praasiko»- uedelj i» ued daily ^pt Sandayt *nd Holiday». PROSVETA GL45/LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNO1 HH Uredniški in uprsvnlàki prostori: »667 S. Uwndsle A v«. Office of Publication: S657 South Lawndsle Ave. Telephone, Rockwell 4»04 January I«, IMS. at ÜM puat-oTfto at Ckimm», lUUofc, uwUr tW Ad of Concr«. of Marek I. »71. Chicago, III., pondeljek, 5. februarja (Feb. 5), 1934. ■- . —i--- i ' i Acceptance for milling at special rate of poitago provided foe ia «action ll(tt, Act of Oct. 8, 1917, authoriied o« J»ae 14, fit. SubaflHption $6.(H) Yearly STKV.—NUMBER 25 AVTNI MAGNAT JE SE TEPEJO ZA TRG Posledice zadnje stavke mehanikov ao šele zdaj vidne. — V Detroitu se je zopet pokazala "prosperiteta" — v. časopisju ,000. Po pomeni, da je število bo-| jnov z visokimi dohodki pad-| na nižjo stopnico med one, ki ijo malo dohodkov. To itevi- Komentarji ¿asa bo vlada mofla ko- piditijoliov«7 -datki ameriške vlads Bara- ^ tno v milijarde dolarjev. L med onimi W pravijo, Z vladni izdatki večinoma ' potrata. Potrate je dovolj, ^izdatki, ki so potrebni in ,remalo jih je. •oda način, kako vlada dobi-denar za svoje poslovanje, je l0 nespameten. Glavni vir Detroit. — (FP) — S sezon ,odkov vlade so davki, razni skim oživljenjem avtne industriji predvsem dohodninski, je je detroitsko časopisje zopet rti »o pa v teku krize zelo polno vesti s kričavimi naslovi jj ¡n krijejo le del ogromnih o vračajoči se "prosperiteti". Človek, ki ne pozna tukajšnjih departmenta za tr-1 razmer in muhaste avtne indu-ino kaže, kako so se znižali strije, bi po teh vesteh res točni dohodki vlade samo na dil, da je v Detroitu izginila lodninskem davku. V letu kriza. 8 je bilo v Združenih drža- Gola dejstva so seveda dru-511 oseb, ki so plačale da- gačna. Avtne tovarne so res od milijona dolarjev letnih poklicale večje število delavcev todkov in več, toda leta 1982 na delo, ker se je pač odprla bilo samo še 20 takih oseb; njih sezona. Michigan Manu-1928 je bilo 43,200 oseb, ki facturers asociacije, ki skrbi za imele okrog $50,000 letnih vesti o "prosperiteti", pravi, da iodkov, ampak leta 1932 jih I je 334,000 avtnih delavcev na >ilo 7430; onih, ki so imeli v plačilni listi. 1928 do $5000 letnih dohod- , Vendar pa je v Detroitu še , je bilo 3,060,000, a to šte- dosti brezposelnih. Pri CWA v »je leta 1932 naraslo na 3,-1okraju Wayne je uposlenih 47,- 000 brezposelnih in na reliefni listi je še vedno 26,000 družin. V treh državnih ječah pa čaka 200 oseb, ki so doslužile kazen ali pa so bile pomiloščene. V je-Javkoplačevalcev je danes ve-1 čah so ostali, ker ni upanja, da »večje ko pred krizo, ampak bi dobili delo. rek, ki ga plačujejo, je manj- Na drugi strani je pa produk-in skupna vsota davka teh cija močno ovirana kot posledi-lijonov je veliko nižja. Wa- ca stavke mehanikov zadnjo je-ngtonski list "The United sen, katero so magnatje skušali He» News" je zapisal: "Ce zdrobiti. Svojo zmoto sedaj pla-vlada zaplenila vse dohodke čuje marsikatero podjetje radi di, katerih dohodki so leta slabih in nerabnih Žigov (dies), E znašali do $10,000, ne bi s I katere so zadnjo jesen radi stav-Ivsoto krila niti ene tretjine ke naročiji izven Detroita. rfnjega deficita." Neka družba Je -na primer i tega je jasno, kako afoji r&di te ovire izdelala za razstavni položaj v Ameriki. Da v- vo 75 avtnih ogrodij novega od osebnih in korporacijskih modela z ročnim delom, kar jo iodkov — kolikor ni teh do- je stalo poldrug milijon. Druga Ikov sleparsko prikritih — je | družba se je poslužila slične metoda za zgraditev 40 modelov (DeSoto). V škripcih so najbolj tiste družbe, ki so svoje modele naj bolj spremenile, kar pomeni . General Motors in Chryslerjevo Ker je med davčnimi dohodki »kupino. Ford na drugi strani irdatki velikanska luknja — „j lanskega modela dosti spre-icit - maši vlada to luknjo menil in se je radi tega znašel zposojevanjem; izposojuje si v bolj ugodnem položaju, koli-lijone in milijarde od velikih kor se produkcije tiče. ikirjev, katerim plačuje obre- in v srditem boju za avtni trg <><1 teh dolgov. Federalni dolg cenejšega modela je to velike raste v prihodnjem fiskalnem važnosti. Lansko leto je na pri " na 31 milijard dolarjev, mer Ford nazadoval na račun r bo dohodek od davka ne- General Motors in Chryslerjeve mno tudi letos padel, pride Ukupine, zdaj pa zgleda, da je m kmalu tam, ko bodo same na vrhu kopice. Njegova dnevni od federalnih dolgov po-| na produkcija za januar je bila 3200 avtov, Chevrolet pa le 2000. Iz te šole so se avtni magnatje nekaj naučili kakor izgleda. - — ----, -, Svoje inženirske departmente privošči 30 milijard dol- ao takoj upregli v pripravah za * o je lepo rečeno, a nič ne nove modele za prihodnje leto, ■■Nas sicer ne boli gla- ne da bi čakali pomladi ali pograd, trga dolga, vendar je letja kakor običajno. Na drugi J». morala enkrat mi-1 na husiness na dolgo in šl morala bo podržavltl elek '""■ silo, železnice, parnike, »«»pion., brzojav, telefon, ra-Vl*'jne pijače in zavarovala " l"» hotela kriti vedno ,JM'Mtke. in »znebiti se dol- Ruska komunistična Miraoka iz kij učila 195,474 članov Moskva, 3. febr. — Na 17. kongresu vseunijske komunistične stranke Je bilo poročano, da je bilo med "čistko" v letu 1938 izključenih 195,474 članov iz stranke. Doslej so bila tri čiščenja stranke, ki so zmetala iz stranke skoro pol milijona članov zaradi lenobe, pijančevanja in buržujskih predsod kov. Po zadnji "čistki" f^ran ka šteje 2,807,786 članov in kandidatov. Ameriška vlada vrnila potni list * buli Atene, S. febr. — Ameriški poslanik je po navodilu iz Wash ingtona obvestil Samuela Insul-la, ki je še vedno tu, da je njegov razveljavljeni potni list spet veljaven In lahko potuje kamor hoče, če dobi vlzo. Ameriška vlada je s tem omogočila Insul- (i' ^ enkrat morala — zakail,u* da Uhko lim preJ ^P01"^ ' M 'la danes? M« Grčije, ki ga ne mara več. 1' mi zahtevamo preveč lade! Tega ni v I »tara granata «bila kmeta na | K'»gramu! 1 L Gorttk«" r^t-IT" Trst, Italija, 8. febr. — Kmet lil L V ^ JattSZ Devetak Je včemj oral na *** k polju v okolici Gorice in njegov febr. — Dve orga- plug Je zadel ob staro granato ki Je ležala v zemlji od svetovne vojne. Granau Je eksplodirala in težko ranjeni Devetak Je kmalu umrl. • Izjalovljen proces proti ugrsbi tel Jem Fartorja Chicago. — Obravnava prot Rogerju Touhyju in dvema drugima, ki so obtoženi, da so sad nje poletje ugrabili Johna Fac torja in izsilili iz njega 176,000 odkupnine, se Je izjalovila sad nji petek. Porota se Je posve tovala 26 ur in ni se mftgja se-dinitl, nakar Jo je sodnik razr pustil In vršiti se bo morala nova obravnava. 'frl kih dijakov >ta4 naclj»ke principe in ;!*ko vero kot podla-ki organizaciji. DolIfiMM mobilizira kmete Dunaj, S. febr. — Okrog 20, 000 kmetov iz Nižje Avstrije organiziranih v Kmečki svez je včeraj paradiralo po Duna ju in delalo ovacije Dollfuaau To Je klerikalna organizacija in bolj ali manj' naklonjena po-vratku Habsburžanov. shIngtona, nekdanji radlkalec, je je insistlral, naj izgotove vsaj 60novih ladij vladni arzena-11 ln od tega naj dobi večje na ročilo vladna ladjedelnica > njegovi državi. Senator Reed iz Pennsylvani-je, "bull dog" vseh privatnih interesov, je takoj skočil na noge in argumentiral, da se privatnih. ladjedelnic ne sme zapostavljati, . Pred odsekom so nastopili poleg generalov tudi zastopniki raznih organizacij, ki so zainteresirane v svetovni mir. Bivša kongresnica Jeanette Rankin, ki e bila bela vrana in v kongresu glasovala proti napovedi vojne, je rekla, da zastopa "navadne ljudi", ki so proti orgij-skim potratam za mornaričo. Zavrnil jo je senator Trammel Floride, "prijatelj" velike mornarice, ki je rekel, da tudi on zastopa "navadne ljudi V. Miss Rankin je v pobijanju predloga citirala Izjave admirala Bristola in admirala Slm-sa. Prvi je rekel, da mornarica ni zato tukaj, da brani domače obrežje, drugi pa je Izjavil, da bojno brodovje ne more protek-tirati niti pomorske trgovine; služi le za protektiranje ladij, (i prevažajo vojaštvo. Velike bojne ladje ao prenerodne za vsak boj in služilo le privatnim profitom v mirnem času in zato, da municijski in jeklarski tovarnarji lahko delajo visoke dobičke v vojnem času, je poudar jal Frederick J. Llbby od Sveta za ohranitev miru. Dorothy Detzer od Ženske lige za mir je senatorje vpraša-a, čemu tako vetyka mornarica?" Mar naj služi za protek tiranje kavčugarskih interesov v Liberiji ali pa železniških In tereaov na Kitajskem? Ce je temu tako, tedaj ne bo zadostovala niti tako velika mornarica kakor jo predvideva Vinsonov program." Namen te oboroževalne tekme ne more biti nič drugega ka kor prisiliti Japonsko, da pri zna superiornost Amerike na morju ali pa bo imela za posledico skrahiranje mornariške konference, ki se ima vršiti 1936, je argumentirala Detzer je va. Vse pobijanje tega militari stičnega programa pa Je bilo l*ob <*> steno. Na cinične zastopnike velebiznisa v senatu niao argumenti nasprotnikov napravili najmanjšega vtisa. Berlin, 4. febr. — Hitlerjeva vlada je včeraj objavila noto, ki jo je poslala Franciji 19. januarja. Nota se glasi, da Ksmči-ja odločno odklanja vse pogoje Francije za razoroženje in ostane pri svojih zahtevah sa enakopravnost. v>! Pariz, a febr. — Francija je hladno sprejela načrt Anglije in Francije, da se bodoča razorožit vena pogajanja v ris na podlagi enakopravnosti Namčl-je. Vsa znamenja so tu, da bo Francija vstrajala na svojem starem stališču, ki je protlvno zahtevam Hitlerja. , To dokazuje francoska pota Nemčiji, ki je bila poslana v Berlin okrog 1. januarja vin je bila te dni objavljena. V tej noti Francija poudarja, d» sporno vprašanje se tiče "ragorože-nja" in ne "oboroževanja", kar zahteva Hitler. Dalje Francija vztraja, da so razmotrlvanja zahtevah Nemčije nemogoča, dokler se Nemčija ne povrne v Ligo narodov. % Raei)a pripravljene i veoh etraaeh Vojni komlaar je dejal pa munlstlčnem , kongresu, najbrž pride do vojne koda Moskva, 4. febr. — Vojni komisar Vorošilov Je dejal včeraj svojem poročilu kongresu komunistične stranke, da sovjeti niso mogli prepričati vladarjev Japonske, da je mir boljši kakor vojna, zato so se pripravili na brambo. Rusija je danes dobro pripravljena na zapadu in vsho-du. Nemška policija ustrelila «Url komuniste Berlin, S. fdbr. — Stlrif komunisti so bili danes ustreljeni od policije, ki jih je vodila v Potsdam. Policija pravi, da je streljala na komuniste,. ko so hoteli pobegniti. Ustreljena če-tvorica js bila aretirana ¿a obtožbo, da je ubila svojega bivšega sodruga Alfreda Kattner-ja, ki je obrnil hrbet kepuni-stom in nameraval prlčaM proti komunističnemu voditelju Er-nestu Thaelmannu pri t#«Jočl se obravnavi. Thaelmsnn Je obtožen veielzdaje. To korak je atorit, ko ga je obiskala deputaclja jeklarskih delavcev; glasovanje o uniji bo vodila vlada I New York, 4. febr. — VodiU nI jeklarski magnatje, ki so se tu sešli, so včeraj Izjavili, da bodo pobijali vsak "napad" vlade na kompanijake unije. Washington. — (FP) — Jek-larski delavci pri National Steel Co. v Weirtonu, W. Va., so v svojem boju končno le prodrli tako daleč, da bodo imeli poštene volitve, pri katerih se bodo lahko Izrekli sa svojo ali kompanijsko unijo. Nove volitve je odredil predsednik Roosevelt, ko ga je obl- ' skala deputaclja Jeklarskih delavcev is Weirtona, Vodil jo je William J. Long in je bila pri predsedniku 40 minut ter mu rasloftila "hitlerake" volitve dne 15. decembra, pri katerih so bili na glasovnici le saatopnlki kompanijske unije in naravno "imagall" na cell črti. Predsednik je bU tudi informiran, da Je družba odslovila 600 unionistov ter o načinu kom-panijskega terorisiranja. Svojo kompanijsko unijo Je ustanovila lanskega junija, takoj po sprejetju zakona za gospodarsko obnovo. S to akcijo je Roosevelt napravil konec položaju, ki je vladnemu delavskemu odboru prinesel blamaio radi arogant-nostl družbe in clncanju justiČ-nega departmenta, ki noče proti družbi nastopiti. Obenem Je ta odlok tUdI rešilna bitka jeklarske unija« sa katero je sgle-dalo, da bo poražena pri prvem spopadu s večjo jeklarsko kor-poracijo. Predsednik je zagotovil delegacijo, da bo vlada skrbela, da bodo Imeli poštene volitve. Ce družba ne bo hotela delavskemu odboru izročiti Imenika delavcev, se bo registracija vršila pa po hišah. Par dni prej je Roosevelt že skoraj priznal kompanijske volitve, ker ga Je predsednik družbe E. T. Weir domalega uveril, da so bile volitve dne 15. decembra — poštene. Ko Je stvar prišla na uho washingtonskemu biroju Federalisiranega tiska, kaj namerava predsednik storiti, Je poročevalec brzojavno obvestil Jeklarsko unijo v Weirtonu, ki je takoj poslala depu-taci Jo v Washington. William J. Un g, načelnik delegacije, se Je po avdienci zahvalil Federallzlranemu tisku, "ker ste nam rešili življenje." "Tretja vera" prihaja v Nemčiji Berlin, 3. febr. —/Trejje cesarstvo dobi "tretjo vnfo", ki namerava Izpodriniti prošestan-tizem In katolicizem. Tretja vera bo "nemška narodna vera", sloneča na stari germanski mitologiji. Propagando za to vero vodi Alfred Roser»berg, član vlade In avtor knjige '*BaJka 20. stoletja," v kateri napada krščanstvo, ki je po njegovem eg< mnenju le nadaljevanje Judaiz-ma. Novi kult ima fte čes 100,-000 pristašev. Hitler razpustil monarh 1stičse organizacije Berlin, 3. febr. — HlUerJeva vlada J« včeraj odredila razpust vseh izrszito monsrhističnlh organizacij v NVmčljl. H tem se jf ¿^els izpolnjevati grožnja fašističnih voditeljev, ki so ne-dsvno izjavili, da bodo na»topili proti monarhistom prav tako k . .. , ostro kakor proti komuaiJtom Htavbinskl delavci zasUvkali . „, . New York.—Zelezoeta vbl nski k i so zahtevali delitev dela in delavci, ki postavljajo novo zmsgsli v 24 urah, sedaj mestno hišo, so v par tednih že ^ zahtevajo jtviSanJe dnevne drugič zastavkall. Pri prvi «tav. tlA %\\ y> do $13, •UJ0 10,000 Kusov šlo za pogrebom treh Junakov Moskva, S. fahr. — Ob navzočnosti Htalina, predsednika sovjetske*vlade Molotova, predsednika 17. kongresa vseunijske komunistične stranke Kagano-viča In 10,0« (lavaa CM- HwWilui M Ur>iUM 4rl»». Il»*« W t. K—aà» M M » M#. MM «* P* Mte I1M M Mirt UU ; *• Ct»t«Mv M Ciwro W» aalo M-. M il - F* WU; .. Mo- M t for tW VaMa4 SMMa („,,,1 CkW««) *** C*mM MM HT »aar. Ckioi» MÍ CUwra UM M» f—r. («Mf* «••üb SM »a« r-r. Cmm «fluet po 4n/o»or«.- MsiW m aa ASrartiala* »ua 'aa a«» •cripta wUi aat M r-taraad. Ud)«, u va«, kar lai »tik a ItaUnal PROHVKTA MAT-M Sa. LaaraSala CMraga. BlUeta MJCMBKU or tus rlükaatbd l'SSSS. Domač drobiž ~"Ñóv grob V Miaren» kraju "Chicago.—Mary UdoviČ, ¿la-nica in soustanoviteljica društva Nade It. 102 HNPJ, je zadnje dni prejela vest, da je v KloAtru pri Podzemlju v Beli Krajini umrla njena mati Katarina Plut v starosti 76 let. V Ameriki zapušča dva sinova in itiri hčere, v starem kraju pa enega sina, pri katerem je živela do svoje smrti.—Ko se je leta 1030 tršil izlet Članov SNPJ v Jugoslavijo, se ga je tudi Mary Udovič udeležila in po dolgih letih je *pet videla svojo mater, zakar ji danes ni žal. Nov groli v Pennl Greensboro, Pa.—Tu je umrl Inouïs Kos, star 58 let in doma od nekod z Dolenjskega. Bil je član društva Trdnjava At. 101 SNPJ in tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in brata. Kar je lansko pomlad izgubil vid v premogovniku, ni bil več sposoben za nobeno delo in zdaj ga je smrt rešila nadaljnjega trpljenja. Žrtev kapitala! Poroka Adamson, Okla,—Tu sta se 16. januarja poročila Frank Girar in Francés Kobič, oba farmarja. Simfoničen koncert iz Ljubljane Cleveland.—Dne 23. februarja ob treh popoldne bo postaja WGAR oddajala simfoničen koncert iz Ljubljane, ki bo prenešen preko Nemčije v Ameriko. Nastopila bosta dva najboljša pevska zbora in simfoničen orkester. Omrežje radia, ki razAirl ta ljubljanski program po Ameriki, Ac ni objavljeno. Glasovi iz naselbin Zanimive beloftko iz raznih krajev Zgodovina je naš učitelj Vlrden, III. — Dne 30. januarja je predsednik Združenih držav 'slavil svoj 52. rojstni dan in proslavila ga je tudi vsa A-merika. Od 10:16 do 11:16 zvečer se Je vršila proslava po radiu. Ptli so slavni pevci in pevke, godbe so igrale in vsa Amerika je bila pozvana na — ple». Tudi Rooseveit se je oglasil in se zahvalil za čestitke, priznanja in darila, katera je prejel z vseh strani Amerike. Vsi ti hvalospevi, ki sem jih slišal, so se mi zdeli pretirani. Videl sem v njih klečeplazenje in spomnil sem se, da je malo dni od cvetne nedelje do velikega petka. Biblija, katero krščanski svet še danes smatra za najpopolnejši spis, nam pripoveduje, Ki Poneverll 9132,000 In plačal $1 kazni Chicago. — Howard S. Dunr can iz Nammonda, Ind., bivli pomožni blagajnik Northern Indiana Public Service Company, ki 4e priznal, da je to družbo osleparil za ogromno vsoto $132,000, Je bil zadnji četrtek obsojen v Crown Pointu, Ind., na en dolar kazni in v povračilo sodnijsklh stroškov, ki so znašali ?1H.75. Sodnik je prisodil Duncanu dve do 14 let'zapora, a mu Ji zaporno kazen takoj odpustil. Duncan je priznal. da Jo z ukradenim denarjem špekuliral na Wxi. Dru>ha ho odprla papirniro Washington, — Wbst Virginia Pulp & Paper Co. Je na pritisk dclavskeffa odbora sklenila, da bo odprla papirnico v Covington h, W. Va., katero Je zaprla, ko so delavci odfftaftovali za svojo unijo. Vsaj odboru je tako N|Mtročlla. Tovarna je obratoval« ve« čan krite, dola pa* je "zmanjkalo", ko Je pri volitvah zmagal« unija. Na čigav račun gre poAtna "ekonomija** Wsfthington.—Od 80 milijo-nov |toAtncga deficita v tekočem finkalnetn letu gre večina tega na račun subvencij zrakoplov-nim družbam, ki bodo letys do-bile nad 45 milijonov—tri milijone več ko lansko Irto. **V#r-čevalo" se je le pri plačah poštnih uslužbencev, kar se še godi. ako je Izrael na cvetno nedeljo slavil Krista, kako mu je metal cvetlice pod noge in ga naziva! Iiodočega kralja. Nekaj dni pozneje pa je prišel veliki petek in množice so biie spet na nogah*'toda slišale se niso hozane sinu Davidovemu, temveč-krik: "Križajte ga, križajte ga!" S Hem ne mislim žaliti našega nekdanjega in sedanjega Odrešenja. Krista smatram za človekoljuba, kar potrjujejo nekateri njegovi nauki. Tudi Rooseveit* je najbrž osebno dobrega značaja in mogoče bi rad vsem porrtagal, če bi mogel. Toda pozabiti'ne smemo, da je Krist živel v ddbi plsmarjev in farizejev, ki so zavrgli njegove nauke in ga križali. Vedeti moramo, da rod farizejev se ni izginil, in če Roo-sevblt res goji kakšne človekoljubno načrte v prilog siromakom, tedaj je gotovo, da bo njegov, velik petek kmalu prišel, ko bodo na vseh straneh kričali: Križajte ga, križajte ga! V tej zmedeni 1n zavoženi situaciji je orientacija težka in naš krmar Rooseveit ima zelo težko stališče. Kamorkoli krene ni prav toda nekam mora kreniti, čeprav ve, da ne bo prav. Jaz se danes pridružujem njegovim častil cem, toda nikdo naj sedaj ne ra čuna; da bo -prišel čas razočaranja. Dobro mi je namreč znano, kdo ga je izbral za predsednika, kdo je napolnil volilni sklad, zato prav nič ne ugibam, za koga v resnici dela. Razni manevri so le taktika, da se nasprotnike ka pitalizma laglje uniči. Posegel sem v dvatisočletno zgodovino, da lahko bolje pojmujemo ljudski sentiment. Neštetokrat sem že čul, da je zgodovina naš najboljši učitelj. Is nje | se moramo učiti, da bomo lahko govorili o dogodkih bodočnosti- ¿e J« to rea, potem bomo ktnalu videli' drugačen ljudsk sentiment, ki bo kričal: Križajte ga, križajte ga! - Simon Kavčič, 74. vi, da se jim slabo godi, ker se premalo zanimajo za svoje organizacije, kar je resnica. Omenim naj, da so take konference koristne, kajti Človek se na njih mnogo muči. Društvom, ki še ne spadajo k federacijam, priporočam, da se pridružijo. Tudi članice bi.se morale bolj zanimati za društveno življenje, cajti tudi one potrebujejo izobrazbo. Društvo št. 10 SSPZ bo imelo dne 10. februarja maškeradno veselico, ki bo nekaj izrednega. Na članice kluba apeliram, da se te veselice udeleže. Druga ma-škeradna veselica bo 13. februarja, na pustni torek. Prireja jo ženski klub in potrebno je, da se veselice udeležimo v velikem številu, da tako vsaj trenutno pozabimo na vsakdanje težave n se zabavamo v veseli družbi. Na svidenje! Jennie Jerala. Družba mors npoallti predsednika piloto« Washington, — Delavski od* bor je ukaaal United Airways komponiji, da mora sopet upo-sliti Davida L Hcnhckeja. pred-M-dnika pilotske unije, katerega je odslovila preteklega 26. decembra. Plačati mu mor* tudi mi zamujeni čas. Srebrna poroka in drugo Moon Run, Pa. — Pred kratkim sta tukaj obhajala 25ietni co zakonskega življenja mr. in mra.* Klobčar. Na proslavi smo se Imenitno zabavali in smo skoro pozabili iti domov. Za goro se je že larllo, ko smo se poslovili od znancev In prijateljev'. Zakoncema Klobčar želim srečo in zdravje in da bi dočakala tudi zlato poroko. Na društvenem polju se nekoliko izboljšuje. Tu in tam nas še Vedno kriza tlači, zlasti tiste ki so morali radi bresposelnostl na imsivno listo. Nekateri teh so *<r. Henrik Pečarič, drugega pa br. Frank Vratarič, oba pa sta poročala o stavki in razmerah med rudarji na polju J trdega premoga. Pečarič opisuje tudi brutalnosti državnih kozakov. On pravi, da je neki kozaluudar il neko žensko s količkom po plečih, ko je hotela iti k sosedu, da bi telefonirala po zdravnika za svojo bolno mater. Kolikor je meni znano, ni na tistem Center streetu nobene kompanijske hiše. Ta street in hiše ob njem ho privatna lastnina ^delavcev, ali kozakov to ni motilo, dasi morajo prebivalci tistega kraja sami davke plačevati. Iz tega se razvidi, koliko je vredna privatna lastnina pod obstoječim sistemom za navadne Zemljane. Ako bi delavci hejteli, bi se.lahko otresli takih in sličnih brutalnosti, Če bi na volilni dan glasovali za kandidate socialistične stranke. Frank Vratarič piše, kako je Cappellinijeva grupa pqivala rudarje na stavko. Iz njegovega dopisa je razvidno, da Capjielli-ni in njegovi tovariši niso prav nič računali na posledice. Oni ho samo računali, da bodo na vrhuncu, ako zmagajo, če pa propadejo, pa nič za to. Na misel mi pride sličen slučaj iz starega kraja, ko je Kari Linhart dejal tajniku lokala v Trbovljah, naj gre z njim agiti-rat za Strajk. Ako štrajk dobiva, je dejal, bova na vrhuncu .slave, če pa ga izgubiva in naju. 'pošljejo za par tednov v "Špeh-kambro," nič za to. V Forest Cityju je vse mirno; nič ne stavkamo, samo premišljujemo, kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej. Nikakega znamenja ni, da se bo položaj izboljšal. Zdaj bo že dve leti, odkar j«» Pfttston Coal Co. zaprla rov in prenehala s obratom. Takrat je nas bilo na cesto vrženih krog 860 rudarjev. Iransko leto jih je krog 260 spet uposlila, drugi pa čakamo na boljo oziroma na kapitalistično milost, vprašanje pa je, če bomo sploh kdaj dočakali tisto milost. Ko je v zadnjem avgustu John Dečman, predsednik krajevne unije št. 1035 UMWA, prodrl s tistim famoznim glasovanjem, da gredo delat za znižano plačo, je svečano obljubo val, da se bomo po preteku dvajaetflj dni vsi vrnili na delo. Preteklo je od tistega časa že sedem mesecev, pa smo še vedno tam, kjer'Ano bili. To kaže, koliko so take Obljube, kakršne daje Bečman, vredne. Na voditelje UMWA se ne moremo zanašati, 1A* so vsi ene vrste. Skrajni čas je že, da rudarji pri volitvah temeljito počistijo v organizaciji UMWA. Pri volitvah bi morali vzeti železno krtačo, da bi tudi tla, po katerih hodijo atari voditelji, korenito počistili in iztrebili vso nesnago. Poleg brezposelnosti in drugih sličnih stvari imamo tukaj Še vedno takozvani bančni praznik. Da bo bolj jasno, naj povem, da smo imeli tukaj dve banki, First National , in Farmer and Miner National} in obe sta zaprli vrata, ko*je Rooseveit nastopil službo, skoro pred letom dni. Takrat, ko so banki zaprli, ee je zlomil tudi ključ in sedaj ni menda na vsem svetu ključavničarja, * i bi mogel odpreti dotična vrata. Vtrfed poloma je prizadetih mnogo naših rojakov, med temi tudi jaz, in vsa tukajš nja slovenska društva. Fr. Rataic, 124. LISTNICA UREDNIŠTVA Aliquippa, Pa., društvo fit. 122. —Povsem zanesljiv je Tom Moo-ney Moulders Defense Committee v San Franciscu. Denar poslan temu odboru gre za obrambo Mooneyja, glede drugih organizacij pa je dvom upravičen. Stari Is novi poklltl Živimo stalno v spreminjajočem se svetu in ta resnica se pojavlja tudi v stalni spremembi načinov zaslužka. Te spremem be upravičujejo današnje prizadevanje, da se naj vzgoja odraslih, smatra isto tako važna kot vzgoja mladine. Izurjeni delavec današnjega dne more jutr najti, da njegova izurjenost n: več za rabo, razen ako Be je prilagodil spremenjenim okolšči-nam. Dvajseto stoletje je ustvarilo nov industrijski svet potom stalnih sprememb v tehniki, nava dah in tehnologiji, ki so povzročile nove in različne strokovne poklice. Nekatere izmed starih obrti ne obstojajo več ali pa hi tro ginevajo. -Druge pa so se razvile in nove obrti in stroke so nastale mesto onih, ki jih ni treba več. Novi stroji, nove metode, različni produkti, vse to vpliva na spremembo poklicev in na število ljudi, uposlenih v dotič-nih strokah. Najbolj pomembna poklicna sprememba, ki jo razodeva zadnje ljudsko štetje, je stalni prehod iz poljedelstva v druge poklice. Skupno število ljudi, uposlenih v poljedelstvu 1. 1930, predstavlja 16 odstotno pojemanje napram 1. 1920 in po-kazuje, da nikdar od 1. 1860 naprej ni bilo tako malo ljudi, ki so se pečali s poljedelstvom. Po Ijedelski stroji so napravili delo poljedelca manj težavno, obenem pa so odpravili potrebo mnot gih delavskih rok. Na drugi strani je pa industrija napravila ne-« potrebno razno delo, ki se je poprej izvrševalo na farmi kot klanje, mleti®, pripravljanje raznih živežev itd. Obrti, ki gtitejo Mnogo obrti; ki So se pred nekoliko leti smatrale važne, so danes skoraj .popolnoma izginile, dočim so nova industrije ustvarile obrti ki poklice, ki so bili poprej neznani. Kolarstvo, je bilo nekdaj važna obrt, dandanes pa je prav malo kolarjev in vozarjev. So-darjev je tudi vedno manj in manj, ko jeklene posode, žaklji In druge, posode nadomeftčajo stare lesene sode. Slikoviti kovač počasi izginja. Dandanes i-mamo Četrtino kovačev, kar jih je bilo 1. 1850. Tovarniška produkcija je znatno zmanjšala šte vilo mizarjev: 1. 1850 je bilo 1*611 mizarjev na vsak milijon ljudi, 1. 1980 pa le 472. Ravno tako se je zmanjšalo število tesarjev, kajti njihovi produkti se danes izgotavljijo.v tovarni. Avtomobilska doba je seveda uda rila smrtni udarec obrti sedlarjev. Vpliv stroja se jasno zrcali v obrti čevljarjev. Čevljarska industrija je od 1. 1850 rasla neznansko, vendarle število ljudi, zaposlenih v izgotavljanju če v lev, se razmeroma znižalo za polovico, od 5644 1. 1860 do 2402 sedaj na vsak milijon prebival cev. Dandanes so skoraj vsi čev lji produkt tovarne, kjer dela vec redkoma izvršuje več kot e-no samo operiacijo pri izgotavljanju čevlja. Nove in razvijajoče se obrti V zadnjih letfh je raba mine ralov postala čim dalje bolj neizogibno potrebna. Razvoj pre-mogarske in jeklarske industri je je povečalo število premogar-jev od 8388 na vsak milijon prebivalcev v 1. 1860 nS 8351 v 1920. Razvoj drugih vrst indu-h tria i ne sile v zadnjih letih je imel za posledico znižanje števi la premogarjev na 4064 na vsak milijon prebivalcev v 1. 1980. N« drugi strani pa je razvoj petro-lejske in plinske industrije povečal število delavcev pri vrelcih petroleja in plina od 99 na vsak milijon prebivalcev v 1870 na 857 v t 1930. Raba jekla je ustvarila novo obrt stavbenih jeklarskih delavcev. Ta poklic je bil v statisti kah prvič naveden 1. 1910, 1 1930 pa je bilo 286 struktura! nih delavcev na vsak milijon pre •bivalcev. Kopalnica je bila luksus za bogate družine 1. 1860, dandanes pa je postala potrebščina za vse. Leta 1860 je bilo le 81 ce-varjev na vsak milijon prebl valoev, 1. 1930 pa 1937. V kovinskih strokah se je šte vilo mašinistov posedmorilo oc 1. 1860 naprej v primeri z na-rastkom prebivalstva. Peki so se skoraj podvojili v primeri s prebivalstvom, in to poglavitno, ker se v pekarnah producira živež, ki se je poprej izgotavlja doma. Kar se tiče prometa, razme l roma nova obrt šoferjev nadomešča veliko število prejšnjih voznikov. Šoferji so bili prvič posebno navedeni v ljudskem štetju 1. 1910 in so narasli od 500 na vsak milijon prebiyalcev na 7920 lfta 1930. Obrt bakrorezov, slikarjev, steklarjev, ta-petarjev in perllnlh delavcev tudi pokazuje znaten razvoj v zadnjih desetletjih. V profesionalnih skupinah je bilo todi mnogo sprememb v zadnjem desetletju. Razmeroma je nekoliko manj zdravnikov, ali mnogo več sobarjev. Arhitektov je razmeroma sedemkrat toliko In kemičarjev 16-krat. Duhovnikov je rfczmeroma ravno toliko kot 1. 1860. Pisarniških uradnikov je bilo 1. 1860 prav malo, ali l 1930 so predstavljali 60,000 na vsak milijon prebivalcev. FLH5. probier Ameriška delavca ■kaiaia pora man * mod federalnimi in n nMti unijami Washington, I). q - Ameriška delavska federe na svoji izredni konfereT nila ublažiti napetost m«i narodnimi in federalnimi mi, ki je nastala, ko H0 „j pričele rasti ko gobe po i Sjwejet je bil sklep, da i>0 racija spet izdajala čartJ deralnim unijam po zastoj, je trajal več tednov, ni< atrani pa bo jamčila «tB nim unijam pravico pridobh članov v vseh temeljnih ii,^ jah. Na konferenci je bilo sod sprejeto poročilo posebne® mite ja, kateremu je Matthew Woll, da ostanejo] vice strokovnih unij nedoJ ne. O podeljevanju carta novim unijam v industrijami čuka, jekla in avtomobilov,! veliko govorilo. Komitej je priporočil or« ran je delavcev ne glede ni| mo in metode, samo da a lavce pridobi v organi^ Naglašal je, da se je v pro| razvilo mnogo mednarodni^ iz federalnih in ustanavlji slednjih je vsled tega priju ljivo, kjerkoli se nudi prjj Woll je tudi pokazal oi manjkljivosti zakona indq ske obnove. Rekel je, da j izraža pravico do organu« le abstraktno v primeri 8 p cami delodajalcev, ki se nei no lahko organizirajo v n asociacijah. "Nad milijon lavcev je organiziranih v k« nijskih unijah," je rekel 1 "ker so točko 7a tolmačili m čin, da je prišlo do razvelji nja več pogodb strokovnih« Woll je predlagal, naj ein tivni svet Ameriške delavsh deracije pod vzame korake, i slične aktivnosti in tolmai preprečijo. 16,000,000 delavcu vedno brezpostU a* Tako se glasi poročilo Deli raziskovalne asociadji Revolucija na Kuhi ki Je «trm<*1atUa človeškega mesarja Marnada je zavrnila ft, uko daleč nazaj v Marhadove razmere, da je «edanji predsednik Mendteta dovoHI M M. «iome/u („s di>, hi«¿emu Marhadotemu impanu v Havsni da se lahko vrne t Ha«ano. 7 •« delavcev CWA ofoovljenih v Now Yorku saradi radikaloma Brooklyn. N. Y. — Tukajšnja lokalna direkcija CWA je te dni odslovila 66 delavcev, ki so bili upooieni v Marine parku. Obto-šoni so bili, da so namesto dela v parku imeli ajtitacijske shode s radikalnimi govori mimoidočim ljudem. }iew York.—(FP)-Skoi milijonov moških in žensk ji brezposelnih v Združenih vah ob koncu 1. 1933 na bas tistike, ki jo je pravkar obj Labor Research Assn. Al no Število brezposelnih je 15,845,000, v tem pa niso i Čeni delavci, ki so bili xai upOsleni pri javnih delih. Ta organizacija je v i» marcu lanskega leta podil ročilo, da je bilo takrat 17 000 delavcev brez zaslužk pravilnost tega poročila je neje potrdil tudi Alexandei milton Institute. Ameriška delavska feda je v svojem poročilu izjavil je število brezposelnih de« ob koncu lanskega leta zn 10,702,000. Delavska rti valna asociacija je analid poročilo in ugotovila, da je čeno število prenizko, « uključevalo podatkov o zvj brezposelnosti med polJfd mi delavci^_ Stavka za odpoklic direki CWA Charleston, W. Va -Po dneh stavke proti dri*" direktorju CWA W N. W ju, je West Virginia 1 ed League stavko od|*IJ ko je dobila sagotovilo n» ingtona, da bo Beehlerf* ministracija postavljen» preiskavo. Odpoklic dirHt CWA zahtevajo tudi konf ki te države. Liga brezposelnih ,f' Beehlerja političnega i«' ma. Delo dobijo oifrnma« dobili le tisti, ki iskali naklonjenosti politikov. . Voditelj» lige so dclsvcrt vedali. da je bila starts časno odpoklicana. <> m administracija ne od-l"« ■ Icrja, se bo^tavka^o^j; AH ste le naročili Mtatffamkl list «vojeffsPfl Ija aH sorodnik« v To je edini dar trajne rnm ki g» «am«H«~r IshksU to ■^nslJKK. «■ FEBWfMA. PSOSVETA ^.r^a-nUijonarka mí?^ tvojih hiš popolnoma osa-0S;°druibi nekaj perutnine 0 * ' loje imela kak dveh P**; fila iz hUe r>vek V Znevi Z mrakom to več. Lani 1 i, hiše Vdrli so v ra-ferret našli po**- ■fflFpoginj.no Perutnino irkino truplo pa so naši šele .' .i" v drvarnici pod velikim kladom drv in , U ubita in položena v drvarm- nakar je storilec «P™*" ñauo drva, da bi vsaj za nekaj ča-[ prikril zločin. Po najdbi nje-I trupla so se oglašali njen »rodniki, oglasil pa se je tudi ustnik nekega pogrebnega zavo-, ter se ponudil, da priredi si-ijen pogreb. In ga je res prire-[1, toda plačal mu ga še do da-mri nihče. Vsa afera ob zlo-nu, pogrebu, in po pogrebu je la nekaj mesecev snov za bel-•ajske razgovore in liste. Iska-80 morilca, našli ga niso. Osu-,ili so tega in onega, a pri vseh 5 je izkazalo, da se policija mo-. Junija meseca pa je policija rijela dva osumljenca, od ka->rih eden je bil nekaj časa u-uiben pri umorjenki. Policija i po* aretaciji kmalu objavila, i sta oba aretiranca priznala mor ter ga celo opisala. Ko je ulicija oba osumljenca izročila fcii&ču, pa se je polagoma po-azalo, da nima policija nika-ilr dokazov za njuno krivdo, rug za drugim so dokazi pada-v vodo. Sodišče je že hotelo pustiti oba osumljenca, Oluji-i in Roksandiča, ko se je javil čki detektiv ter začel izpovedo-iti, da mu je Olujič v neki go-ilni sam pravil, da je starko bil in kako jo je. Detektiv se i v svoji storiji zapletal, a ne-ij mesecev je le oviral sodišče, a bi izpustilo oba osumljenca, o sedmih mesecih zapora pa pta )*, Olujič in Roksandič, venirle izpuščena baš na pravo-ivni božični večer. Oba pripo-idujeta, kako sta se bala ve-iJ in koliko sta pretrpela. Za-mivo je, da je policija za nju- 0 krivdo navajala več dokazov 1 korpora delikti, ki jih pa na ihtevo sodišča ni mogla nave-ti in pokazati. Racija na sodišču. — Mnogi rezposelni in drugi s ceste so riili na pametno idejo. Name-tu da bi zmrzovali na cestah, odijo na sodišče v razpravne vorane, kjer je lepo toplo, obe-em pa se zabavajo s posluša jem vseh mogočih razprav pro-raznim tatovom, pretepačem ¡d. Ni dvoma, da se je marsi-do pri tem tudi naučil novih *tod v kraji, novih metod živ-eajr Policija pa je ^e nekaj» ral izvedla racijo po razprav-ih dvoranah ter več sumljivih udi aretirala, toda v razprav-e dvorane je zaierom večji del IVaJ- teden morajo na ra\it¡ vsaj enkrat racijo, na- »r nekatere zapro, druge izže- ijo. "Kronika i/.A|a." — Ljubljan-u mestna občina je sklenila la-dt bo začela izdajati svojo NUo. Njen Damen kaže že na-™ revije, ki bo izšla vsako «o v štirih obsežnih številkah. **lov s«. Kiflai "Kronika." Re-'» naj torej pifte predvsem o ' «»'Ijani, o njeni zgodovini, o ljudeh, o pojavih takih in ■«,n v Ljubljani in okolici. Pr * '' Ma je izšla sredi janu-rt r vsebuje poleg župano-, JV' Tako je postalo okrog Mrtvega morja le zelo ilvo in to liv-Ijenje se bo še potenciralo, vse pa zato, ker so učenjaki lzraču nali, da je v vodi in na dnu Mr» tvega morja najmanj za 12 do 15 milijard funtov Iterllngov kalija (v podobi kalijevega klo rida), za kakšnih 80 milijard funtov Šterlingov broma In ia kopico milijard najčistejte kuhinjske soli. Za Izkoriščanje teh zakladov so se morali seveda kmalu najti ljudje, ki so uitanovlli drulbo » omejeno zavezo, to tem bolj, ker I Je na ozemlju brltskega imperija Mrtvo morje menda edini vir nam kažejo naslednje številke: I, 1030 je pridobila »000 t kali-jeve soli, l. 1981 «• 1»,000 t, a 1. 1982 19,800 t. Podobno Je bilo z bromom. Na starejši način so pridobivali te snovi Ae tako,' da so pustili vodo izhlapevatl na «oncu in predelovali soli. A ta način Je bil preveč zamuden. Potem so si omislili velike Spalne naprave, ki dovajajo vodo iz globin kalija in bromovih soli, a goto-vo največji vir te vrste pa svetu. Kakšne u»pehe Žanje družba, preko modernih hlapllnih naprav. V najnovejšem času sprav-Ijajo iz dna tudi plasti blata na dan, ki sestoji po analizah iz skoraj magnezijevih kloridov. Zanimivi so rsčuni, ki pripovedujejo, da Je bilo treba prilično 60,000 let, da so se vse te soli «tvorile v Mrtvem morju. Tako se v zemeljski zgodovl-ni vse spreminja In Mrtvo morje bo 'dobilo pod vplivom življenji, ki se sedaj Um razvija, bržkone drugo Ime. 8 VALOVI IZ VSBMIRJA Pred velikimi preobrati v brez-žilni teft&lk) • Odkar eksistira brezžična te-legrafija, so se vedno znova pojavljale vesti, da je ta ali oni ujel brezžične valove iz vesolj-nosti. Po navadi so se takšne vesti izkazale >a zmotne, aedaj pa velja za trdno, da je tnani raziskovalec dr. JanskV odkril kratke valove, ki prihajajo o<^ sonca. Dr. Janakega je Bellova telefonska družba pred leti poverila t nalogo, da preišče vzroke znanih atmosferičnih motenj, ki Imajo v radlofoniji tako veliko vlogo. Pri tem je odkril 1. 1931. čudne valove, ki so imeli svoj izvor dozdevno v soncu. Od januarja 1932. do februarja 1933. je dosledno vsak dan beležil te valove in se je pokazalo, da se spreminja njihova fronta v točnem soglasju s položajem sonca. V 24. urah je opisal popoln krog. Dokazano je. da prihajajo ti valovi vsak dan z isto silo na lemljo in da merijo v dolžino 14.6 m, torej baš tista delilna, za katero ne drži popolnoma znana teorija o heavisidski plasti, skozi katero ne more noben brezžični val. 2e nekaj let sem potna j o namreč to valovno dolžino 14.6 m kot "kritično", ker se noče prilagoditi^teorijam o razširjanju valov, »prva so menili, da ne morejo tudi ti valovi skozi heavisidako plast, toda opazovanja dr. Janakega katojo nazorno, da prihajajo valovi te dolžine naravnost iz ogromne sončne "oddajne postaje". Kako pa je mogoče, da morejo prodreti sk«wi to plait, ki Je prav za prav sestavljena it Štirih ali calo desetih plasti In nas »čuva pred uničujočimi larltva-mi it vesoljstva? fte odločllnej-še Je vprašanje: kako morejo tkozl to plaet od Nonca na zemljo, dočlm Je po drugI strani dokazano, da valovi natančno Iste dolžine, kf jih' proizvaja človek, ne morejo oataviti temlje oziroma prodreti skozi zaščitno plast v vesoljstvo? To vprašanje danes le nI rešeno, a če ga bodo rešili — In o tem nI dvoma — tedaj Je pričakovati še velikih sprememb v našem poznanju stvari, ki se dogajajo Izven zemeljakega območja. mm PREMOG—NOVO KURIVO CeAkl izum za izboljšanje rjava-ga premoga Celka kemika, inženirja ftl-mek In RuAička, sta Izumila nov postopek, po katerem se da trdi rjavi premog zelo izboljšati,. Ta premog ima povprečno 80 do 40 odst. vode. H segrstjem In pod močnim pritiskom se da ta voda spraviti Iz nJega, s čimer se njegova kalorljska vrednost zvl-ša od povprečno 4300 do 7800 kalorij in več. ftlo Je ta to, da bi postopek ne bil predrag, da bi premogtr ne vtel njegovih dobrih lastnosti, kakor trdnost In homogenost In da bi predelani premog Imel najmanj tolikšno frcurilno vrednost kakor najboljše vrat« premoga. Po mnogih poskutlh Je Inženirjema rešitev teh vprašanj uspela popolnoma. Kar se tiče trdnosti prekaša novi produkt vsa pričakovanja In Je tudi proti vlagi tako odporen, da ne prevzame praktično nobene v ek»p«wlj« plHw» uamrtlla 129 rudarjev loma razdejanj ML I mrla )• I. Ni»». IMI la gagr* aa ja »rili 4ar ft. jallja pu UijAi Krm uferada .»h vallM aS#l*ŠW #laalr SruMta "|»aaira" * tfté JUHI t,i artjalaljav, lar aaaara». «ajaaa ja »Sla It. a'fféala ISSS t »aat <««»r»-n)a NaSr»*» »Mar» trs pri aatal* • aralfc 4„ kvrnem aaftk émk—7.«MWl »»tali iakok la Halarlaa »MafaSat«. aisriftit J«*♦!>»• glaala mpn* la Kstarlsa Jet dni ni bilo nobenega dela v pristanu, kjer sem običajno delal. Tako sem imel dovolj priložnosti, da sem počival, tekal okoli, se sprehaja) po valolomu in odhajal v Los Angeles, ki mi res da ni ugajal, a me je še vedno mamil in prevzemal. Sedaj sem imel tudi časa dovolj za čitanje. V mestu je bila sicer majhna, a zadovoljiva javna knjijnica; kmalu sem se tudi seznaznil s knjigarnarjem, ki mi je v nekaj dneh preskrbel vsako knjigo, ki sem jo želel. Tudi med sodelavci sem naletel na ljudi, ki so me vsaj nekaj časa zanimali, bodisi kot osebnosti, bodisi kot neznatni, drobni organizmi — žrtve razmer, značilni primerki v pro- T. Kiegler: ROKA strani ameriški džungli. Od časa do časa sem delsl v skupini, ki je bila po poli bela, po poli črna. Zamorskih težakov je bilo zelo veliko. Neprestano so klepetali ter dražili drug drugega, ko so porivali svoje vagončke. Prepevali so in se smejali. Čudovit je bil njihov smeh. Stanoval sem v tako zvanih "Balkanskih državah", v posebnem odseku v San Pedru, kjer so večinoma prebivali Dalmatine! in dru gi priseljenci z Balkana, ki so se preživljali kot ribiči preprodajalci rib, pristaniški delavci in tihotapci z alkoholnimi pijačami. Kraj je mrgolel majhnih, hrupnih otrok in zrak je kljub svežemu morskemu vetriču vedno težko za udarjal po sušečih se ribiških mrežah in po močnem vinu. Skoro v vsaki drugi hiši je bila klet, ki je policija ni preganjala. Moj bungalov je imel sicer le eno tesno, vendar dokaj udobno sobico, toda postavljen je staji je vstopil kmet, okorno sedel na e hodniku, meneč, da In> našla lepši sedež v praznem ku-peju. Toda vlak Je bil nabito jmln, v vseh oddelkih so se pot» niki gnetli In neprijazno strmeli pred se. Gospa Mertensova se je vrnila v svoje kupe. Tam je še zmerom sedel kmet in cmoka je puhal tobak. Sedel je tih«», brez beae-koncu. Le polzavestno je slišala hreSčanje, kakor bi se nekaj lo-milo potem jo je pa s strašno silo pritisnilo ob steno. Izgubila je zaveat. Ko je odprla oči, je videla, da leži zraven nje neki moški. Sku-šala je iztegniti roke, pa Jih ni mogla niti premakniti Gost dim ji je zastiral pogled, oči so se Ji solzile, kakor v sanjah Je sli-A*l* vpitje ljudi, ki ao brez uma tekali sem in tja. Spomnila se je sojega moža. ki jo čaka doma. «pomnila se Je svojl^ otrok. Nekaj težkega jI Je ležalo na prsih in JI Jemalo dih. Brezumen «trah jo Je obšel. Velik, z železen» okovan kovčeg. ki se Je bil zajrvosdil med trske lesa. Je vi-nad njeno glavo. Zdaj Je za-čel počasi poliuti. 2ena je strmi» srepela vanj, hotela je I«, dreti roke it železnega primeža, ki Jih ji je oklepel( skušala se je utrgal iz izsušenega grla. Zaprla je oči. Ko je zbrala toliko poguma, da jih je spet odprla, je zdajci zagledala tujo roko pred svojim obrazom. Kmet, ki je ležal zraven nje, je bil očivldno spoznal nevarnoat. Hotel je doseči kovčeg. Toda bil je še predaleč. Počasi, )>alec za palcem se je iztezala laket v zrak. roka je lovila kovčeg. Mož je pretegnil svo-je mogočne ude. s poslednjim naporom se je potisnil naprej, njegova laket je silila vse više. ro-ka se je uprla ob kovčeg. fcena nI vedela, kdo leži zraven nje. Zdaj je videla, da je kmet. Strmela Je v njegovo veliko žuljavo roko, ki je varujoče visela nad njo. Imela je dovolj prilike ogledati si jo. Velika In okorna Je bila. polna žuljev In gub. vsakatero od njih je razločila. Ril. j« krepka kmet-ska pest, vajena čvrsto voditi plug ob delavnikih, v nedeljo pa udariti po i^iti v krčmi, da so zaplesali kotarcl. Gledsls Je žulje na njej in nabrekle žile Tu-1 Ja jI je bila U roka. in vendar I * more Zgoditi, dokler bo visela nad njo. j Strah Jo Je obšel, da ne bi zinil Je vzravnati, p. je Ječe omahni-1 kZl^JLTZ J' • k nazaj Kovčeg je prihajal če- KjlJ f , * ZTI dalje bllie. groteie jr visel t».v<1 . ® J* k «^»i P» «Uj nj«, kakor mrtev J«l&^i»?*** * ter«»ga je nenadoma £ * naj- šaatno življenje, počas kom^ ^^ *bu ** P^ov. ki vidno Je drsel v^ blS ln ^t i? ^^ V 4HrInl ir bila zapisana na ,em Hr? '"T* » * do ča-imv krik LZ+ZZjKj" rrknm kvi*k». ne bi * tnm * Izgubili opore. Potem se ji je Prof. dr. Avery je poročal pred kratkim na nekem sestanku zdravnikov v Londonu o čudni sposobnosti nekega svojega pacienta po imenu James Huxley. Moža, starejšega knjigovodjo, so mu dali na kliniki za duševne bolezni v opazovanje, ker je v nekih časih trdil, da sliši v zraku razne melodije, ki jih drugi ljudje nisô slišali. Pojav sam na sebi ni nič novega, saj je po blaznicah dovolj ljudi, ki poslušajo na Isti način vsakovrstne šume in ropote. Toda Huxley je delal drugače vtis zelo zdravega, izobraženega ijn pametnega človeka, na vsako vprašanje je odgovarjal povsem tako kakor normalni ljudje. Mu-zikalne izobrazbe ni imel nikoli in se ni nikoli tudi zanimal za glasbo, tem bolj čudno je bilo tedaj, da je lahko pope val melodije, o katerih je trdil, da jih sliši od neznano kje. Bile so med njimi znane in neznane melodije, večina pa gotovo takšnih, da jih mož brez vsakega zanimanja za glasbo in brez glasbene izobrazbe gotovo ni mogel nikdar prej slišati. To vse je bilo skrivnost, ki se je pa nekega dne razjasnila na nepričakovan način. Neki Avery-jev asistent je poslušal s slušalkami na balkonu bolnišnice radio. Pod njim na vrtu so se sprehajali bolniki, med njimi Huxley. Bilo je nemogoče, da bi mož slišal iz slušalk glasbene komade, ki jih je oddajala ta čas neka londonska postaja. A vendar je asistent vsakokrat, ko je prišel "bolnik" pod balkon, slišal da mož polglasno posnema natančno isto melodijo, ki se je v teh trenutkih glasila v slušalkah. Seveda je bil asistent presenečen in je svojo ugotovitev sporočil prof. A very ju, s kate-rim sta potem z istim uspehom izvršila celo yrsto poskusov, ne da bi Huxley o tem kaj vedel. Ni bilo dvoma, da je imel mož sposobnost sprejemat* kakor živ brezžični sprejemnik valove, ki jih Je oddajala ta londonsks postaja, in sicer samo U. kajti poskusi z drugimi postajami so se izjalovili. Huxleyjev možganski sprejemnik je bi) očitno narav-nan na določeno valovno dolžino. Po teh opazovanjih so "bolnika seveds takoj izpustili iz bolnišnice. ker je bilo jasno, ds ni bil duševno bolan, temveč ds I-ma le nekako posebno sposobnost, ki je drugi, normalni ljudje pač nimajo. Veliko vprašanje pa Je. koliko ljudi držijo še v blaznicah zaradi podobne lastnosti kot duševno boln* ki so pa izven te lastnosti povsem normal-ni. Huxleyjev primer otvarja še druga vprašanja. Med ljudmi niso redki primeri takšnih, ki se odlikujejo pred drugimi ljudmi z nenavadnimi sposobnostmi. A-meriški zdravnik prof. dr. Ha-rald Willcock je poročal nedavno tega n. pr. o nekem možakarju, ki je kazal stigmam podobne znake. Pri opisu kakšnih nezgod je bil takoj v stanu, da proizvede na sebi ustrezajoče rane brez vsakega pripomočka. Ce mu je človek pripovedoval, da je zdrsnil nekdo po pobočju hriba, je pokazal na komolcih in zadnji plati o-drsnine, kakor da se mu je to samemu pripetilo. Ob pripovedovanju o kakšnem pretepu s koli in noži so se mu pojavile celo rane, kakor da izvirajo od teh predmetov, od sebe pa ni mogel proizvajati takšnih stvari, če ni bilo človeka, ki bi mu nazorno o njih ne pripovedoval. Drugi nenavadni primer se tiče nekega slikarja Brontona. Ta je potoval s parnikom "City of Alexandria" v Egipt. Nekega dne je prišel h kapitanu ladje in mu dejal, da je moral na njej pravkar nekdo umreti. Kapitan, ki je imel polne roke dela in je vedel iz zdravniškega poročila, da so vsi potniki in Člani posadke zdravi kakor riba v vodi, ga je na kratko odpravil, češ, da se moti. Toda v Aleksandriji so našli potem v prostoru za premog mrtvega človeka — šlo je po vsej priliki za "slepega potnika" — ki se je moral v tem prostoru zadušiti nekako v času, ko je Bron ton prišel h kapitanu s tisto vestjo. Kapitan je pozneje še enkrat srečal slikarja in ta mu je pripovedoval, da Je imel že vse Življenje čudno sposobnost, da je mogel "čutiti", če je nekdo v bližnji okolici umrl. Stališče do takšnih pojavov je lahko različno, vsekako nam kažejo, da še davno nismo dognali obsega in sposobnosti naiš tov. Težko nam je tudi doli kako daleč lahko gredo zmožnosti vsaj pri posams na poseben način, čeprav stransko razvitih ljudeh. Nesreča Stari David Teppichkk bridko toži svojim prijatet da njegov sin ne zna kvtr "Človek božji," ga zaviraj ti, "hvali Bogu, da ne zna!" "Saj. to je ravno nesreča pa vseeno kvarta!" • e e Jurčkov samogovor "Kadar bom velik," reče i Jurček, ki ae strašno boji a vode, "bom vso noč ostal pol cu — potem si mi zjutraj n treba vratu umivati." e e e Nepotreben dokaz Učitelj pokliče Marka pred blo. "Zdaj mi pa dokaži, da jei lja okrogla!" "Oprostite, gospod učitelj," jeclja Marko, "saj tega nikoli sem trdil!" 1 v JUGOSLAVIJ PNktSUin Ns Hitrem Ekspresnem Panfl PARIŠ FEB. 17—-MARCA 17. APRILA 7. 1LE DE FRANCI MARCA 24—APRILA H CHAMPLAIN FEB. 10—MARCA t Znižaš« cen« v vse kraj« v JsftSS Z« pojMBlU Id pola« IUU »pnU* I poobUKan« umU cfreaeh *0ft N. Michigan Ave., Chita*I 123 8. Third St- Mlnnetpoli«, ■ TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA V8A V tiskarsko obrt »padajoča deli Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, čafli I koledarJe- leUke itd. v slovenskem. hrrtM slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in d m VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAItffl . a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROf A V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daj« Cms smerne. prve vrste PtttU p« tttforaaelje aa aaalev: S.N.P.J. PRINTERY 2657-5» So. Lawadale A vase« Teftefea BerfcweS «te«