239Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Boris Kern – Mija Michelizza EuralEx 2022 coBiss: 1.19 https://doi.org/10.3986/jz.28.2.13 20. mednarodni kongres Euralex, Mannheim, 12.–16. julij 2022 Euralex je mednarodno združenje strokovnjakinj_ov, ki se ukvarjajo s slovaro- pisjem. Okroglo, 20. izvedbo konference združenja, ki sicer poteka vsaki dve leti, je letos med 12. in 16. julijem organiziral Leibnizev inštitut za nemški jezik (v nadaljevanju IDS). Tema konference je bila izredno aktualna, in sicer »Slovarji in družba«. Program se je dejansko začel že dan pred uradnim začetkom konference z delavnico ELEXIS (Evropska leksikografska infrastruktura), ki je bila namenjena uporabi leksikografskih orodij, razvitih v okviru te infrastrukture. V torek, 12. julija 2022, so množico več kot 200 udeleženk_cev nagovori- le_i: rektor Univerze v Mannheimu Thomas Puhl, direktor IDS Henning Lobin, župan mesta Mannheim Dirk Grunert, predsednica Euralexa Zoe Gavriilidou in vodja organizacijskega odbora Euralexa 2022 Annette Klosa-Kückelhaus z IDS. Vsak dan kongresa je bilo na sporedu po eno plenarno predavanje. Prvi dan je nastopil Rufus H. Gouws s predavanjem Slovarji: mostovi, nasipi in zapornice (Dictionaries: bridges, dykes and sluice gates), v katerem je predstavil komplek- sno jezikovno in posledično slovarsko situacijo v Južni Afriki, ki ima kar enajst uradnih jezikov. Drugi dan se je Thomas Gloning v predavanju z dolgim naslovom Načini življenja, komunikacija in dinamika rabe besed: kako so se nemški slovarji spoprijeli z družbeno-kulturnimi vidiki in razvojem besedne rabe ter kako bi lahko bili prihodnji sistemi še boljši? (Ways of living, communication and the dynamics of word usage. How did German dictionaries cope with socio-cultural aspects and evolution of word usage and how could future systems do even better?) na primeru nemških slovarjev spraševal o možnosti vključevanja posameznih so- ciokulturnih posebnosti v slovarje. Sledilo je informativno plenarno predavanje Ženske v zgodovini leksikografije (Women in the history of lexicography), ki ga je tretji dan predstavila Nicola McLelland. V petek, 15. julija 2022, je s plenarnim predavanjem Slovarji, učenci in učitelji tujih jezikov. Novi izzivi v digitalni dobi (Dictionaries, Foreign Language Learners and Teachers. New Challenges in the Digital Era) nastopila Martina Nied Curcio, niz plenarnih predavanj pa je sklenil Ben Zimmer s temo Razvijajoča se razlaga rasizma in njena pot do besedilnih artefaktov (The Evolving Definition of »Racism« and its Trail to Text-Artifacts). 240 Boris Kern – Mija Michelizza  EuralEx 2022 Na Euralexu 2022 so s prispevki nastopile_i tudi naše kolegice_i iz Sloveni- je. Že prvi dan je Simon Krek (Inštitut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani) v soavtorstvu s Polono Gantar (Univerza v Ljubljani) predstavil prispevek Izdelava Leksikona večbesednih enot za slovenščino: metodologija in struktura (Creation of the Lexicon of Multi-Word Units for Slovene: methodology and structure), nas- lednji dan je sledilo še eno njuno predavanje, tokrat v soavtorstvu z Iztokom Kos- mom (Inštitut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani), in sicer Pridobivanje kolo- kacij iz korpusa slovenskega jezika Gigafida 2.1 (Extraction of collocations from the Gigafida 2.1 corpus of Slovene). Kosem je na kongresu predstavil še korpus Trendi (predavanje Trendi – spremljevalni korpus slovenskega jezika oz. Trendi – Monitor corpus of Slovene), v soavtorstvu s Carole Tiberius, Jeleno Kallas, Svetlo Koevo in Margit Langemets pa še prispevek o leksikografskih praksah v Evropi (Vpogled v leksikografske prakse v Evropi: rezultati razširjene raziskave ELEXIS o potrebah uporabnic_kov oz. An insight into lexicographic practices in Europe: Results of the extended ELEXIS Survey on User Needs). V sklopu Globalexa,1 ki je bil letos posvečen leksikografiji in neologizmom, je nastopila še Urška Vranjek Ošlak; prispevek Neologizmi v luči novega Slovenskega pravopisa (Neologisms in the light of the new Slovenian normative guide) je pripravila v soavtorstvu s Hele- no Dobrovoljc (obe z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). V petih kongresnih dneh se je v treh vzporednih sekcijah zvrstilo res veliko število zelo kakovostnih prispevkov; zaradi omejitve s prostorom na kratko pov- zemava nekatere med njimi. (1) Prispevek Anke Müller, Gabriele Langer, Felicitas Otte in Sabrine Wähl z Univerze v Hamburgu Izdelava slovarja kretanega manjšinskega jezika: pod- vojezičen enojezični Slovar nemškega znakovnega jezika (Creating a Dictio- nary of a Signed Minority Language: a Bilingualized Monolingual Dictionary of German Sign Language) je predstavil izredno vzorčen projekt Digitalnega slovarja nemškega znakovnega jezika (Digitales Wörterbuch der Deutschen Gebärdensprache), ki je prvi korpusno podprt slovar nemškega znakovnega jezika, ter izzive, s katerimi se srečujemo pri pripravi slovarjev znakovnih je- zikov, npr. manko standardizacije (nemškega) znakovnega jezika, odsotnost zapisa znakovnega jezika, manjše število jezikovnih virov. (2) Robert Krovetz (Lexical Research) je predstavil prispevek z naslovom Razi- skava razporeditve pomenov v slovarjih glede na leksikalna semantična raz- merja (An Investigation of Sense Ordering across Dictionaries with Respect to Lexical Semantic Relationships), v katerem je ugotavljal, v kolikšni meri se slovarji razlikujejo glede na razporeditev posameznih pomenov. Izpostavil je tri kategorije enot z več pomeni, in sicer homonimijo, metaforo in sistemsko polisemijo. Raziskava, pri kateri se je avtor spopadal s prenekaterimi težava- mi zaradi raznolikosti primerjanih slovarjev, je pokazala, da se WordNet zlas- ti na primerih metaforičnih prenosov zelo razlikuje od razvrstitve pomenov 1 O Globalexovi delavnici več v poročilu Urške Vranjek Ošlak Četrta Globalexova delavnica na temo slovaropisja in novih besed (2022). 241Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 pri drugih slovarjih, saj redkeje razlikuje preneseni pomen od izhodiščnega. Več ujemanja je med analiziranimi šolskimi slovarji. (3) Petra Storjohann z IDS se je v prispevku Javnost kot jezikovna avtoriteta: za- kaj se uporabniki za razlikovanje med besedami obračajo na spletne forume (The public as linguistic authority: why users turn to internet forums to diffe- rentiate between words) spraševala, zakaj uporabnice_ki, čeprav se zavedajo, da obstajajo referenčni jezikovni priročniki, vseeno iščejo odgovore na vpra- šanja o dveh podobnih leksikalnih enotah na spletnih forumih. Raziskovanje teme jo je privedlo do misli in spodbude za novi slovar paronimov. (4) V prispevku O razlagah besedja v enojezičnem spletnem slovarju: nekaj opomb iz leksikografske prakse o Akademskem slovarju sodobne češčine (On Defining Vocabulary in a Monolingual Online Dictionary. Some Re-marks from Lexicographical Practice on Academic Dictionary of Contem-porary Czech) so avtorica_ja prispevka Michal Škrabal, Mihaela Lišková in Martin Šemelik na primeru Akademskega slovarja sodobne češčine (Akade-mický slovník současné češtiny), ki nastaja na Inštitutu za češki jezik Češke akademije znanosti, in Nacionalnega korpusa za češki jezik, ki nastaja na Karlovi univerzi v Pragi, želeli prikazati, kako se da že z nekaj osnovnimi statističnimi postopki izboljšati slovarske razlage (ob upoštevanju načela, da se v slovarskih razlagah velja izogibati redkejšemu besedju). Z lematizacijo dosedanjih slovarskih razlag in primerjavo gradiva z rabo besedja v nacional- nem korpusu ter statistično analizo dobljenih podatkov so pripravili smernice za slovarsko delo v prihodnje. (5) O ženskah v zgodovini leksikografije je v plenarnem predavanju spregovorila Nicola McLelland z Univerze v Nottinghamu (Ženske v zgodovini leksikogra- ije: pregled in primer nemščine oz. Women in the history of lexicography. An overview, and the case of German). Ženske, ki so bile povezane s slovarji, je razdelila v tri skupine, in sicer: a) uporabnice, b) sodelavke, zlasti kot pomoč pri zbiranju gradiva, in c) leksikografinje. Po predhodnih raziskavah žensk v leksikografiji angleškega jezika je bilo teh, kot povzema avtorica, pred letom 1900 po pričakovanjih malo, podatkov za druge jezike pa nimamo veliko. Avtoričino delo na primeru nemščine je potrdilo ugotovitve predhodnih razi-skav, saj se prve ženske v nemških slovarjih začnejo pojavljati precej pozno, šele proti koncu 19. stoletja. Obenem avtorica ugotavlja, da ženske v leksiko-grafiji, če so že bile prisotne, niso bile zelo izpostavljene ali pa so delovale na manj pomembnih slovarskih projektih. Arabski vir iz 15. stoletja sicer omenja tudi neimenovano leksikografko, vendar več o njej ne vemo. Izpostavila je primer Ade Murray, žene Jamesa Murrayja, ki je pomagala možu pri pripravi slovarja. Znano je tudi, da so mu pri sortiranju listkov za pripravo slovarja pomagali tudi vse njegove hčere in sinovi. Predavanje je avtorica zaključila s predstavitvijo, kako so v nemško-angleških slovarjih iz 18. in 19. stoletja prikazane ženske in seksualnost. (6) V prispevku Vpogled v leksikografske prakse v Evropi: rezultati razširjene raziskave ELEXIS o potrebah uporabnic_kov (An insight into lexicographic practices in Europe: results of the extended ELEXIS Survey on User Needs; 242 Boris Kern – Mija Michelizza  EuralEx 2022 avtorstvo: Carole Tiberius, Jelena Kallas, Svetla Koeva, Iztok Kosem in Mar- git Langemets) so bili predstavljeni rezultati raziskave o leksikografskih prak- sah in potrebah leksikografinj_ov po Evropi, ki je bila izvedena v projektu Evropska leksikografska infrastruktura (ELEXIS) v okviru programa Hori- zont 2020, in sicer med institucijami opazovalkami projekta. Raziskava je pokazala tudi trenutne leksikografske trende. (7) Annette Klosa-Kückelhaus z IDS je v prispevku Leksikografija za družbo in z družbo: COVID-19 in slovarji (Lexicography for society and with socie- ty – COVID-19 and dictionaries) predstavila analizo desetih glosarjev s ko- ronskim besedjem, ki so bili objavljeni na nemških, švicarskih in avstrijskih spletnih novičarskih portalih. Nabor obsega 196 iztočnic, pri čemer kar 83 % predstavljajo enobesedni leksemi, glosarji pa kažejo izredno raznolikost, saj se kar 71,5 % leksemov pojavi v le enem glosarju. (8) O strategijah postopanja ob korpusnem gradivu, ki izkazujejo stereotipizaci- jo, sta govorila prispevka Carolin Müller-Spitzer in Jana-Oliverja Rüdigerja z IDS Vpliv korpusnih virov na zastopanost spolnih stereotipov v slovarju: štu- dija primera za korpusne slovarje nemščine (The influence of the corpus base on the representation of gender stereotypes in the dictionary. A case study for corpus-based dictionaries of German) ter Marcina Zabawe s Šlezijske univerze v Katovicah Česa se naučimo o družbi iz slovarskih zgledov rabe? O (ne)stereotipnih vlogah moških in žensk v angleških in poljskih enojezičnih splošnih slovarjih: kontrastivna študija (What do we learn about the socie- ty from the examples of usage in dictionaries? On (non-)stereotypical roles of men and women in English and Polish monolingual general dictionaries: a contrastive study). Prvi se je omejil na nesimetrično kolokacijsko sliko v razmerju iztočnic ženska – moški in punca – fant v korpusnem gradivu, pri čemer je bilo gradivo razvrščeno po različnih žanrih (leposlovje, časopisi, revije). Ob tem se odpira vprašanje, koliko leksfikograf_inja še lahko poseže v »gradivsko/korpusno resničnost«. Poudarjeno je bilo stališče, da nobena leksikografska pozicija pri obravnavi besedja, ki ga zaznamuje velika stereo- tipizacija v korpusnem gradivu, ni nevtralna. (9) Maria Pozzi (El Colegio de México) v prispevku Oblikovanje slovarja za pomoč šolajočim se pri razumevanju osnovnih matematičnih pojmov (Desi- gn of a dictionary to help school children to understand basic mathematical concepts) predstavlja, zakaj in kako je v Mehiki nastal matematični slovar za šolsko rabo. Raziskave matematičnega znanja mehiških otrok, tudi v primer- javi z njihovimi vrstnicami_ki drugod po svetu, so kazale, da je razumevanje matematičnih konceptov zelo slabo in se še poslabšuje. Prav zato je nastal slovarček, s katerim so želeli učenkam_cem na zanimiv in nazoren način prib- ližati matematične koncepte, tudi tako, da so jih vključili v pripravo slovarja. Nastalo je na korpusu temelječe terminografsko delo, katerega makrostruktu- ra, mikrostruktura, tipografija in druge informacije so bile posebej zasnovane tako, da otrokom pomagajo razumeti matematične pojme. (10) Stefan J. Schierholz z Univerze Friedrich-Alexander v Erlangenu in Nürnber- gu je predstavil evropski magistrski program leksikografije EMLex (Presen- 243Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 tation of EMLex Master Programme). Program traja štiri semestre (120 kredit- nih točk ECTS), začne se v zimskem semestru, že drugi semester pa se izvaja v tujini. Število študentov je omejeno, nujno pa je aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. V programu sodeluje devet univerz. Na kongresu smo imeli priložnost slišati tudi izkušnjo ene od študentk, ki se je šolala na magi- strskem programu EMLex. (11) Yevhen Kupriianov z Nacionalne tehnične univerze »Harkovski politehnični inštitut« ter Iryna Ostapova, Volodymyr Shyrokov in Mykyta Yablochkov z Ukrajinske akademije znanosti so predstavile_i prispevek Virtualni leksiko- grafski laboratorij kot pomočnik jezikoslovke_ca pri izvajanju na slovarjih temelječih raziskav: primer VLL DLE 23 (Virtual Lexicographic Laboratory as a Linguist Assistant in Conducting Dictionary-based Researches: Case of VLL DLE 23). V Virtualnem leksikografskem laboratoriju (VLL) so razvile_i učinkovita leksikografska orodja za uporabo pri raziskavah, ki temeljijo na podlagi španskega slovarja Diccionario de la lengua Española. 23ª edición (DLE 23). (12) Ana Ostroški Anić in Ivana Brač z Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje sta v predavanju AirFrame: prikaz področja letalstva s pomočjo semantič- nih tipov (AirFrame: mapping the field of aviation through semantic frames) predstavili podatkovno zbirko AirFrame, ki zajema letalsko terminologijo, in metodologijo, ki je bila uporabljena pri njenem razvoju. (13) Gilles-Maurice de Schryver z Univerze v Gentu in Univerze v Pretorii je s prispevkom Metaleksikografija: eksistencialna kriza (Metalexicography: an existential crisis) prevpraševal smisel večavtorskih metaleksikografskih pri- ročnikov, pogosto izdanih v več knjigah. Takšnih priročnikov je namreč že kar nekaj, poleg tega pa leksikografke_i to pogosto počnemo brezplačno ali slabo plačano, založbe pa pri tovrstnih izdajah cene izdatno zasolijo. Spraše- val (se) je tudi, kdo tovrstne priročnike bere, ali ne raje posežemo po člankih, ki so dostopni na spletu, in ali kot skupnost te priročnike res še potrebujemo. Vprašanja je ilustriral na primeru knjige Mednarodni priročnik sodobne le- ksike in leksikografije (International Handbook of Modern Lexis and Lexi- cography), ki kot rastoči priročnik nastaja pri založbi Springer in katere sou- rednik je tudi sam (skupaj s Patrickom Hanksom). Na dan predavanja namreč devet od 28 objavljenih poglavij ni bilo nikoli citiranih, poglavja imajo zelo različno število prenosov s spleta (od 100 do 6000), pri čemer razmerje med prenosi in citati pri posameznih poglavjih nikakor ni prekrivno. Veliko vpra- šanj je tudi po burni razpravi ostalo še odprtih. (14) V petkovi sekciji, namenjeni mladim raziskovalkam_cem, velja izpostaviti zlasti Konana Jeana Mermoza Kouassija z Univerze Friedrich-Alexander v Erlangenu in Nürnbergu, ki je nastopil s predavanjem Interakcija med člo- vekom in strojem v leksikografskem procesu v okviru leksikalnih informacij- skih sistemov (MenschMaschine-Interaktion im lexikographischen Prozess zu lexikalischen Informationssystemen). Gre za temo njegove doktorske diserta- cije, ki nastaja v okviru projekta ProfiLex, v predavanju pa je izpostavil iz- redno aktualno razmerje med delom leksikografinj_ov in strojno generiranimi 244 Boris Kern – Mija Michelizza  EuralEx 2022 slovarskimi podatki ter izzive in vlogo, ki jo imajo prvi v novih okoliščinah leksikografskega dela. Kongresni dan smo zaključile_i z občnim zborom, ki je potrdil novo vodstvo s predsednico Annette Klosa-Kückelhaus z IDS in podpredsednikom Iztokom Kos- mom na čelu. Predstavljena je bila lokacija naslednje Euralexove konference, ki jo bo leta 2024 organiziral Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje, in sicer v tudi zagotovo marsikomu turistično zanimivem Cavtatu, vodja organizacijskega odbo- ra pa je Kristina Štrkalj-Despot. Tema konference bo »Slovarji in semantika«. Za častnega člana je bil na občnem zboru Euralexa imenovan Michael Rundell, jezi- koslovec in leksikograf, ki se z urejanjem slovarjev ukvarja že od leta 1980 in je med drugim glavni urednik slovarja MacMillan ter mnogih pedagoških slovarjev za angleški jezik, že od samega začetka pa do danes predava tudi na enotedenski leksikografski delavnici Lexicom, ki enkrat letno poteka na eni od izbranih lokacij v Evropi in na kateri smo se kalile tudi mnoge slovenske leksikografke_i. Konferenca Euralex je prikazala tesen odnos med jezikom, družbo in slovarji. Bila je odlično organizirana, omogočila je predstavitve številnih projektov tudi v okviru posterjev, ponudila pa je tudi bogat spremljevalni program: od vodenih ogledov (moderni in zgodovinski Mannheim ter sodobni mannheimški mural) in projekcije filma Dreaming of words indijskega režiserja Nandana do večerje na ladjici po reki Neckar.