga prav posebno diktirajo današnje gospodarske razmere. Pri nas splošnega starostnega zavarovanja še vedno nimamo, razen v delu države za nameščence. Na Danskem plačujejo rente obrtnikom občine in država, na Portugalskem je uvedeno starostno zavarovanje za vse osebe od 15. do 75. leta. Enako zavarovanje je že uvedeno še v nekaterih deželah, v nekaterih pa imajo prostovoljno zavarovanje. Tako na Čehoslovaškem, na Poljskem, v Belgiji, Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji in Bolgariji. Pri nas pa samo govorimo o tem problemu že trideset let. Obrtniki morajo to vprašanje načeti bolj resno, ker izvedbe nihče ne bi oviral. Problem je nujen tako za obrtnike in delavce. Zakaj ne bi socialnega zavarovanja splošno in energično zahtevali. Veseli nas zlasti, da je vsaj deloma med obrtništvom prodrla zavest, da je tudi za obrtnike potrebno socialno zavarovanje in obenem tudi starostno zavarovanje. Mati pesnika Otona Župančiča je te dni umrla v visoki starosti v Ljubljani. Sožalje I 25 let ravnatelj okrožnega urada za socialno zavarovanje je dr. Ante Mudrinič v Zagrebu. V soboto mu je priredilo uradništvo intimen večer. Doma in Proces proti morilcem kralja Aleksandra se bo pričel 18. t. m. v Marseillu. Radi pomanjkanja prostora je v današnji številki izostal podlistek. • Organizacije Macedoncev (VMRO) v Bolgariji ne bo več. Bolgarska agencija poroča, da svoječasno razpuščena macedonska organizacija v Bolgariji ne bo obnovljena. Hitler je razpustil štalhelm. Hitler je odredil, da se razpusti organizacija jeklenih čelad (Stahlhelm). Karte za meso in maščobe so zopet uvedli v Nemčiji, zaenkrat v Po-ruhrju in v Porenju. Karte za maslo so po vsej Nemčiji že dalj časa v veljavi in se čuti veliko pomanjkanje masla, ki se je radi tega silno podražilo. Radi tega je začelo ob avstrijski in švicarski meji tihotapstvo z maslom bujno cveteti. Proces v aferi Staviski se vrši te dni v Parizu. Trajal bo najbrž precej časa. Glavno pričo, Bonija, so že lani neznani storilci spravili s sveta. Akti obsegajo 20.000 strani. Angleški kronski svet se je sestal 9, t. m. v Londonu. Pečal se je predvsem s sankcijami proti Italiji. V Španiji se levičarji zopet dvigajo, Te dni so priredili v Madridu velik protestni shod proti korupcijskem škandalu s hazardnimi igralnicami, ki mu je predsedoval republikanec Aza-na. Udeležilo se ga je 200.000 oseb. Prijateljska pogodba med Turčijo in Sovjetsko Rusijo je bila za nadaljnjih deset let podaljšana. Konferenca mladinskih iehoslovaikih strokovničarjev Mladi in stari strnjeni v eni organizaciji V Pragi se je vršila konferenca mladine, ki je organizirana v svobodnih strokovnih organizacijah. Konferenca je poslala predsedniku republike dr. T. G. Masaryku naslednji telegram: »Konferenca v zvezah skupne če-hoslovaške strokovne centrale organizirana mladina Vas pozdravlja, gospod predsednik, kot svojega voditelja ter odločno izjavlja, da bo vedno Vaše intencijc pod Vašim vodstvom branila načela demokracije. Želimo Vam, gospod predsednik, mnogo zdravja in moči, da vodite dalje našo državo za boljše dni delovnega razreda.« Konferenca je sprejela več resolucij. Navzoča sta bila minister soc. skrbstva s. ing. Nečas in centralni strokovni tajnik poslanec s. Tayerle. V glavnem so sklenjene resolucije naperjene proti nezaposlenosti, ki bi se s primernimi ukrepi dala znatno omejiti. Povdarja se v teh resolucijah tudi absolutna potreba strnjenega delovanja mladih in starih članov organizacij. Ljubljana Zanimivo za ljubljanske indirektne da vkoplačevalce Takrat, ko je bi! v Ljubljani še župan g. idr. D Lak o Puic, smo večkrat čitali, kako mialo so obdavčeni Ljubljančani. Sam0 50 odstotno doklado so imeli. Celovški in salc-burški župan sta se čudila, kako more Ljubljana izhajati s takimi majhnimi dokladami. Šef proračunskega odseka mestnega poglavarstva beograjskega je ipa sedaj objavil razpravo o proračunih mestnih ohčin. V tej razpravi navaja obremenitev mest s fiskalnimi bremeni v preračunih 1935/36. Po tej razpravi znaša fiskalna obremenitev v milijon na osebo Din Din Ljubljani 34.5 577.60 Beogradu 118,1 494.50 Zagrebu 88.1 474.50 Mariboru 14.3 431.90 Splitu 15.9 363.10 Sarajevu 22.8 291.90 Ti davki so doklade, trošarina in takse Poleg teh pa imamo še banovinske in državne. Nič oe kritiziramo, pač pa ugotavljamo, ker so se nekateri tako širokoustili, kako malo je obdavčena ljubljanska mestna občina. Maribor Oklic mestne občine na imovitejše sloje mestnega prebivalstva Nastopajoče hladnejše vreme je hudo prizadelo številne družine brezposelnih, ki jim primanjkujejo najnujnejša sredstva za življenje, živež, kurivo, obleko, obutev, in nekaterim, radi deložacij, celo streha. V naravnost obupnem položaju so družine z malimi otroki. Da se odpomore temu zlu, je predsednik mestne občine že pred enim mesecem pozval mariborsko javnost z letaki in v listih ter se razen tega še pismeno obrnil na do- Začetek zaupniškega tečaja v Mariboru. V soboto, dne 16. novembra ob 19. uri se bo vršilo prvo predavanje zaupniškega tečaja, in sicer v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje. — Kdor še ni vpisan, lahko to stori še v soboto. Zborovanje krojaških pomočnikov in pomočnic v Mariboru. V nedeljo, dne 17. novembra ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje krojaških pomočnikov in pomočnic z važnim dnevnim redom. — Pomočniki in pomočnice, pridite polnoštevilno! Nekateri pod Jevtičeviin režimom pregnani železniški delavci so se te dni vrnili iz južnih delov države na svoja stara službena mesta v delavnico drž. žel. v Mariboru. In sicer so to ss. Brenčič, Plevanč, Bauman in Weber. Povratek ostalih se pričakuje vsak dan. Kam z deiožiranci? — Novi vagoni na vidiku. Odkar je bila odpravljena zakonita zaščita najemnikov so deložacije, zlasti tik pred zimo, na dnevnem redu. Izredno mnogo deložacij je opažati v našem mestu baš radi tega, ker imamo razmeroma zelo veliko armado nezaposlenih, ki so zgubili delo bodisi radi gospodarske krize, ali pa radi racionalizacije obratov. *>■-. ~ •* -■ y.*.ty ter naročite si naš delavski list »Delavsko Politiko«, pridobivajte ji novih naročnikov. Delavsko Politiko« mora imeti vsak delavec. Delavec. Svarilo. Vse, ki raznašajo o meni neresnične govorice, me obrekujejo in hujskajo celo moje otroke proti meni, opozarjam', da s tem svojim početjem nemudoma prenehajo, ker bom v nasprotnem slučaju vsakogar sodnijsko preganjal. — Anton Žibret ml., Zagorje ob Savi Zopet redukcije. Tukajšnja uprava rudnika je z zadnjim novembrom odpovedala službo 19 delavcem pri apnenicah vsled nomanjkanja naročil. Ti reducirani, ki so do JO odstotkov sami poročeni in očetje številnih otrok, že sedaj niso mogli izhajati s svojimi nizkimi mezdami, kako bodo pa sedaj živeli, ko bodo ob vsak zaslužek? Sicer Priznamo, da je dandanes vsak delavec ne samo upravičen, temveč tudi potreben dela in zaslužka. Vendar pri tej redukciji se je oo informacijah, ki so nam bile na razpolaga postopalo tako, da se je predvsem reduciralo one, katerih temeljna plača je višja, ne glede na njihovo službeno dobo in družinske razmere. Če je to socialno, ne vemo! Na vsak način pa se bodo morala najti sredstva za njihovo preživljanje. Predavanje. V nedeljo, dne 17. nov. ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v Kino-dvorani v Zagorju predavanje o temi »Pomen in namen raznih strokovnih organizacij«. Predavanje sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Zagorje in bo predaval s. J. Arh. Rudarji, delavci in delavke, udeležite se tega predavanja vsi. Jesenka Za enakopravnost žene. V sredo, dne 13. t. m', se bo vršil javen shod za enakopravnost žene. Pričetek ob pol 8. uri. Lokal bo razviden na letakih. — Shod je bil pravočasno prijavljen in ga je sresko načelstvo tudi dovolilo. Dovolilnico je pa poslalo občinski upravi, z nalogom, da jo do fi. t. m. dostavi v roke sklicatelja (dr. Štempiharja). Ta dostava se do 9. t. m. še ni izvršila in je proti temu bil vložen protest na g. župana. Velenje Veliko rudarsko zborovanje se je vršilo dne 10. t. m. v Velenju. Dvorana pri Raku je bila nabito polna poslušalcev in poslušalk, ko je ob pol 10. uri s. Polanec otvoril predavanje: Med drugim je rekel: Velenjski rudarji smo imeli svoj dom, bili smo kot družina, povezani v svoji razredni strokovni organizaciji. Napočili so viharni dnevi. Viharji so nam našo stavbo razrušili in njene prebivalce razpršili. Nekateri so bili veseli tega, češ, smo se vsaj -ešili vseh obveznosti plačevanja, članskih rrispevkov in drugih dolžnosti. Toda dogodki, ki so sledili katastrofi, so delavstvo naučili, da je spoznalo vrednost organizacije. Razkopali smo pogorišče, pripravili smo teren za novo zgradbo. Zgradba bo skoro stala in tedaj bo naša skrb, da jo bomo lepo opremili in dekorirali, da nam bo vsem prijetno in varno zavetišče. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti besed Karla Marxa, ki je rekel: Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega. (Ploskanje.) Po njegovih izvajanjih je kot prvi govoril s. dr. Reisman, ki je na posameznih primerih prikazal krivice, ki se gode delavstvu, kljub socialni zakonodaji in je nato v bodrilnih besedah opominjal rudarje k zvestobi in vztrajnosti v vrstah strokovne organizacije in v boju za izboljšanje socialnega položaja ter lepšo bodočnost. Zlasti je tudi povdarjal važnost delavskega tiska »Delavske politike«. Njegova izvajanja so poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem. Za njim je govoril s. Eržen o glavnih socialno-političnih zahtevah delavstva, 40-urnem delavniku, starostnem' in brezposelnem zavarovanju in novi ureditvi gospodarskega sistema, ki mora temeljiti na pravilni razdelitvi dobrin, da bo lahko vsak človek v svobodi užival sad svojega dela. Posebej se je še bavil z vprašanjem ukinitve drž. naročil premoga pri velenjskemu rudniku, ki so izostale že v oktobru popolnoma. V bpju proti grozečim posledicam bodo velenjski rudarji nastopili organizirani in enotni za svoje življenjske pravice. S. Polanec je nato s pozivom na delo /d organizacijo zaključil lepo manifestacijo. Na shodu so zaupniki prodali veliko število izvodov »Delavske politike«, priglasilo ra se je zopet 20 novih naročnikov. Akcijo za »Delavsko politiko« pa vodita ss. Snoj in Valenčak. Velenje so postale zopet prava delavska trdnjava v Šaleški dolini. Soitanj Ker ie klopotcu usta »mašil«. Nek naš sodrug hodi v šoštanjsko tovarno vsak dan dve uri daleč iz okolice in zopet zvečer toliko nazaj. Njegov sosed ima vinograd. Da bi se ubranil pred škorci, je sosed postavil v bližini delavčeve koče ogromen klopotec z osmimi kladivi, ki je delavcu noč in dan razbijal na ušesa, da ni mogel spati. Kako si naj pomaga siromak, da bo mogel drugo jutro na dolgo pot in cel dan delati v tovarni? Šel je zvečer v vinograd, zavezal klopotec in zjutraj navsezgodaj, preden je šel v tovarno, je zopet obiskal klopotec in ga odvezal, preden so prileteli grabežljivi, nenasitni škorci in vrabci. Sosedu pa to ni bilo prav. — Lepega dne je prišel nekdo pod klopotec in nameril na prestrašenega delavca puško: nekdo pa ga je pretepel z gorjačo, da so mu izpadli zobje. Delavec je zadevo ovadil orožni-štvu, a sedaj je dobil od sodišča vabilo, da se mora zagovarjati radi suma tatvine grozdja, česar ga je ovadil sosed. Delavec pa praviš da na grozdje sploh ni hodil, ampak je samo klopotcu mašil »preglasna usta«. Škofja vas To so razmere! V »Delavski Politiki: št. 70 se nekdo zgraža nad stanovanjskimi razmerami, v katerih živi K. V. na Teiharjih. Slično, če ne še slabše, se godi rodbinama Jelar in Haleir v Škofji vasi, ki že oldl meseca aprila t. 1. stanuljeta v zelo tesni občinski drvarnici ob potoku Hudim j, ki grozi ob dleževiju drvarnico 'poplaviti. Obe rodbini imata vieJč malih otrok. Člani obeth diružin žajviija v najslabših življenjskih prilikah t . j .«>»..• nald teim se občinstvo vsesplošno zigraža. Pozivamo vse merodajne činitelje, da posvetjio takim gnilim .razmeram več pažnje. Pred 1. 1933, ko so ibili še socialisti v občinskem odboru se talke in še druge stvari niso smele dogajati ali občinske volitve 4. 1933, ki nikakor niso bile ipravi izraz ljudske volje, so po vseij civilizirani Evmpi znani .metodi .piriniesle zmago JNS, ki s svojimi pristaši .nemoteno od-ločarjo V občinskem odboru v Škofji vasi. Upamo, da niso več daleč nove občinske volitve pod okriljem prave svobode, ki bodo naredile konec neznosnim razmeram ne samo tu, temveč še marsikje drugod po Sloveniji. Ako se ludi potem dopisal ne bo preskrbelo ubogima družinama primernejših pro-storov, da bodo odpravljene sed'anje škandalozne razmere v občinski drvarnici v Škofji vasi, bom vzel v roke bolj ostro krtačo, ki bo nekomur prišla db žive kože, kar bo zelo, zelo bolelo. Da pa ne bo kdo misilil, da se koga bojim, se tudi podpišem: Lešnik Karl s Petelinjeka. RtiSe Zdravnik in delavstvo. Čedalje bolj se množijo pritožbe s strani delavcev, ki so člani OUZD proti tukajšnjemu zdravniku, tako, da smo primorani spregovoriti par besed v tej zadevi. Ni pa naš namen, da bi pretiravali in delali komu krivico! Ne, tega ne maramo! To, kar navajamo, so podatki, ki so nam jih povedali verodostojni ljudje iz lastne izkušnje. Predvsem se čujejo pritožbe bolnikov proti ordinacijskemu redu. Kolikor je nam znano, ima vsak zdravnik določeno uro, kadar začne ordinirati. Tega pri nas ni. A K.- -■ " • •' .... *.k_- Zadnji čas dobiva- mo pritožbe, da je gosp. zdravnik večkrat silno razburjen. Vemo, da človek ni zmeraj najboljše volje. Toda zdravnik se mora znati obvladati. Vprašali bi gosp. zdravnika, zakaj je takšen naspotnik hranarine? Ako ne bi bilo hranarine, potem delavci tudi prispevkov ne bi plačevali in še marsičesa dru-KeKa ne. ^ ***♦•«» *•' ***-» lin iti- t* -j i i t m i « .».i.'!! *' Želimo, da bi naše tu iznešene želje našle polno razumevanje pri naslovu, kateremu so namenjene. 35 Železničarjev po nedolinem okle-. vetanih Iz razprave proti žel. uradnikom Tumpeju in tovarišem. Ptuj Za brezposelne. N.a zadnji občinski seji je odbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze predložil mestnemu sveitiu po s. Gabrijelu tole vlogo: Z, ozirom na prošnjo brezposelnih se podpisani odbor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica v Ptuju, obrača na cenj. mestni svet z na j n o prošnjo, da se vsled bližajoče se aime najdejo sredstva za preskrbo dru-šin ibrezposelnib. Res je poleti mestna občina zaposlovala najpotrebnejše brezposelne, a sedaj se pa že dolgo govori o obljubljenem kreditu za javna dela, na katerega pa brezposelni zaman čakaijo in pri tem stradajo. Ako se že olb priliki proračunske seje ni sprejelo predloga za zvišanje zneska za pomoč brezposelnim, četudi se je povedalo, kako priti do kritja, upamo, da bo mestnii svet znal dobiti kakšno subvencijo ali posojilo, ki bo omoigočilo, da naši .brezposelni ne bodo to zimo kratkcmalo prepuščeni mrazu in lakoti. >. ..*»»It*« V ponedeljek dopoldne se je nadaljevala v veliki dvorani okrožnega sodišča v Mariboru razprava v tožbah 35 železničarjev, delavcev in uradnikov, proti bivšim voditeljem organizacije nacijonalni.h železničarjev v Mariboru g. Tumpeju, Prevoljšku in Tušku. Dvorana je bila nabito polna in je trajala razprava preko 2 uri, nakar jo je sodrik zopet preložil na 9. decembra ob 10. uri. Zaslišani bodo še v Beogradu uradniki Generalne direkcije, ki so bili meseca maja 1934 v komisiji, katera je preiskovala resničnost očitkov napram 35 železničarjem^tožnikom, ki so jih označili g. Tiiropej in tovariši na seznamu kot nacijonalno in državno nezanesljive. Zaslišan bo še tudi kot priča bivši načelnik koroškega kolodvora, narodni poslanec g. Avgust Lukačič o tem, ali so obdolženi poslali ravno vtože-vani seznam direkciji v Beograd ali kdo drugi. V ponedeljek so bili zaslišani kot priče: načelnik glavnega kolodvora g. Perme, uradnik g. Gajšek in bivši podnačelnik g. Plantan, sedaj pri direkciji. Priči g. Perme in Gajšek sta potrdila, da sta bila zaslišana od komisije o zadržanju številnih železničarjev na podlagi seznama, ki je imel tudi razne opazke glede osumni-čenja napisanih železničarjev, a glede vsebine očitkov se nista več spominjala. Potrdila sta pa. da sta se zlasti glede nekaterih iz seznama čudila, kako so mogli biti osum-ničeni in da je preiskava izpadla negativno glede vseh, ker se nikomur ni moglo ničesar dokazati, niti toliko, da bi bila sploh uvedena kaka disciplinska preiskava. Podnačelnik g. Plantan pa se je točno spominjal, da je komisija iz Beograda predložila takrat ravno takšen seznam, kakor je sedaj vtoževan od teh 35 železničarjev, katerim se očita, da so hudi nasprotniki na-cijonalnih društev, da izražajo splošno mrž-njo do istih povsod in da so najhujši tisti, ki so z modrim svinčnikom podčrtani, ter da ti propagirajo za dobre razmere v Avstriji. G. Tumpej je med razpravo tudi priznal, da je tisto opazko sam pripisal, a skupno z ostalima obdolžencema je trdil, da je ta seznam bil napravljen že davno, pred več leti, obdolženi Tušek je celo trdil, da je to že ^zasta-rano«, tako da se ne spominja več točno, kedaj je bil seznam' napravljen. Tajnik organizacije narodnih železničarjev g. Zore je izpovedal, da je g. Tumpej tudi njemu in g. Artiču naročil, naj mu predložita seznam železničarjev v kurilnici, »nacijonalno nezanesljivih«, a uradnik g. Artič je to odklonil, nakar se je g. Tumpej jezil in prinesel sam tak seznam, ki ga je moral g. Zore prepisati. Na seznamu je baje prečrtal tiste, ki so že bili vpokojeni. Zastopnik dr. Reisman je še predlagal, da se zaslišijo priče tudi o tem, da ?e je za časa predsedovanja g. Tumpeja v organizaciji narodnih železničarjev v zadnjih letih napravljala cela vrsta seznamov železničarjev z opazkami, da so Nemci, nemčurji in avstrijakanti, komunisti, protidržavni elementi, ter da jih je treba takoj, sukcesivno ali nemudoma premestiti, ali vpokojiti, ter da je bilo na takih seznamih nič manje kakor okrog 700 železničarjev, o katerih da ie g. Tumpej trdil, da bo prodrl s svojimi predlogi za premestitev, če ne prej, pa takrat, ko bo v Kraljevem otvorjena delavnica drž. železnice. Sodnik si je izvedbo teh dokazov pridržal. Ponuden je bil tudi dokaz po dr. Ravniku o tem, da je g. Tumpej s člar.om komisije Generalne direkcije g. Radosavljevičem ob priliki poslovanja v Mariboru hodil po A^a-riboru roko v roki. Podnačelnik g. Plantan je kot priča izjavil, da nima nobenega sovraštva do g. Tumpeja in je zlasti vzbudila veselost opazka zastopnika, da bi naj bil g. Plantan jezen na Tumpeja, »ker ga g. Tumpej ni napravil za postajenačelnika«. Deložacija revne starke v Ptuju. Kakor izvemo, je tukajšnji hišni poses% nilc G. sodnijsko deložiral starko B., ki je pristojna na Breg in ker je tam niso hoteli, so ji .enostavno vse stvari postavili na prosto pri Dravi, kjer je bilo vse borno imetlje izpostavljeno dežju. Revo samo, ki je vsled premraženija obolela, je sresko načelstvo na intervencijo s. Šmida oddalo v bolnico. Delavski pravni svetovalec Žerjav. V p r a š a n j e: Ali ima vdova po možu, ki je prejema! nezgodno rento pri SUZORu po njegovi smrti pravico do vdov-nine in povrnitve pogrebnih stroškov ? Odgovor: .Do vdovnine ima življen-ska idružica (torej ne samo zakonsak zena) člana OUZD pravico samo tedaj, ako se je član 'pri delu, med potjo od doma na delo, ali obratno, smirtno ponesrečil. Pogrebnina po .umrlem možu pa se jii izplača v vsakem primeru, torej tudi v slučaju kasnejše smrti zavarovanca. Sirite naš list! Meh za smeh Poštene ženske. Pri neki škandalozni sodni obravnavi je bilo med poslušalci tudi veliko odličnih dam, željnih, da slišijo pikantne podrobnosti. Preden se je pričela obravnava, je predsednik hotel odpraviti žensko občinstvo. Rekel je, da bodo ušesa poštenih žen izpostavljena zelo neprijetnim rečem. Ko nobena ni hotela oditi s svojega prostora, se je predsednik odločil, da bo govoril jasneje: — Ker podrobnosti te afere ne smejo slišati dame, ki količkaj cenijo svoj ugled, prosim vse poštene žene, da zapuste sodno dvorano. In ker se tudi zdaj ni zgenila nobena, je zaklical predsednik: — Ker so vse poštene žene odšle, vrzite ostale iz dvorane! Lepo blago po Pin 8’— v Trpinovem bazarju Zahtevajte vedno in povsod kruh in pecivo iz DelnvsRe pekarne v Moru. R Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru. K volitvam predsed* nika v Zedinjenih državah ameriSkih 1936 Opozicija proti Rooseveltu narašča. — Najresnejši konkurent Floyd B. Olson Resen nasprotnik predsednika Roosevelta je bil Hney Long, diktator Louisiane, ki je bil nedavno umorjen. Pojavlja se nov mož, Floyd Bjern-sterne Olson, guverner v Minessotti in voditelj »Farmer-Labour Parthye« v tej državi. Doslej se je tam vodil boj le med demokrati in liberalci. Po ponesrečeni Rooseveltovi gospodar-darski politiki se pa pojavlja neka nova močna ali tretja stranka. Prav za prav že obstoja tretja, to je socialistična stranka, ki je razmeroma močna. Vendar je v Ameriki pojem socializem meščanstvu in kmetom tako tuj, da še vedno iščejo izhoda iz krize drugje, ne pa v socializmu. Dejansko zahteva Amerika danes le varstvo kmetiških in delavskih interesov, ni se pa še prilagodila načelu, ki bi Ameriko lahko rešilo iz grozečega poloma. Olson je ustanovil »kmetiško delavsko stranko«, ki pa ni socialistična. Ta stranka zahteva odpravo kapitalističnega sistema produkcije in razdeljevanja blaga ter zahteva organizacijo vsega gospodarstva na kooperativni podlagi, češ, da bi ta sistem delavcem in farmarjem bolj koristil. Olson ni socialist. Svojo popularnost si je pa pridobil s tem, da se je vedno energično zavzemal za interese delavcev in malih farmarjev. Tako je ob priliki stavke transportnih delavcev v Minneapolisu 1934 prepovedal, da bi stavkokazi opremljali tovorne vozove ter diktatorično zahteval od podjetnikov, da so se izrekli za razsodišče v sporu, pri čemer so stavkujoči delavci dosegli vse svoje zahteve. Tako si je Olson pridobil popularnost. Olsonovi prijatelji že danes napovedujejo, da bo ta 1936 predsedniški kandidat v Zedinjenih državah. (Po Alan E. King.) Telefon 2324