Listek. 253 Naši stsl. rokopisi so prepisi starejših originalov. Pri osnovanji slovanske liturgije se so gotovo sprva preložile iz grškega samo najpotrebnejše knjige, med katere gotovo v prvi vrsti spadajo evangelija. Prestavljanje je bil mučen in dolgotrajen posel. Knjige kakor zbornik supr. gotovo niso bile v slov. liturgiji od tolike potrebe, da bi se bile prevedle takoj sprva, v prvih njenih početkih. Šele, ko se je slov. liturgija veselo razvila in lepo napredovala, šele potem, ko je imela najpotrebnejše knjige, pričeli so spi-sovati in prestavljati jednake spise, kakor zbornik supr. Radi tega smemo misliti, da je original tega zbornika dosti mlajši od marianskega ali zograf. To je najbrž vzrok jezikovnih posebnostij tega zbornika: manjkanja starih glagolskih oblik v sklanji, spregi in slovarju. Pozabiti se tudi ne sme, da se da tudi v staroslovenščini a priori na male dialektične razlike misliti; kajti tudi stsl. jezik ni bil, kakor noben drugi jezik, popolnoma jedinstveni jezik brez vseh lokalnih razlik. Toliko je gotovo da v savini knjigi in suprasl. spomeniku ni čisto isti jezik, kakor v zografskem evang., niti kar se slovnice tiče, niti glede slovarja. Domovina 6nega narečja, katerega nam predstavljata omenjena dva spomenika, ne more tedaj ista biti, kakor ona jezika zograf. evang. Misli se na iztočne kraje Panonije. Dobro je razložil pisatelj i> v oblikah kakor ostavhsi rekoč, da stoji i> samo za oko, da se nenavadne glasovne skupine ločijo. V stsl. spomenikih je res nekaj takih slučajev, v katerih bi se poluglas ne pričakoval po etimologiji. Tudi postanek oblike zemlja iz semia {zemia, zemja, zemlja) je najbrž prav razložil. K obliki bratrb samo opominjam, da se tudi v nekaterih slovenskih narečjih r nahaja v vseh sklonih razven nom. sgl. Na str. 771— 7 75 govori pisatelj o pisavah hja, hje, i. t. d., mesto katerih se tudi nahaja tja. ije. On smatra prve oblike za starejše, kar je tudi najbrž pravo cf. Leskien, Handb.2 36. Oblike besadam% casaru niso drugega, nego pisarne pomote, katere se so tem laglje dogajale, ker v sledečem zlogu stoji «, tako da je pisatelj, pišoč prvi zlog, mislil že na drugi. Loc. sgl. zložene dekl. na -eamh je že Jagič razložil: eamh je iz ehtth nastalo na ta način, da se je drugo e, katero se ni moglo na predstoječi glas naslanjati, v a izpremenilo, jed-nako e v začetku ali po mehkih soglasnikih (Arch. VI 78). Na Dunaji 12. novembra 1886. Vatroslav Oblak. •¦ ^ LISTEK. Stritarjevi zbrani spisi. Ljubljanski knjigar g. Bamberg je kupil od g. prof. Jos. Stritarja vse njegove spise, katerih je nad sto tiskovnih pol. Bamberg namerava te spise izdavati v tedenskih zvezkih, tako da bi bila vsa izdava v jednem letu završena. Da bode tudi vnanja oprava spisom ukusna in lepa, za to nam je porok Bambergovo ime". Ta 254 Listek. literarna novica gotovo presrčno oveseli vsakega prijatelja slovenskemu leposlovju; kajti ni ga pesnika in pisatelja slovenskega, ki bi se glede razsežnosti duševnega obzorja, glede plemenitih idej, glede tehniške dovršenosti in tudi glede vplivanja ne sodobne pisatelje naše le iz daleka mogel meriti s Stritarjem. Kakd in kaj zna g. Stritar pisati, razvidi se jasno iz razprave »Srce«, katero nam je na prošnjo našo poslal g. Stritar in katero prinašamo v denašnji številki. Gotovo n m bodo čestiti gg. bralci hvalo vedeli zanjo, kajti takšne lepe pisave in takih idej »Ljubljanski Zvon« nima mnogokrat na razpolaganje. Predavanje. Dne" 27. t. m. je g. prof. Subic v deželni reduti v Ljubljani predaval o ljubljanskem vodovodu in o mnogovrstnih vprašanjih, ki so v zvezi s tem velevažnim predmetom. V prostem, jedrnatem in jedno uro trajajočem govoru, katerega je pojasnoval z izvrstnimi narisi na tablo, razložil je gospod govornik to za ljubljansko mesto prevažno vprašanje tako mikavno in zajedno korenito, da ga je konečno odlikovalo muogobrojno zbrano občinstvo z glasno pohvalo. Dne" 17. aprila bode profesor Leveč v ljubljanski čitalnici predaval o pokojnem Erjavci in njegovem književnem delovanji na korist Erjavčevi ustanovi. Dramatično društvo v Ljubljani je imelo dne 27. februvarja svoj letni občni zbor, ki je pa bil, žal, mnogo slabeje obiskan, nego bi bilo želeti in nego se je bilo pri važnih sedanjih razmerah nadejati. Kot važen napredek, ki ga nam je zabeležiti v društvenih analih minulega leta, omenil je v svojem poročilu tajnik pridobitev stalnega režiserja g. Ig. Borštnika in stalnega učitelja petja g. prof. Grbiča, katerima se je po vspešnem trudu posrečilo pripraviti društveno delovanje v boljši tir. Da je društveno delovanje v zadnjem času postalo dokaj živahneje, o tem se prepričati je slov. občinstvo imelo dovolj prilike pri letošnjih predstavah; ali še mnogo bolj bi društvo oživelo in se okrepilo, ako bi našlo med slovenskim razumništvom več zanimanja in podpore, nego doslej. Res, da se cepijo naše moči na mnogo stranij in da je treba dela in podpore tu in tam, in ravno isti pridemo večkrat na vrsto — ali vendar, rojaki, važnega tega društva nikar ne pozabimo! — Kdor bi torej lahko pristopil k društvu, a doslej še ni, naj tega nikar ne odlaša. Tudi zavedno občinstvo na deželi vabimo k pristopu. Razven predstav prirejenih v deželnem gledališči priredili so v preteklem poletji igralci dram. društva nekaj predstav tudi po druzih mestih: v Kamniku, v Kranji, v Loki in na Vrhniki. V odbor so bili pri občnem zboru odbrani ti gospodje: dr. Iv. Tavčar predsednikom, dr. Jos. Stare blagajnikom, dr. Karol Bleiweis, Fr. Drenik, Iv. Hribar, prof. Fr. Leveč, ces. svetnik Iv. Murnik, prof. L. Pintar, prof. M. Pleteršnik, Srečko Stegnar, Aut. Trstenjak in Ign. Valentinčič. Med posameznimi predlogi in nasveti bila je izrečena želja: naj blagajnik sestavi, oziraje se na nove naše razmere, primeren proračun in naj društvo potem skliče izreden občen zbor, kateremu se ta proračun predloži kot podlaga za nadaljno posvetovanje — dalje: naj občni zbor izreče zahvalo deželnemu in isto tako mestnemu zboru za naklonjene podpore (kar se vsprejme) — naposled: naj se letna društvenina (2 gld.) redno pobira pri društvenikih, ne glede" na to, je li društvo tisto leto izdalo kak snopič »Slov. Talije« ali ne, češ, da društveniua ni le kupnina, odštela za zvezčič dramatičnih iger, ampak da je za splošne društvene namene in potrebe. Poslej, kar nam je deželno gledališče pogorelo, prireja dramatično društvo svoje predstave v čitalnični dvorani, in je ondu predstavljalo dne" 27. februvarija tri male igre : »Francosko-pruska vojska«, »Prijetno iznenadenje« in »Gringoire«. Dne 6. marcija je obhajalo društvo svojo dvajsetletnico ter ponovilo predstavo igrice »Gringoire« in operete »Mesečnica«, katero smo že prej jedenkrat slišali v dež. gledališči. Tretjo predstavo v čitalničnih prostorih smo imeli dne 20. marcija; predstavljali sta se igri »Zblaznela« je in »Pes Listek 255 in mačka«. —Za 15. dan marcija je povabilo dramatično društvo svetovno-znanega umetnika, slavnega violinista Frana Ondricka, da je v redutni dvorani koncertiral pred mnogoštevilno zbranim občinstvom našega lista. Ta lepi večer ostati nam hoče neizbrisljivo v spominu! — Konečno naj še omenimo, da je izdalo dramatično društvo letos 53. zvezek »Slovenske Talije«, ki obseza J. Jurčičevo izvirno tragedijo »Veronika Deseniška« v 5 aktih, iz nemščine preloženo dvoaktno igro »Prepozno« in dve jednoaktni igrici »Prijetno izne-nadenje« (posl. po W. Frerkingu) in »Nič otrok« (posl. po Jul. Rosenu). S temi manjšimi igrami izkuša odbor ustrezati pašim diletantom na malih čitalniških odrih. Že je pa tudi treba odboru skrbeti in misliti na izdajo 54. zvezka, torej se obračamo do slov. pisateljev, če ima kateri kje v svojih predalih kako izvirno igro, naj jo blagovoljno pošlje društvu v pregled; za prestave ni nam taka sila, posebno ne za vihravo in površno skrpane slabe prevode slabih iger. P. ,.Zgodovina pedagogije", ki se tiska v »Učiteljskem tovaršu«, izide v posebni knjižici, ki bode stala 70 kr. Dovoljujem si vabiti, da bi si jo naročili gg. učitelji in šolski prijatelji. — Pri tej priliki prosim, da bi mi oni gospodje, ki so dobili od mene kako knjigo na ogled, vrniti jo blagovolili na moje troške, ako je obdržati ne nameravajo. V Krškem 10. marca 1887. Ivan Lapajne. O dopolnjevalni volitvi odbornikov v »Matico Slovensko". Da se glasovi ne cepijo po nepotrebnem, nasvetovali so — kakor pri drugih družbah — tudi pri »Matici« nekateri družniki, kateri odborniki naj se volijo letos. Po §. 12. društvenih pravil smejo izstopivši biti zopet voljeni. Umrla sta v tem času odbornika Rede Božidar pa Erjavec Franjo, odpovedala sta se gospoda Ivan Hribar pa Andrej Marušič zaradi obilnih svojih opravil, drugi so po žrebu prišli na vrsto Glede na to, da ima »Matica« odbornike izvedene v raznih strokah ter po raznih mestih, svetuje se po odsekovem dogovoru, naj se v prihodnjem XXII. rednem velikem zboru 13. aprila t. 1. za odbornike ,,Matici Slovenski" soglasno volijo ti-le gospodje: Flis Janez, semeniški spiritual; Kriič Anton, katehet v nunskih šolah ; leveč Fran, profesor na realki; Robič Ltika, deželni poslanec in bivši davkarski nadzornik; dr. Požar Lovro in Subic Ivan, gimnazijska učitelja v Ljubljani; dr. Gregorčič Anton, bogoslovni profesor in deželni poslanec v Gorici (na mesto čast. kan. And. Marušiča); Hubad Fran, profesor v Gradci, Wiesthaler Fran, gimnazijski ravnatelj v Novem Mestu. — Pravico voliti imajo udje vsi — ustanovniki in letniki, da le vsaj podpiše svoje ime na poseben list — ali njih več skupaj — ter se volilni listki pošljejo odboru „Slovenske Matice" do ij. aprila pred zborovim sklepom. Slovanske starine. Ruski archaeolog Evarnicki, ki vddi razkopavanja v Korsunu, našel je blizu tega mesta, kjer se stekata reki Koševaja in Korabelka v Dnepr staro mesto Ulice vodijo do Dnepra. Hiše imajo štirioglate temelje, po pečeli je polno pepela in ostankov kostij; po stanovanjih je našel dele pohištva, kipov, kose svinca in grške denarje z napisom ,,01ivia". Tu je stalo tedaj staro grško mesto. Prostora je razkopanega do sedaj šele deseti del. Ko dokonča to razkopavanje, lotil se bo Kurganov v okolici Kor-sunski. — Staroslovansko naselbino so odkrili v Ranzinu blizu Stralsunda. Našli so mnogo ilovnatih čepinj gotovo od več kakor 135 posod, med katerimi jih kaže osem na robu prvotno ornamentiko, ki so jo narejali s sem, da so nohte vriskali v mehko ilo. Največje vrednosti so pa mali krogi in bronaste žice, tako imenovani ,,Schlafenringe", katerih ni najti drugje nego sam<5 na slovanskih tleh. 256 Listek. ;%ty)is časfne nagrade za povest, namenjeno slovenski mladini. Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, ter vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom in plemenitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v Slovencih se je že večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna učiteljska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski. To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blago-rodni gospod Jan Lego v Pragi, po županu ljubljanskem podpisanemu odboru izročil sedem cesarskih cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje. Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samo častna nagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar. Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odičenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne hoditi v šolo, sprtšmi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje; opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpol-novati vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža. Ako pisatelj takšno životopisno povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje opre na take domače kraje, ki se odlikujejo po pri-rodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova. Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osmerke, natisnene z navadnimi garmondskimi črkami. Rokopisi naj se pošiljajo do konca tekočega leta načelniku podpisanega odbora, kateri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar. V Ljubljani 1. aprila 1887. Peter Grasselli, Prof. Fr. Leveč, župan Ljubljanski, urednik »Ljubljanskega Zvona«, načelnik. načelnikov namestnik. Prof. Janez Gnjezda, Ivan Tomšič, predsednik družbe katoliških rokodelskih pomočnikov. c. kr. vadniški učitelj in urednik »Vrtcev«. ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.