Posamezna šte^rillcsa stains 1 Din. Leto IV«, šfev. L24» V Ceifu, sobota <&sie 28. okiobra $922. Postoiaa pistons v gotoulsi. a^^^^^^k. ^^^^^^k ^tfH^^^k^ ^I^H^fe. ^HHI^^ ^_^^^^^^^. ^^_^^_^_j^^_ Lid I i c I ~*^*"V^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ Stanc letno 48 Din, mesečno 4 Bin, za inozernstvo ietuo 12Ü Din. j — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame rned tckstom, I osmrtnice in zahvaie 50 p. Posmcezna Stevilka staae 1 Din Izfcuaja vsaftt loreK, četrteK in sobctfo. Ui»ctfniMvo Srrossnmjerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. (Jpratrni&tvo Strossmajerjcva ul. St. 1 pritliqe. Telefon St. 65. C=3 Račun kf. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 I-'red dališim caso-m sem podal na tern inestu staiističen pregled uikozva- iiih »Nemccv« v Jugoslaviji, posebej sc ii'i sloveuskem ozemiju, kakor ga Jo ir- gotovilo zadnjc uradno liudsko štet;e. 'Posuopanje iiasih obkusti s rako'/vano uemsko ma>njšino cd prevnila pa do da- nes jo bilo tako, da se je povsod vklero. da snio pač v nacijonakii državi in no v kaki zvezm državi naradov, da pa r.ooo. uio nikogar »požrcti«, da no trpi nihče prcganjanja radi sv'ojega jezika in svojo narodnosti. V naši obmejni pokrajmi r:a Stajerskem, kjer snio Slovenei bili iz- postavljeni skozi do-lga deseilctja naj- Imjšeinu preganjanju in teror.ui tako od strani oblasti in uradov kakor od stra-ni pcsamriikov, ki so nad nanii pre'd'stav- ljali politično in gospodarsko nadnioC. sum imeli celo nestcto'krai otočut-ek, (la krremo v popušeanju prcdaleč. Ali bilo jo mod nami vedno takih, ki so po svoji mentalitcti in vzgoji \z prcteklosti hoteli tako v dobri veri, da bo-do oravi Nome;, kolikor jili je, to prnvilno raziimeli ter tudi prirnerno kvitirali. Razvoj dogodlcov in prilik kažo, da so so zagovoniiki sen- I nmentalne popustijivx.vsti na coli crti rc- ' .meijito motili, kcr niso vzeli poino v ra- j cun zgodovinskega cicjstva, da je to, kar živi ivied nami in se nazivp danes new- i ska manjšina. oiia bojna napadalna Cc- ta, ki jo so prod par leti slaki v najns- silii'dsom boju proti vsemu, kar jo bilo našega, bila jo v službi Gradca, uem- ške«a Volksrata, Südrnarke in Schul- | vereina. Ta bojna ck.sponirana falanga jo sestojala iz onih, ki jih ie ncmški ko- lonizaoijski srstom spravljal mod na.s na viižnut mosta in iz !>lacancev — odpad- uikov ali ronc^atov, ki so radi boljšesr. kruha in iz kuiturnonacionalne niani- vrodmosti' in karakterno defektnosti prc- hajali v shižbo riemškejra sistonia ter itfrali vlogo janičarjev proti lastnomu rodn. Vsi ti so so naslanjali na ono žo od tiavna1 iieÄiiatno število onih pravih Nemoov, ki so mvd nami zcdoltfo kot tr- govci, podjetniki. No pišcm rad o Nemci-h. so manj rad o rencj^ati'li, pisava nemškesa slasi- ]a spodiiještajcrskih takozvanih nojnških trgovcev, industrijeev in -advokatov. kor to je nemški narod mod nanii, mo sili k tornn, kor potvarja zsoclovinske rcsuice in iibira; l>ota, kakor smo jih bili vajeni pred vojsko v »Dravični« Avstriiji. Tudi smo doživoli nstanovitcv političncga ncmškej>*a društva za ta »netnski narod«. ocsar nas prav nic ni strali. sili nas pa k tornn, 'd;a povemo pravim Netncem, da , znaiiio ločiti roiic^atstvo od Ncinštvii in j da /a roncjratstvo no nriznavani;) /asči- j to in no |X)lit:C-ne nacionaiiu: oi'Kanizaci- ! jo, kakor so jo zanjo astauovila in od I vlado potrdila.To ni on,ranizaoija ziiseito ! jiacionaliio otniöno nianjšino, to jc na- lialjcva-njc boja proti nasemu mitohtonc-- mn mirodu na oni poti, ki vodi proko nas od sevora proti Trsui! Mi Slovonoi na Stnjerskoin in Ko- ! r-oškcm nismo imvJi do provrati razvi- { toxa naso.yfa narodnoica niešOa.nsko.^a živlia: uradniška intoliiCvnca jo bila noiikška importirana ali !>onomooMa. tr- .iiovina. obri in industrija jo bila isi-otako povečini našonin narodu odUijona, i>o- vioničona, dasi jc svoj dolok in narasčaj orpala iz naseya naroda in dasi jc živeTa o^netnčur«, ki so dano.s ni pozabljona in | tvori šc danos tupatam srn-cšno pro- j ostanke zmot in. zablodc kot kričeč do- kument, kako »kultunw« io nicd nami deiovalo Nemštvo in na kako Ijndi jo o- piraia pri nas avstrijska politika svojo moč. Vsc to je treba uposievati, ako se liočc prav razumeti naše r>olitično živ- Ijenje na ŠipSerskem, kjer je politika j bila vsikdar kljnb medsebojnim bojeni — | nacionalna, ker jc imcla na celi črti in na vsak korak tcžkcKa posla z Üuclmi brez nacionalne zavosti, ki so živcli pod upli- voni ljudi broz nacionainega značaja — drugače intoligentnili rcnegatov hc me- re ni karakteriziratk To ie bilo in to jo da.nevs takozvano »Nemštvo'< mod nami j — ronegatstvo starcjšosa in mlajšega | datuma, o Nenioih mod nami kot narodrii j manjšini ne monci biti ffovora. ker se j?rc \ Ie za posanrne nemške tr.iiovoc, indu- j strijee in osobo prostili poklioov, ki so vsi zivljensko navozani na krnh in za- služok i'z našega naroda in ki- niorajo ra- j eunati. s tern, da jim bo nas narod kruh in zaslužek in -oksistenco tudi odvzct, ! ako bodo so vnaprej hoteli mod nami živeti svojo življenjo, [očeiio od našega ! in nasprotujoče našemu živliehju, na- [ I rodft'cnni in državnemu hotonju. Tihi :r. | : javni organizatoTji reno.u'atstva — to i naše sramote iz nokdaniili avstrijsko- I IHIIIHIMIH..........i——«!¦ .«IIM..... 1 II« 1111 ¦-----------------------¦' janioarslvili caso\- — racunaio iromUno še z našo naoionalno nianjvrednostju in ¦ ra.zoopljonostjo, ki to onio.iroca. Propri- ¦¦ can sein jilt'büko, da ta raonn no bo voč | dolgo držal, izzivajije bo ohraoim po- : sposilo- in povzrooilo boleoino. ki bi siccr I bilo lalrko izostale, ako bi so nialostovil- i ni Nernci zavodali svojih pravic in dolž- ! nosti v nacionalni na.ši dr/avi in so no i outili zM'odovinsko poklicano, da za rc- t negatstvo vstvarjajo političn-o organiza- I cijo ter nas tako silijo. da se poslnžimo ! oaiih pravic, ki sc iih v unch prevrata no \ vein iz kakih vzrokov obzirnosti odint; j mi Slovonci nismo oos'u/iii. Našo zares i narodno nianjšiuc, cola kompaktna o- ] zomlja nasoga naroda v Avstriii in v i Italiji so nam kultui-ia Avstrija in kul- tnrna Itaüja poteptali in ixjhodili na tla, odino mi tu oib sever ni nicji naše državc naj negujenio- rcnogatstv ) nawrcj. naj j Da ljubo no vein koruu W. kakim intorc- j so-m trpimo, da se nas s sramoto rene- ) gatstva iz dobo našc snžnosti žali in iz- ziva še danes od i>nsaninikov. J:i gredo j v svoji propotonci celo tako dalec, da to 1 ronegatstvo organizing v posubnem I političnem društvn ter govore pri tern o • zašoiii nemškc prcganjane manjšino. j Ta neniska preganjana manjsina, s I katero nioiamo hoto ali nehote živeti, čo ' /a 'Lj v drnžubnih. pa vsa.i v sinžbonih stiki'h, lioče kriti svoje tendencno delo z geslom staatstreu n. volkstreu po zna- nom vzorcu, ko so mostne gudbe igrale cesarsko himno zato, da so poulioni ju- naki lažje udrihali' po slovonskih glavah, kajti tisti hip, ko se je osinelil kedo pro- ! testirati, je bila že skonstrtiirana vele- i iz/daja. Tako bi hoteli tudi sodai ptxlproti svoj velenemški mosticek z državnimi kvadri na manj novarnih rnostih, kor so , še vedno mnenja, da bodo lahko zamc- ; njali te kamne svoj Čas z onimi i/ du- j najskih ali berlinskih kamnolomov. Tern i gospodoin bodi enkrat za vselej pove- j dano, da nam je njih hotenjo in so naiii i njih tendeinco najinanj tako' jasne, kakor nii:m in Jahk« jiin že danes povomo, da bo oni Beograd, ki danos so nima oasa ukvarjiiti se z zadevami kakor jo nji'ho- va, o1 priliki že našel za vse to pravo in odino lnožno rošitov. zato hocem« tu^di mi pošteno skrbeti. Prav gotovo jc pa to, da se pri' končnem čiščenju naše do- mače hiše dotični činitelji prav nič lie bodo -oKirali na intorese ouih skritih in javnih takozvanih nemško kulturnih do- lavcev, ki' že dancs mislijo. da bodo zo- pet zasedli prve prostore v toj naši hiši, nas pa bodo zopet spravili v hieve, kjer so nas toliko oasa držalii Povemo jim še to rosnioo: politik ki so no ziui prilago- diti razmeram, je slab p^olitik. pa naj si žo jo odvetnik ali pcxljotnik, in kolo oasa bo šlo proko njoga. oe so rako glasno vpije, da je staatstrcn. i v a n P r o k o r š o k. Ob cet;ii obletiiici osvobüjenja. Zo- pct so je približai dan oblotnico našoga osvoibojenja izpod tisoclotncgn sufcnj- stva nemškega robstva. Nasi tlacilci so bili proprioani, da jo jugoslovanski naroi- zadiršon, da jo sozidan nem.ški most Jo Adrije. Varali so so v nas. .lugoslovanska si!a je bila inocna. močnejša kakor iioitj- sko nakano, zlornili smo nemško moC skupno roko v roki z našimi sovcrnimi brati Čohi. Prod stirinvi leti smo dobili svojo tako zaželjono iijedhiiono domovi- lio. Vedno si no verovali v naše vsta- jeujo in osvobojenje. Kako so drlito'a jiaša srea pred štirimi leti, ko smo prvr- krat zadihali svoboden zrak, kako snio so eutilj prosti iujčevih spon. Bili so to najlopši dnevi za naš narod. Povsod so bile mauifestacijc, povsod io daialo naše Ijndstvo diiška svojemu vcselju. V najmanjši gorski vasi so ie radoval za- dnji kinetic tiste dneve. Krasni so spo vnini na dneve nasega osvobojonia. kt jih nikdar nihče no izbriše iz nasiii sre Ob spominu na to dni; osvobojenja so naše srea polna hvaležnosti našim jima- škim srbskim bratom. ki so žrtvovali vse za osvobojenje svojo in riaše, za o- svobojen.fe: svojo in naše slovcnsko zoin- lic. Potek proslave na Kuinanovein. j Kumanovo je bilo v prazničm oble- ki. Hiše so bikn okrašene s cvetjem, zo- lenjeni, zastavami, slikami kralja, pov- sod je po'lino slavolokov. Na vratih, pri katerih je vkorakala prva srbska čcta pred desetimr leti, je stalo naDisano < Du- šam pad Iih herojev«. One 2-1. tm. ob pot 0. uri zjutraj je prišel v Kumanovo kralj s sprcmstvom. Na kolodvoru ga jc pri- oakoval občin&ki odtoor m mostni ž.ipan ga je pozdravil: »Ljubljeni nam kralj! Srečen sotn, da Vam morem v trenutku. ki je za naše mesto najslavneiši v nasi zgodovini, izročiti pozdravo mesta Ku- manova, čegar ime je najlepsi kamen v Vaši kraljovski kroni. V imenu mešča- liov Vam kličem: »Bog Vas živi na mno- ga leta!« Za kraljevitn vlakom sg se pri- peljali člani vlade. zastopniki češkosio- vaško arm ade z generalom Capekom na eelu, naro-dni poslanci, olani raznih Ue- Ob spomcKtKu Äraina Cradiini|a ustanoVitclia ZaVwc sloVcn. nfflclisHa. (Dalje,) | Dalijša razprava je ugatoviki, da je »Zveza spodnještajerskih uoiteijov in n- čiteljic« neo'bhodiio potrebna. Tomu sc ! je kaj lahko ustroglo, kajti oravila za J isto so že bila potrjena in vsc dnigo jo ! bilo tudi že unejeao. ' | Prvi pred'sednik Zvczc jo bil Ora- dišnik. Kot taksen je zastopal intoroso slov. učiteljstva v Lehrerbundu skozi več let in tako m-nogo pripomogcl do vi- šjega ugleda; in spostovanja na tnjern. Kar so tioo obvladanja nemSkega jczi- ka ter znanja neniške literature, bi se bil Oradišnik lahko kosal ;: niarsikaterim viso'koizobrazenim1 velenemcem. Nems>:i tovariši si niso zamanj šcpetali na uše- sa: »Du, hörst — der reu't aber ein an- deres Deutsch wie wir«. NemSkutarji so si za torn ustanovi- li Verband deutscher Lehrer und Lehru- rimion. Rogovili]; so doma naprej, ter bi bilo sivoro prišlo do cenjjenja slovcn-sTcc- ga učiteljstva na Štajcrskcm. Že je bil v MariboT sklican ustanoviu shod novega drustva na »narodni katoliški < podlagi (Slomskarija). Qradisnik se takoi ocipra- vi na shod. V temperamontnom govoru je opozoril nav»oLe na zmote in poslodi- ce. Tovaristv« je spo/Jialo resnico. K\-u- kol jo bil prepročon. V preid'stojecem sein omonil le nialo iz organizatori-čncga dclovanja naSe.^a j organi'zatOTJa. Njogovi sovrstniki in sta- rojši tovariši vedo gotovo več zanlim- vega povedati. Polcg premnogih O'klicev in raznili porocilsem zasledil v Popotnikn in U- citeljs'kem tovarišu več poučnih pa tudi prav zanimivlh člankov naiveo pedago- ske vsobino vz OradiSnikovega porc»n. Tako n. pr.: P. 1880. Materinščliin. P. 1880. Upliv narave na oloveško sree. U. T. 1880. Cr- tice o igri in nje važnosti za odgojo. U. T. 1880. Nekaj za uravnavo okrainili u- i čiteljskih knjižnic. U. T. 1880. Zakaj naj sc račiHianje na pamet dostojno goji. U. T. 1880. Mali dodatek k žeiiski' od- goji. Nekaj o branjn. Užigalni klinčki ali žveplonico. U. T. 1881. Nekaj o predsta- vi veli'ki'h stevil. U. T. 1881. Misli o sreči ! in o tem 'kar sc jo drži. V>. T. 1883. Vz- gleden irčitelj prvencev. P. KSSsi. Posa- mezne misli1 o vzgoji, pouku in uoitoij- ! stvu. P. 1887. Druga serija pod istim na- I slovom obravnavajoč: O verstvu in nravnosti. P. 1888. Novn leto. P. 188S. Učiiclji slovonski. P. 1888. Obravnava 40. branja I. To- varišu« pregledala vso drobnarijo. Pri- šcl je na rešeto tudi ubogi SlamoStev. Včasih sem ga pohvali'l, veekrat pa po- šteno okrtačil. (iradisnik mi jc pri tem prav krepko pomagal. Vseloj je povzio- oil Slanioštev dosti dovtipov in srCno- ncdolžnega smeha. Spoznal sem pravc- ga Slamošteva še le v zadnjih olankih, ko je govoril o internih, meni povsem znanih zadevah. Slamoštev mi je za- i:pal, da ima še mnogo zanimivosti pri- pravljenih. Bolezen in smrt sta mu prc- zgodaj izmnknila pero. Qradisnik jo bil stalni poroccvalec rtiiadinskim listom pa tudi za prosveto in politiko kakor n. pr. Slovenski Narod:, Domovina, Narodtii List, Nova Doba itd., Gra/cr Tagespost. Kot irčitelj v Soli je bil pedantLCno iiatancen in vesten, strog in prizanesljlv, vriiu tega pa izboren praktik. Učni iispe- hi so bili vo'dno nad vso povoljni. Njo- govi učenci so bili vedno najboljši lepo- pisci na zavodu. Koliko so se potrudils drugi nad vso marljivi in zmožni tova- Strap 2^__ * üüL XJl~JLL J5 * * ____^^JjM__ legacij in duhovšeina. Vlada iii poslaiiei so se podali na Crno polje. odkoder so opazovali izVajanje vo.iaških manevruv, ki so predstavljalj kumaiiowsko bitko. Starj rovi o'bsto-je še danes, kaierili se je vojiWitvo posluzcvaio. Kliub vciikenui bla111 j-c maiicver izvrstir.) uspel. Pred kraJjcvsko tribimo .na kaieri so je na- hajala tudi kraljica Mariia. s:> čete deti- lirale. Množiec so hurno pozdravljalc kralja in kraljicu. Düiiliranie so ;e izvr- j silo sijaino, kar so priznali krulj in vsi j navzoči. Castnikoni, ki so sodelovali pri j manevru, jo bi! prircjon zakusek, pn ka- j tereni jc imel kralj sledeči nagovor: »(iospo'djc častniki! Na današnji dan prod deseiimi ktfi se ie prva srbska ur- nia-da pod müjim povel.istvom udarila na tern s toliko plemenite krvi naših juua- kov napojenem polju z mišiin sovražni- koin in tukaj so bile po lint; borbi konč- no razbite verige robovanja petih stole- tij. S to slavno zmago je bila borba, /a- poeeta leta 1804 i>od niojim slavnim pra- i dedom. in nadaljcvana leta 1912, ko smo mod grmenjem topov zaznali, da je pričel čas končnega nasen'a osvoboje- nja. Ti topovi niso iimolknili do leta 191N, dokler niso spasili liase razsirjene do- movine. Spominjajte se svoiih knnui- iiovskill drugov, ki so slaviio padli na tem bojišeu zy kral.ia in domovmo! Sla- va jim! Po kraljevem sovoni. kuterega je r.arod burno pozdravil. ic y,ovoril voini minister general Vasie. ki je očrtal po- men kumanovske bitke tcr izrazil nacTo a' boljšo bodocnost naseffa n a rod a. Za njim je govoril predsednik narodne skupščine dr. Lukinič: »Vašc Velieanstvo. jiospodje mini- stri in narodni poskmci! Dnuri bratje! Vstaja na Oniovici, kojo je dvigni! slav- ;ti srbski vožd Karagjonde. ie bila prva borba na Balkanu zn osvoboienje vs-e« balkanskih kristjauov od ncfstoletnegn robstva. Od i. 1804 do 1878 ie srbski na- rod vodil sl;;vnc borbe zu ustvarjenjc svoje svobodne države. Mala kraljevina Srbija je bila nada vseli na'd. Mi. ki sir«» robuvali v nvoei Avstro-Osrske, sino vedno gledali na kraljevino Srbijo kot" na Picmont, ki bo neko-ga due otvor»! ¦borbo za osvobojenje hi ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in • Slovenesv. Zato je hil ta uspeli Srbije jstocasno tudi naš uspch. kakor je bila vsaka z>lost Srbija tudi naša žalost. Ko je zagnnel prvi top v balkanki vojni, je odjeknilo radostno nc samo pri Srbih y Južui Srbiji, tcmveO je bilo tudi nam vsem jasno, da se bo na teh vojnih poljanah Južne Srbije zaeela TCševati tudi usoda vseh nas Srbov, Hr- vatov in Slovencev. Naša srca so drlite- la radosti, a velika Avstro-O^rska je za- trepctala v svojih temeljlli od s;raha pied končnirn obračunom cele naše ra- se. Pod junaškim vodstvom današnje.sa našega vladarja Akksandra se je i/.por- nila naša vera v moč naSe^a Piemoma. da je sposoben izvesti veliko misul .!u- Koslovanov: osvobojen.ie cele naše vase. V /.rnagi pri Kumanoveui snio vidcli ]>o- četek ustvarjanja svoic veiike drža\e. Na Kumanovem je Srbija doprinesla .to- sen dokaz, da je sposobna, da se naslo rkrene na zapad in cionoso tuJi nam. svc.:;m bratoni, c-ast in svobodo. Zato se deines mi, xastopniki narodne skups.'-ine. par.'amenta ujedinjcie domovine skoraj vsrh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Klanjamo dušam siavü'ii kiimanrnskih risi. da bi dosegli enake ali vsaj približ- lio enake uspelie, a bilo jc zaman. Njeg'ovih priprostih mladini name- lTJenih na^ovorov ob šolskein sklepu ali ob priliki kakih drugih svečanosti so se že v rtaprej vcselili otroci, učitelji in ob- činstvo. Posledice navdušenja so sc večkrat še na ulici pokazale. Mladino, ki je ostavila domači /a- vod, jc z očetovsko skrbnostjo spre-mijal tudi na poznejših potih v življenju. I)i- jaki so se toga prav dobro zavedali. Abi- turijentie so ga vsako leto vabili na svo- je odhodnice. Šcl je vselej roed nle in se ž njimi vcselil. Ob slovesu >im je !>o- dal šc nekaj napotkov, katere mu je ple- meiiita dusa narckovala. Narodnih prireditev sc je rad ude- leževal. Veselil se je vsakega uspeha in »apredka in bil dostikrat tudi strog kri- tik. V ospredjc se ni nikdar postavlial. Voditeljske dolžnosti je opravljal natančnejc kakor bi trebalo. Navaenc stvari je reševal kar postoo-o-biatno. No- rešenih aktov na njegovi imizi- ni bilo vtdeti. (Dalje prihodnjič.T { I'-Ci-ojev, da se zahvaliim /rivam, Ki so ; rau;L za ustvarjenje lii's'j meene tlr; :i | /c Srbsko orožje it- ii;i tem sveioin no- i jiseu postalo strah in trcDcr s; \ ra-i.r-a i:a /.l';.K.dn tako, da -•- j re,;, nanienjen Srniii. jj pads! n:r/aj uj g'avo onega, ki »e iz/v.il svotoviu; k'.--- nje. Duše padiih jmiakov n:ts. naroUne zasicpnike. opo'Tiiuiaio na krvav«) pri- dfrbijcpc. svobodo in iijodn:;en.'e. ^hivn pat'.!i;r herojeni L'a svobodo Sii;ov, !"T- vaio'.- in Slovenes¦/•.••< Pri paraistosii, ki S'„ ie \rsi! Jt> mm. je govori-1 poleg jvat.-ijarliii Mill. prccT;-. Pašic, ki ici naglašul našo livaieživost ' «- j clliiTi vojakom. Slav a jim in vcčom s;n- m"n. Zmaga pri Kumanoveui jc nc sahi^ vojiiskega pomcua y.:\ osvobo'enjj stare Srbije. temvcč je vila v sree Avslro- O^'sko strah, ki je botohi nalašč imiCiii Srbijo. Ta zmaga jo princsln osvot ;.)- jenje našega troimenega nnroda m t;c- dinjenje velikc kraljevine. Seja cb!astnega načeistva JDS v Ljubljani se je vršila včcrui ob po'ur,- stevi.hu iidelc7;bi vseh chiiiov. Min. cir. 2crjav je poročal o politicnem polozaju, posle vod'eci predsednik dr. Puc pa o ljublianskih obciuskih volitvah. 'Po za- nimivi debati so bill storieni primerni sklepi. V nedeljo ob 9. don. se vrši im- va seja nacclstva, katcra bo posvecenn perečim gospadarskim vprasanjem. FasJstj proli Rimu. Razmerje mod itiilijansko vlado in fašisti je tako p-o- ostreno, da se širijo vesti, da lioJejo va- šisti udariti z oboroženo silo tui Rim rcr pregnati vlado. Angleški parlaineiit razpuščen. An- gleski kralj je podpisal 26'. fm. ¦cTekrcr, s katerim se razpušča parlament. Na zborovanju angleških nacijonaluih libc- ralcev je razložil Lk>\d George s-mcrn>- ce, ki naj vodijo politlko stranke. Polit;- ka Anglijci nioru biti nakionicna inirov- » nim stremljenjem. Vlada naj zmcrnix v- krepa v mediiarodnih zadevah. -— V vsej Angliji sc jc z'accl živnhen volilni bo;. Cta&IJske mm^m^, KRAJEVNA ORGANIZACI.jA JU- CiOSLOV. DEMOKRATSKF. STRAN'KK V CELJU sklicuie za pondeljek 30. tm. ob 8. uri zvečer v malo dvorano Nar. ! doma v Cel.Ui strankln z'oi>r, u:^ kojem poroča g. poslanec dr. Kuknvec. Vstop iniaro clan! In čJanice .IDS. Odhor pros! polnostevilne udeležbe čl3nstva hi v«bi vse one v Celje na novo došle. ki žele pristopiti !i krajevni organizaciji. Mestno gledalisee v Celju. V torek 31. oktoibra ob S. uri zvečer ubonement predistava. Oostovanje Ijmbüanskega na- rodncga gledališča: »liedda Oabler« ,, gostovanjem gospc Mari.ie Vere, članlce beogradskega kraljcvega narodnega gledališča. Opozarjamo m\ to üredstavo, ki obeta nuditi Celju. izreden umelniskl uzitek, naše utatelk", dn si vstopnrcc pravoca.sno prcskrbc. Na Vseh svetih dan se bodo pclo kakor vsako leto tudi 1ctos Popoldne on 3. uri žalostinke na okoliškcm p-okopa- lišču. V ta na.men se vrši nevska vaja skupnega moškega zbora due 1. no vein- lira ob V-2. \m pop. v rnali dvorani Nar. doma. Od tarn odhoid na okolisko poko- paiišče. Celjsko pevsko društvo pričnc s pevskimi vajamj dnc 3. novembra U- t. vaja za moški zlx)r v petek 3. now, Z. vaia za moški zbor v sredo 8. now, 3. vaja za mešani zbor v petek 10. nov., vsakokrat ob 8. uri zvecer. Nadaljnc vr.- je se objavijo. — Za CPD »prejema i)redprijave za te vaic društveni tajniK g. Anton Misja pri Zadružn! Zvez! v Celiu. Strossmayerjeva ul. I/I. nudstr. ob delavnikih sned uradnimi uraml in pri prvih treh vajali. Vaje se vrše v mali d\oraui Nar. doma. Društvo vabi vsc pevce in pevke, da se prijaviio, reflekti- ra pa pri tem na skrajno točno in dosic- dno 'posečanje vaj. Zahvala. Vsled nmojtobrojnrh ča- stitk ob priliki praznovania najine sre- brne poroke se tem potom iskreno 7*- hvaijuieva vsem prijateljem in dni- štvom, ki so naju s svoilnii čestitkami ; počastili. O&obito slav. pevskemu dru- f štvu za k ras no i>odoknico, s kojo sva ob I zvokili narodnih pesmi v duiui zrl:; prc- | teklost 25. let. Se enkrat prisrčna hvaui' j Ivan in Josipina Rcbek. j PoücijjsM oddelek okr. glavarstva v Celju sc prescii v torek due 31. oktobra v svoje nove poslr.viK'i lokale na dvorr- | sou mestuega magistrata (I. in II. ikvcv j stropje) in se r:idi tega omeiijoncga i^ie I ne vrši urailno posl«van.ie. " OUHlu'/van cefiski obrtnik. Ocenilua komisija pokrajinske obvtne razstavc v Mariboru jo cJlikovala ccljsl.ega krzii;;-- .'a g.' .Via! iiitti Orehovca z /.lato kolnino. OpozaiiaÄüo občhistvo üa razg^as mestnega magistrata. celjskega Pod stew 3090/22, ki prinasa povis-.mo carino na posamezne izvozno prcdmcic. Sta no vanish n hiša edina. ki se Co- gradi letos \' Celju, je dvonadstropr^a stavbci »Ziatarkc« \ ulici uLisnroti okro- ! žnc sodnije. Stavba i-mn iako lepa udob- j na stanoviMija s kopainimi sobami. Co i bi vsa indusirijska podjetja in druiri velc- I obrati. ki zaposljujcio mnogo nastavije;:- ccv in dclavcev storili ist« bi v Celju Ze davno nc bilo stanovanjske bede. Veliko palace) .gradi tudi Jadranska banka o*> Alcksandrovi ulici. Sicer pa doživljamo v Celju gospodarsko nad vse razvescljiv pojaw da se industrija prav lepo razvija ter nastajajo vedno nova podictja. V sta- noNanjsk'cni vpoglcdu Pa se ne stori sko- y,) ničesar. Kam bo to privedk) i'n do kar-:e kri'/c v stnnovanjskern vprašanju priilc- mo, ic> je uganka, na kutero nimamo od- govora. Hbogi küdilci. Ka.ieu.ic lobaka sicer Hi prav iepa- čednost. vendar mora b;ti zlasti za moški svet. Prišla ie zapreka v našcm mestu, da kadilci ne dobc strO'C- iiic. Zakaj se ovira pro"J:ija tega blaga i'c razumemo. Celjski kadilci prosimo, CiA sc reši carinjenjc strocnic Intro :er lahko zopct doma «bašomo« svoje ciga- retc. Dijaška plesna vaja se vrsi v soboto 2S. tm. Dvorana zakurjenn. Dijaški kuhiiiji v CeJ.iu k- darovala gu. Ana Kolenc, trgovka v Celju 50 D"n mesto venca vmrli Suzani Sknza, vele- posestnici v Velen.ii». Kino G;-.berJie. V soboto 28, v m nL-- dcljo 29. in v pcjiideljok 30. tm. se prcd- stavlja drama v 5 dcj. »Stella mar's«. V glavni vl-ogi Mary Pickfordova. Prca- stave sc vrsc ob dela-.'nikiii ob 8. uri oo ncdeljah in praznikiii pa ob 5., 7. in 9. uri zveC-Jr. NAPREDN1 JAVNOST1! Na ljubljanski umiverzi so se pričela zopet predavanja. Velika večina slusa- teljcv pa je v obupnih «motnih razmc- rah, taiko da preti nevarnost. da bo ino- rala v kratkem zapustiti L.iubliano in univerzo. Vprašanje državnih podpor revnim akademikom se vedno ni deiinitivno re- šcno. Podporno društvo jugoslovanskili akademikov ne dobi vsled že ne rešenih prosenj za dijaško državne podjjore - nčevakt. To zahteva nasa liudska votia. Sola zahtcva o-d nas o.trromnc dav!%c, zato zahtevamo tn- j?c ])o zmagoslavni ttirneji \rrača pre-ko Ce- hoslovaškc iz Nemčijc v Jnsroslavijo. Po- ročali smo že, da je kvartet po vsen večjih mcstih južne Nemči.ij žel najsijaf- nejše uspehe. Najvccji uspeh pa so c!o- nesle Zikovcem vsakoletne glasbene tekme v Donaueschingen-n. Na teh tük- inaii se kosajo vsako lcto najvcčji moj- stri za prvenstvo. Mlado kotnoruo u- druženje sc ni strašilo prvovrstnih včk- mecev ter se udciežilo te tckme. b.id je bil tak, da so kritike poročale. da fc kv'artct »Zika« odnescl vencc zmajše. Temu 'zinagovitemu uspehu jc takoj SiC- dilo povabilo v Ccškosiovaško, katerc- mu so se Zikovci odzvali. Konccrti '*/ Kladnu, Mladi Holeslavi, Pragi itd. so navdušili tudi česke kritikc in jih združi- ii v soglasno innenje, da so Zikovci prvi in edi'ni vre.dni nasledniki slovitcga Cc- škega kvarteta. Oveneun s svetovno slavo se vrača kvartet ¦med nas, aa nani zopet nndi najboljšo komomo gias- bo ter nas oeara s svojo neadoljivo u- metnostk), ob katere zvokih vsai za tis:c urice pozabimo na razdraixuio vsalula- iije življenje. Koiuorni večer Zikovccv sc vrši v Celju v srcdo. dne 8. novembra ob pol 21. uri v mali dvorani hoteia »Union«. Zaniiinivi sporcd tega večera priobčiuio prihodnjič. Opozariamo vsa ^eljska društva in vso celjsko publiko na ta večer s prošnjo. da se Dri dolooTtvi svojih rnorebitnih prireditev ozirajo nanj. Boris iVliran, Sirunam slovo! ZaUnTt pcsniški utrinki. Zbral in objavii P. S. Segula. Ljubljana 1922. Zalo/ib -T!1S^- slovanska knjigarna v LjublianL Cena bros. S Din, vez. 12 Din. — -'i3 strani e?e- gantne male osmerke na rJnem papirj». tiska^ne in preprosto a jako okusno vc- zane knjižice ie slovo in Iabudna pesem seniora slovenskega Parnasa, 86-Ietnc- ga sivolasega starčka -losipa Striiarw. Stev. 124, »NOVA DOBA« Straa 3. Delo ni literarnega po'iiena, a nekaka relikvija je zadnii lalxulji rpev nasega prvega kiasika. Znpnik Segula, ki j* zbral in izdal Ie drobee. jc pokaza! s svojim deloin svojc blago nrijalo!js;;c> srcc do StritarJM. Tudi v ten poslednjih verzifi je Stritar se vedno mojsUr ktu.- sičnc sloven'seine in ni svojoga lorm*- lizma v iiicemur zutajil. 5c v'edno m;i gladko leko riuic, še vedno je vzgoji- telj-pesnik svojenm naroda. Aforisiicuo kratke so nekatere pesrnice »NajlcpSe«, «Srce in «lava«. »Piliu carisskuo-c, »Zdihljaji«, »Nictsche«, »Svct narodomc. »Srecni dan* itd. Druge so apendiks Stritarjevim otroškim pcsiuini. ki jih ;c izdala Mohorjeva družba. »Kravicn*, »Nesrečna lastovica«, »Mrtev kanj«. u- glasa se pa. tudi tu pa tarn siara satlrlC- na žilica pesnikova. »Zdihljaji«, »Vojnr dobičkar«, »Castitamo«. «I>'AtuiunzH> c. Prijateljstvo, ki ga k opeval svojc z?ve dni, jo twdi v teli vrstah na.šlo zadnjesa odnieva. »Rodbina Suklje«, »Dr. Jos. Torninšku«, »Prijatelju«. Alislimo si stareka, ki je doživcl v svoicm življcnju, posebno pa v slovstv» marsikako neza- siuž^no in grenko razočaranje, ko sfco- ro popolnoma oslepel ždi v sobici in Ca- ka odrešenja i/ zemeljskega. trpljenja, ko zupojc II. novenrbra 1920: Z Bogoni strune moje mile, V žalosti sie me tešilc In mi kijsale srce! Zdaj pa v mini tu ležite, Nik dar vec so nc zglasite! Vsied neugodnih vojskinili razmer m dočakal pesnlk druse izdajc svojih del, zato pa ponosno v polni zavesti, era je storil kot clovek in pesnik veliko :-.a svoj narod, išee in naitie nfelie v jm- nosnili vermin: Da nisem s s^i.^ >,,j umilil Rojakoni svojim dobro vern; In vendar se ne bodem silil Po volji pisati Ijudein! S pseuidonimom Boris Miran je \slo- ])il svoje dni prvie pred slovensko ]av- nost, z istim pseiiidonininm se posiav'ja od rias. Bog daj sivolasemu nestorju iui- še pesmi še dokaj let, mi homo liraniil njegovet »Strunam slovo«. kot rclikvijo, pijetcte gbboko v nasih sreih. V. tiobhovse — A. Ogris: Liberali- xcid. Zbirka. poJitierii.h, gosoodarskih in soeijalnih spisov il. zvezek. izdala Ti- skovna zadruga v Ljubljani. 1022. Cena 25 Din. po poäti Din 1.50 vee. Angle- ski pisatelj Hobliovse nam nodaja toeea popis liberalizma kot inisdne in državne smeri tcr dokazujc, da je liberalizer« ncp samo oee socijali/.ma, marveč tudi nje- ^ov naslednik. Ncniška üteratura ne pc- zna nobenega tako tenieljite^a dela v tem predmetu, slovenska po^itiena pa se je s tem prevodom narnvnost obo^atela in spi.s bo brezdvomno mno^o priponio- Kel k politieni vzgoji naše inieiigence. Dr. Vinko Šarabon, Zgodovüjske a- Eiekdote 1922. Zaiožila .lü^oslovaiusNa knjigarna v Ljubljani. Ceua 10 Din. — Slovciici nimamo doslej še nobeuie zbrr- ke anekidot, kakor jih imajo drugi narodi, 1'raneozi, An&icži, Nernei, Ru^i. Dr. Ža- ! rabon je zbral anekdote, ki so bile raz- trescne po raznilj številkali «Mentorja« in jim docial še precej novih. Anekdote so urejene poid poglavji, kakor »Dobro srce«, »Doniisljavost«, >-Mudomusnost«, »Nesrarnnost«, »Ponos«. »Zatajeva-njc«, >Moška beseda« itd. 2i\ takih poglavij ob- setfa Šarabonova' knjiga. Najvee je zgo- dovinskih, saj pisatelj je znan zgodovv- nar. Zastopana jo pa tudi literatura, gle- diščei, medicina, vojastvo, dijastvo Itü. Vsakdo pride na svoj račun. iPisatelj se Im ravnal do (loeihejevem izreku. da vsakdo pride na svoj račtni pri oiiem, ki nudi rasniüvrstno blago. Resen n»ož mi vesclj-aCek, izobražena ¦daina in pripro- sta žena, vsak bo dobil nebni.i anekilot. ki inn bo>do ugajale. Pri nekaterili občn- dujemo fino poanto, pri dru^ih liuduin;:- snost, pri tretjih duhovitosl, pri nekate- riii sili poučna stran v osprudjc, druge zopet izvabijo sirieh im se tako mrk n- braz. Kdor se hočv. prav do solz nasnsr- jati in «pa objednem brali vrlo poueno ctLvo, naj seže po tej krasni zbiriii, k! sc odlikiije tudi po lepi slovenseini. Knjižica spada v vsako solsko knjižnico, ker nuci mnogo pouenega in vzgojncsa, a je ob- jedneiii tudi redkost. ki spada med naSe liumoristične spise. Tudi čitalnice booo naročile več izvodov, isto tako naSa fz- obraževalna društva. ker .bodo 1 judje prav prldno posegali po tei velezabavr.i in objednem poueni knjigi. Dnevna kronika. f llOltetjskjj iincuovnuja. lnuMJovani so: /.a ueiteliieo v TrbovlJMii-Vodi.". ilka ^e- ško, za iiadueiteljieo v Ljutomern N\a- ri.i:: KtKHian, za nadiičiielja na Stari ce~ s_ti I"4"ran (iabrielcie, v Vueji vasi Prane Jvetko, v Vitanju f-'rane lioles, pri Sv. Uzbaltu ob Dravi Andrej Visočnik, v Trbonjali Martin Krajneie. ori Sv. An- dražu v Siov. gor. Anton Predan, \ St. iiinžu pri Dravogradu Ignacij Kaffon. na Polzeli Sattler Mariin. za uciteljice pa na Kapli Marija Kadnek. roi. Vnenik, pn Sv. Ožbaltu ob Dravi Marija Dujcar, v Majšpergu Amalija Armela-Sirok, v S??o- vcnjjfradcu Josip Serbec, v Slov. Bistn- ei franc Martine in Anton Metlika. na Piešivcu Josip Cucek, v Šostanju Mar- tin Vreeek. za nadueitclja ua ceijski o- koliški šoli h'ran Voglar. V KVko pri La- s'kern se prideli Koza Sdiškar, k Sv. Lcnartu Janja Šegula, -ia Vinsko ^oro r:!iy..ri Ternovic. Zativala. Narodni piisL-.:-. ,..-. ' irgi'i i/, IJeograda je daroval 2000 K revnrm uefiieeni, za. kar se inn izr.eka iskrc-r;i zrhvala. Solsko vodstvo Dobrtiu. Za zadruge na Staierskein. k\ ;;ü:;»n nalnžen svoj denar pri Yorlnr.idi" v Untd- cu, je oblitibil finaneni niiiiiisler vsiea veckrat'ne intervencije dcniokratsküi in SKS poslancev izdatno pomoč. Ta üeirar bodo zamenjali zastopniki Naroclnc bar-- ke po sedanjem kurzu. Novi diobi/. Finai^u; uiinisL-r :.c pooblasčen, da sme-dati kovati uovco j*-"1 25 para skupno za 12 rnili.ioü.v.' Oin. -o 5 in 10 para za 18 milijouov. Novel p;> 2:> ])ara bodo kovaui !>: bakroiiika (75'^ bakra in 25% nikljri). novr; !>¦ ^ ;m M) p bodo iz game. Vzoma sola. Kakor poruču j-Jutro«. bo gotovo vzbmiila kuriozna tod:i rcs- niC'na vest zaeudenje <> pouku domn- /Jianstva pri Uršulinkali v L.iiibljaui. "I'n se letos, 1922, poiicuje nek.j Ursulimia s\oje gojenke tako-le: Slovenija se deli na tri kronovine: na Kran.is.ko. Štajer- sko in Koroško. Ulavno iinesto Štajerske je (Jradee. Naš kral.i je Peter Karagjor- gjevie, ki inia dva siiui. prinea Aleksan- dra .in prinea Jurija... Punavljainu: Ta vest je resniena in resna, nv pa nmrda ¦izmišljcna ali slaba sala! Prva iiiediuirodiia ra/slava e.'isopi- sov v Prujji. V niesecu devenrbrn \lJ22 prireja novinarsko podjetje A. I.. Pavlfk spol. Praga II. Vodiekova ul. -II pod pro- tektoratoni drustva ceskili zurnalistov piv'o niediiarodno razstavo v Pragi. .....- Vsled tega se obraea irnenovana tvrdkii z .iaviiim apelom na uredništvn vseli fca- s;;pisov, političnih. strokovmh. belein- siicnih itd. s prošnjo. da odpošljejo svoje •časopise in revije na zgoraj iiMvedeni ik.sIov. Ker pa je v interest! slovensk.1 javuosii in tiska. da bi bil dostojno za- siopan, upozarjam-tj naše merodajne kroge na razstavo in lili pozivamo, naj pro'snji ugodijo. Zlati niašniški .iubilei je obhajai v lie del jo pater Kaust Meric v Mari born. Za žnpiiika je bil v župiii eerkvi svete Marije od letalS82. do 1922. Na češkoslovaški prazuifi djie 2N. oktobra tl. konzirlat Ceskoslovaske re- j)iil)lHve v Ljubljani ne uraduje. Bänke za invalide. Povodom kunia- novske proslave so sklenili elani beo- grajske borze. da bodo priredili zbirko dinarjev za pomoe invalidoin in sirotain ixidlih za narod'iK) ujedinjenie. Povišanje draginjskih doklad oroZ- iiikom. rinaucni odbor je sprejel predlog fimmenega niinistra na podlagi predlusa dr. /erjava. naj sc uroznikom od 1. okto- bra dalje po visa jo draginjske dokkide. lJovisajo se dokladu v scvemi SrbiJI. Vojvodini in Hrvaiski od -100 na 500 Din lTieSL'cno, v Bcogradu. juzjii Srbiji, SIo- veniji, Li'ki in Primorju od 400 na 600 Din liiesečno, v Dahna.ciji od 450 na 650 Dm. v Crni gori pa od 500 na 700 Din inesee- no. AkadenisKeiuu druJlvu iugoslovai!- skih telmikov so darovali: Vinko Maidic Kranj 250 I), Dragoiin Hri-bar Ljubljana 250 D, Strojna tovarna Kurka &• Wildi Polzehi 100 I), J. Kopae & Co. Ljublja- na 50 1), Železarna Muta na Muti ob Dravi SHS 250 1), Prva Mariborska to- varna mila Maribor 25 D, Združcne o- pekarne d. d. Ljubljana 25 I). »Obuovn« Oradbena družba z o. z. Ljubljana 100 D, Karl B. Mally usnjarna Tržie 100 D. Ivan Knez Ljubljana 100 1). Srečko Po- tnik Ljubljana 250 D, Franc Miklic hotel »Jiižni kolodvor« 25 D. Hratio Sternborr. Sloveuska Bistrica 500 I), Viljcin rYeuisd lovarna usnja Marihor MKJ D, (¦o/dnrs^i mad barona Bonia Tržie 100 D, Opekar- na v Kaeju d. /. o. z. 100 D. K. < iolograric siavbenik Celje-da'berie M'i) I), Oriidb. pt.'dj. (i. T<)iiuies d. z o. /. Ljubljana »AM D, Josip Javornik Žalrid i>. Višnja goia 100 D. k'avnateljstvu zdravilisea l^o?:. Slatina 50 1), Vinko Jan Ics. trg. (iorje pri Bledn 100 1), »Jug^ trg. / lesom Ma- ribor Aleksandrova 71 JO i), W. Sultner ivoruiea sarovi: Ljub'.iar.a -^ D. Siebi in Tujec Ljubljana 501), O;?ra\ volepus. Turjak Namrsel p. Studeite.: Ljubljana •100 D. Janko BaJoh Ljnnl.iiua -'5 D. Or. Anton ßonaventura .ieglič knezoskof 250 D. I. Sutej iesnu tra. Planlna 200 T.), ll^roni. zav. za preniog d. d. v Lj-.ibljani 500 D. Franc Babic i...ubl.ii!iia l«")0 t>. Dr. Z. Erzen zubozdr. Krnnj r'o \\ Oro- ! slav Ooleue LiiLbIju:m 25 i;. Avg. .ienKo ptkarna Ljubljana 'iosposvetska c. V M) i), Aledie, Rnkovc 6; Zankl d. z o. /.. Ljtibijana 250 D, Sever & Komp. Liiiiv Jjnr.a 100 I), L. Alikus Ljubljana 100 7"), hlmiolt Iviis Kranj 50 i). Dr. Juro Hrasn- vec Celje 25 D, I. Kette Ljubljana iOO !>, Beuc'tia & Tomec Karton, tow Marihoi 100 VK J. Korenčan Lij-bljima ?n ?). »F.iin< druzba' za el-.k. ind. Marihor 100 I"), Dr. r'rauc IrgoUč odvetnik Alariiior ;;i> J), Cc!!!a/;'.r c"; \)i',vi Ljubljana *\\i Friskovei! 200 |). Jo/.i> Ciorec Ljubljana 100 D, -Viktor Schwab \Jelje l(>0 \'\ i'lieodor Korn Ljubljana r'C D. Peix-r Majdic P'.ifiMiilin Celie I'.'O !>.'Dr. Ro/.- in-li odvetnik Maribor 2C D. fg Paar hotel kolod1. or .lesenice 3'.) D, Lovro Pieman kleparsivo LjubliaiUi/1'' D, Fran Medica Ljubljana ?0 D. Dr. Anton Lvi- gclj Ljubljana Dalmatiuova !! 50 D. MHos Oset trg. / do/,. priJeiki Maribor y\leksandr<)va 10 I), liranilnica v Celiu 100 D, Opekarna v l\a.čje?n bu \>. 1. IJo- sanska lov. Ainoii. ^ode J. d. Lukasnc jiivi D, I'lorijau (iiiisuk Loka pri /lnsinii 25 D, Levstt-k ^< Obl.ik Rakok 2(»0 [}. Ivan Levstek Sodra/.iea I"5 /-5 \K Dr. A. VViiiiierroither Scvuk'.i 5vi D, Maks Li- c-l'h Ljubljana VII M) 1>, I'ranc I'ikl Si. I'avel pri Pr-eboldu 5=0 D. l-'ranc Mikolic Sodražica 25 D, Posoiiinica v Celju MH) D, Nikehvbaher in Smrkolj Ljubljana 50 1\ Ivan Pueelj ministe«- lieograd 100 D, Siovcnska buiika L.jul)!ian;i 25!-i D. Mal- k(» Selmeller LinbUanj 100 i.">, Leo()oid Slavitselj l-'inj JO D, 1 Irn.üünica v La- šKlmii 100 I), Ivan Veselk- t\r.. (.»niiu/ 25 D, Simonie Ptuj 5 !). Fra.nc Knailie Litija 3(» I), Anton Koder A'nrska Sobota 25 I), P. Kosir Prevalie ^ 1; I'lrirjst Marnrc Celje 25 I), Franc Kevin Kostanjevica 25 I), Lorenc Maroit Maribor 25 D. Ja- kob Hery Vinski Vrh 25 D, Karl Mikel Orrnož 10 D, Skrlvjc -li Harlo-1 Ljubljana iOO D. I\an Liikmau šoštaui 5 D, Josip Rudež Tolsti Vrli !0 !), Sevar & Oomik Rakek 10 D, i\a>: Setino sirar Tesenice 20 1), Kn. šk. Lav. lumzislorij ?5 D, 7.\\- paustvo zdravilišce kog. S.'atina '00 D. Poskušeii beg iz .ieče. Zloglasn! x-ar- bejnik S. Varosy, ki je bil obsojen na IS let temnice, je poskušal te dni pobegiuti i/. osijeske kaznilnice. Ko so sci jetniki sprehajaii po dvorišču je Varosy z ne- ve ijetno naglico pristavil nekak zaboj k .ietnisiiienemu zidu, se povzpel na zid, .skoei! z zida in zbežal. Jctniški čuvaj }c skoeil po isti poti za zločincem, streljal za iijim; a Varosy je «kljub strelom t)e- žal, dokler se ni par niožem posrečilo ga prijeti. Schroth arelirau. Kakor smo že zad- njie poroeali, je innoril Schroth v Zagry- ! bu dva krojaška pomočnika. Varnosine- mu uradii na Dimaju se je posivOilo mo- riiea aretiraii. Projekti treh podsnorskiti predorov. Prvi predor bi držal iz Messine v halijo, drugi iz tidanskega na Poljsko, tretji iz Angleške pod ožino La Manche. Za ro gradnjo bi se uporabili brezposelui au- gleški delavei. Nesreča ua madžarski železnici. Na i)!'ogi med Szentgyörgy-Balat:nioin in Ktszthelyjem ob Blatncm iezeru sta n- cila dva niesana vlaka. Strojevodja ene- ga vlaka je mrtev, več uslužbencev in potniküv je ranjenih. Shižbujoči nradntr., ki je zakrK'il nesreeo. se je ustrelil. Kdo je prvi preplaval Canal la Manche? Prvi je preplaval Canal la Manche .kapitan Webb 1. 1875. Angleži so run ]>ostavili spoinenik v Dooweru. Alorsko ozi.no. ki k1 široka 67 km. jc pro Plaval v 21 till urah. Drugi plavač, k\ se Je ojunaeil za ta sport, je bil Th. Burgess. Preplava! je o'/ino 1. 1^11 in je rabil /n pre|>l-ovbo ilve nri več kakor Webb. Ktio ie izimsel iiimMiado? -\rabel so priucsii liiuotiovo drevo v desetem sto- letju v Palustino, l-gipet in sevcrno Asn- [;;i. V en;:jstem stoletju se iozačelo liriio- iiiA'u drevo saditi v Spani.ii in Siciliji. Ker pa je Moliamed prepovedal alkoholnc pi- ia.ee s\'ojuii veniikoii!. so ri skuštili -prirc- jati druge okrepeujoeo pijaJe. Za.To :;n riibili tudi iiuionov sok. kalerenm so prt- devali nekoliko sladkoria. Oržavua bor/a de!a v Marihoiu. Poroeilo za Oas od S.1 do 21. X. lx)3~. l^iosta mesta so bila priiavlieua: 1(JS moškim, 145 žuuskaru: dela je iskalo: 320 moških, 173 žensk; zaposliti je bilo mogoce: 10.5 moškc 94 zensk; brezpo- selnifi je ostalo: <1'v4 moskih, 271 žensk. Prouiet od 1. i. do 2!. X. 1^22 izkazuje 12.7(\S strank in sicjr 60lo delodajalcev, 6755 dv!ojema.lcev ter 3014 uspešniii na- kazil dela. -- Splošen pregled: dviganje valule in teudenca po padnniu cen /::- zua'muje na delov.nem trgu prvo narr--- šeanje bivzptxscJiuosii. Industrija iisii^« prijavlja odpust delavcev in skreen c?v- lovni Oa.s. Odjumaici blaga se drže v ru- dusi'.'iji in • trgovstvu splosno rezer\pira- n-o in kupujejo ie za spro-ti. Veliko brez- posehiih jc v raznih prostih poklieih, n. pr. razni poduradniki - začetniki, ab- solventi srednjih in n.iim enakih sol. I"*o- liiaujkanje razniii sj)eei."a!iiih kvalificlr?-- nili delavcev se je zniaujša.lo. Pod vkik padel. Alojzij Stefan se je vo/.il iz vipavskega Križa proti üoric*. Ko je Lionel med vožnjo na vratili vago- na. ki so bila slabo zaprta, je nadfl pod vla.k. Zmečkana inn ie desua roka. Prebivalstvo Slovenüe. Slovenija je imela koncem leta 1921. 1,056-464 prebi- valeev. V. itnenovnnem letu je znašalo stevilo porok IO.9()(>; rojenih je bilo 33.450 (med ieini 4350 iiey.akons.ko r<>- jeni.ii in 79o inrtvo roienih) oseb. nnirlo |)-i je 23.301 oseb. .|:(goslova«:ski !iovin:n v Prasi na |H»ti! okoli sveiii. \'vl\\ uekai dnevi je prišei v Prago Miroslav kaiicevic ro- dom iz Beograda. ki jc slavil pred 10. le- ti 400.000 K. da bode prepotoval vse dr- žave in posetil njih glavna mesta. Leta 1913 se je podal na pot, na kateri je pri- sel sedaj v Prago, odkoder se poda do- niov. Na poti je uau 2. sepienibru in nove devizue odredbe. Mnogi irgovei so \ septembru izdano odredbo geiivialnega inšpektorata 1 br. 14.252 lolmaeili ua- paeno ter naročali blago. v inozemstvu tudi še po 2. septembru. pa ga ne bi bili siTieli. Da se to blago, ki sedaj dohaja rn ¦Iezi na postaiiah, carinar'iicah ali pri spc- diterjih, more wsaj ocariniti in iztovoriti. je po novih deviznih odredbah devi'/nlm odborom dovoljeno za to že dospelo bta- go izdajati dovoljenje uvoza brcz pravv ce iiakupa devize, toda z izrecno pri- pombo, da je to dovoljenje uvoza iziin- no breiz o'bveznosti za kasnejši nakiM) deviz, ker bo nakup deviz za te primeve urcjen z no vim pravilnikom.. Tudi , predpisiTi pravHuT- ka in naredb, tako, da so se zainteresi- lani krogi na javnih zborovanjih in po I is til i typet ova no pritoževali radL prestro- gcgix i/vaiarija na.redfo. S navSalnini sti- intiicenjeni te vsebinc. brcz nav&'Jbe konkretnih iaktov in brez «rcdhodnc i pieiskave, ki se pri tern odboru ni vršila, j se krši uradria in oseboa cast članov i cdbora in se ödbor v javnosti diskredi» J tira. Zaproša se brzojavno obvcstilo, ee izhajajo te vesti iz oficijelniri krogov in v tern primeru, ti se nanasajo na ljin> Ijans'ki odbor. Prosi se za odgovor na?' kasneje v roku osmi'h dni. Ce odgovor ne b\ dosipel v tern roku, bo odbor pri- inoran, da ustavl poslovauje in odstopi.< Odlbor prosi javnost, da vzame la korak na znanje. Rezultat bo odbor pravočas- no otojavil v domačih ljstih. Hrošč, ki grlze svinec. V KaJiior- niji so odkrili nekega posebnega hrosca, ki je prav majhen, črne brrrve in Ima trda krilca. Ampak ta nedclžni hroSček: Jma poseben apetir :ia svinec in je zac- uje case povzročal obilo škode. Ako namreč dospe na teleionsko žico, pn?- grize svinčeno previako, obgloda glav- no žico in tako onemo^oči telesonsKl promet Svinec pa grizo prav tako kaftor les. Ni sicer verjetno, da se s svlncem I lirani, čeprav inn isli m* škrji.11;«c*. paC pa v svincu izd:>lbe jainico. kamoi nato i?w- loži iaj-čeea. V nekaterüi kra.iüi Zrdiiv--- ü'ii držav in Avstralijc s;.) ga zd;-.j >.aC.cn z vnemo prevailjati, kcr iim ie nauravi» na telefonskili napravah mnogo skocre, kalere si doslej iiiso iiir*i_viT pojüsnit1. V veejih množiriah .so ",a na.šli že iudi v svinceni'Ji ILstih, s ky.tsrnii se zavija Ca.i in zara-di tfg'a inisüjo, da je n.iegovn prava doaiiovina na v^liodu. na .hipoT!- skem u\\ pa na Kitajskcm: In An;crik:m- ci, ki se, kakor znaiiü, križem gledaUJ /. Japonci, baje že resno premisljajo, !\a; na.) ukrfnejo proli tej novi, sviru'c /roC-i, orientalski poiasti. Narodno gospodarstvo. » M r i i XIX. In XX, brzoiavno tržiio po™- čHo: Nürnberg, ?A. X. 1922. Minio — vterajsn-je ce'ne. — Nürnberg, 25. X. W>2. Mirno nnkupovanie nf.prejnc- niejio, cvrsio. tedaja in tiska: Zvezna ilskania v Ce!.|o. OdR'ovorni urednik: Lie. Erivard ŽiitniJc. jugosl. mat1ca v celju pobira mcseCnine in nabira Clane v TRAFIKI GE. FRANCl&Kt: KOVAC V ALEKSANDROVI UUCI V CELJU. Ncsiie zafad-l nj ihovth vellklK predgiosii ^petK 'Bpot* Ženitna ponudba. Samo«5toien trcovec, v večjem mestu Sloveniie, se želi v svrho ženitve ^eznaniti z gospodično od 20—30 let z neloj gotovine. Ceni. ponudbe p^d »Srečna bo- dočnost« na upravo Nove Dobe. 1246 2—2 1247 JETIKA! Dr. Pečnik ordinira izven lorka in petka vsak dan v Št. Jurju ob iuž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjlge o jetiki. Naznanjam cenj. občinstvu, da opusftisn konfekcajsko trgovino na Spodnji Hudinji St. 23 ter se 1235 razprodaja blago po najnfižtih cenah. Odda se tudi lokal. Za3oker9 Spod.Hudinja, Celje. V najem dam | Hi5o 7. že vpeiiano frgOT/fcliO meSanega blaga v sredi trga Savinjske doline, na prometnem kraju, event, prodam. Naslov v upravništvu. oddaljeno pol ure od državne ceste, lep sadni vrt z vsakovrstnim zgodnji'.n sa- djem. Vinograd na lepi solnčni legi, ki meri približno 8 oralov. Naslov se pove v upravništvu „Nove Dobc". 1256 Mil buUova dm in premog prodaja in dostavlja v hišo tvrdka 1257 Br&ta Ballč 2-1 Savinjsko nabrežje. Ljubljanska c. 14. RazšiFjaite „Hovo Dobol J mešane stroke, rleii pi-eirtieiii4i svojo siužbo, Najr^je gre na deželo v večjo trgovino. Naslov v upravništvu ,Nove Dobe'. Due nogrQbni svetilhi in dva perllna škafa se prodasla pri Weiss-u CELJE, Gosposka ul. St. 8. 1254 Kupujem ?1 star süinec. 3anko Booha — Celje. R^TE DELflK ZAGREB — Kaeieeya 3. prodctf& hiše, vile, posestva, vino- grade, stavbišča in mline v Zagrebu ter v celi Hrvatski in-Primorju. Nadalje, kdor želi v Celju aii okolici pirodatt hišo ali posestvo, naj se 1244 obrne na mene. 3—2 VINO letnikov 1920 in 1922 skupaj 30 polovnj akov proOa Orž. vinapsSta in saijarstiä sola v IMoru. Poskušnje samo za resne reflektante v zavodovi kleti dnevno od 10. do 11. ure. Britje samoJMD v brivnici Koštomaj, Prešernova ul. 19. Prvovrstna postrežba! Prepričajte se! sadono^nik in piibližno 2 oral;i rodo- vitnezcmlie, vbližini Celj.s, ar prcitSn. Ponudbe na upravo ,Nove Dobe'. 1239 JankO BöVha, trgov^a papirja, CELJE, 3 4 Obi. konc. posredoualnica k ' za promet z realitctami: ^ GE13E Hralja Petra t II CEL3E Posreduje pri predaji ozir. nakupu zemlj'iSC, hiS, vil, giadov, velilcih in malih posestev, industrijskib podjelij itd., itd. veslno in (of.no. 45-21 Kupim po maokl ©swä vsako množino trdib in mchKih M plačijivo proti cliipiikatorn. Prüsim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-32 lesna trgovina, BraslovCe. 834 KSi»$$foLra sol 40~"2 inaetSj po najnižjih cenah tvrdka SIBtCRctNT, KRAN J t«sueson int- dtt. 9, ter ku^uj® po "najvHSjih cenah rpofijs8c^ ppidelke in suhe [! gobe, ki se naj povzorijo. S Mari]a Baumgartner Celje, Gosposka uHca št. 25 Zakiga leseneg^ in tapctnisUega pohi5tva vseh slogov. 10 Kava, ČaJ, čokolnda, moka iz banatskih miinov It» vse äpe- cerijsko In kolon. blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki Ludovik Pelek - Ceije Nakup deželnih prJdelkov 29-2 Seiiii slot in, inn ik hroii, snije in druge deželne pridelke Kltpufe in prod&fctt Oset Aiidrej, Maritoor Aleksandrov« cGBfn 57 81869-34 Telefon 88 Stev. 3690/22. Itazglas. fit'iiüj'aliiii diickcija c;nin je lK'.rouila siedcče oibjaviti: J. Rešenjem od 6. jula ovc godinc ko'jc je stupilo na snagiri7. istog ineseca (Sliižbene Novinc 153) zabranjuje 5/voz svih vrstii sema i slar.ie, tiuiliuri i suvc dete'ihic, zobt iovs«). sločne i scčerEtc rcpe sveže i save i rczaiiaca od stočne i sečernc repe be/ raziike; :i odobren je i'/A'oz mekinja bez raziike. II. Resenjem oc! 28. jnla ove god ine, koje je .stupiio na siia^u J. av^nsta t. L. (Službene Novine 168) povišena je h- vozna carina na ¦opijnin na 800 dinara od 100 kg, na jaju na 300 dinara od 100 ko-mada, na uljane plodove i semenje (tar. br. 25) na 300 dinara od 100 k«., a odredjona izvozna carina na sveže s'ljive 10 dinara od 100 kg, stive pa eiivirane 6 dinara wl 300 kg. Na ulje z:-> jelo 200 I)in od 100 kg. Na perjc od živirre 200 dinara od 100 kg. Na nied oid1 peela cedjen i u saču 100 dinara od 100 kg. Na pernatu živimi živu i zaklanu l.SO dinara od 100 kg. III. Resenjem od 14. avgusta ove lA'od., koje je stupilo na snagu 18. is tog uieseca (Službene Novine br. 182) po- vlšena je izvozna carina na svinjsku i guščiju mast na 2500 din. od 100 kg. IV. Resenjem od 22. avgusta ove godine, koje je stupilo na snagu 24. istog niesecn (Službene Novine br. 186) od- redjena je izvozna carina na nšenicu i na raž na 150 dinara od 100 kg. na 100 L din. od 100 kg na jačem, na griz i pšenič- no brasno na 110 od I Oil kg; na kuJuinrz 150 din. od 100 kg; na braSno- svih vrsta sein pS-ničnog 110 din. l'ača naiveču carinu. Priuiedba II. Kao svinjsko meso cariniče se svi delovi svinja, iznzev dži- gerice, srva, phvca, bubrcga, kad je sa ii'jtli skinuto salo i slatina. Meso i ostali delovi kao: d/igerica, srea, pluea i bubrezi, sa kojüi nije slü- neto salo i slatina, plačaju carinu 400 di- -uara od 100 kg. . Na salo i slanmu 2100 dinara od 100 kg. Vll. Resenjem od 8. scptembra 1922 god., kok je stupilo.mi snagu 9. ovog Hicseca (Služb. Novine br. 199) ukinuta ic uvoz;ia carina i to: na kupus, kelj, kc- leraibu, zeleni pasulj (boranijn), zeleni grasak, bob. spaniic, patlidjun, bundeve i paprike iz 1. br. 7 opšte carinanske ta- rife; zatinia na črni i beli luk i ostale Inwove iz tač. 2 istog broja; na krompir iz tač. 3 is tog broja. Na zreo pasulj, :. uri dop. Sestanek pri vremenski hi- Jic; v parku. Olepševalnodruštvo v Celju. perfektna strojepiska in Steno- graf inja išče službe. Vstop takoj. Nsslov v upravništvu »Nove Dobe«._________________1209 ~3 ProcSa se pribSsžno | 800 hl vivia starega in novega, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi „Nove Dobe<(. 12433-2 I Vsem trgovcem, modistkam in cenj. ; občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo i s Rlobuki in slammRt v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—33 SFrftnc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Utenec eventuelno tudi s hrano, se sprejme, Moric Rauch, trgovina stekla in por- celana, Celje, Prešernova ulica gtev. 4. 1240 2—2 Furniture in orodje ter ure samo M dB&OlO. 1167 Rudolf Pick 10—6 Zagreb, flioa 47. Ant Lečnik O urap in juweSip O Celje, Gianni trg št. V Prvovrstna umetna 1153 12-11 99% gnojila dorbavSja najceneje ve§eta*gotr^a Jamstv® za vsebino! Vse Y?*8fe v za3c?gi? 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18-20%kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. Umetna gnojila ¦.;<¦ 40/42% kaüjeva so! po . . . K 560 - !8/2O°/o kostni superfosfat po . „ 720 - 15% rudninskj superfosfat po ,, 580 - za 100 kg z vrečami vred oddaja iz skla- dišča v Celju 3—2 Blosmi odtfeleh Mw lw c Celji ki pripeljejo s seboj eventualno partijo delavcev, S© ŽŠC0JO 5 za zgradL-o velfHe gozdlne železnice. i? Nastop takoj ^^ ^ n^^ ^ ^„jj^ KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA GESTÄ Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-15 Vloge nad K 1.000,000.000 — Kapital in rczcrve K 200,000.000*— SLfil/ENSKfi BflNKR \ PODRUŽNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd Obrestuje vloge na hranilne knjižce in v tckočem računu po 4%% brez odpovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi 51/ o/ proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-dnevni odpovedi od dneva vloge do dncva dviga tcr plačaje rentni in invalidski davck sama. - Poštne položnice so na razpolL go. StraM 6. »NOVA D O B A « šteY;,,ižl^- MAKODNI DOM (NA OGLU V PRITMČ1U) [Stanjc hran. vlog čez K 52,000.000 — Vrednost rczerv čez K 14,000.000"— Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestufe po j 4s|e°|o brez odlpowe«lif 9 - 5'|2°|0 z odpovedjo, wecje sfalne mtaložbe po d&gev&p»u - ÜhavRja wse ifenarne, kreditne in posojilne tramsakcije najkulantneje. ^ŠKk4tll iftfls^ jy^BB^t iu29fT*^^^H RvW^^H oHl^^ ^Bf ^^H9I^ THH^^TBPk. ^s^^^^vR^ JB^Bik oSKBl ^UkdRk Sprejema ^panilne vEoge in jih obre«tu;e ! po 5% to jc S Din od »to, proti odnovedi po 5';.-% Din od sto. Pari večjih nntttxhah ----------------- po dogovovu. Jadranska banka d. d. V BEOGRADU javlja, da bo pričenši z dnem 1- novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge no hnjižice s čistimi S°!o obresti Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, po- sebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni 1252 odpovedi. 3-1 NARODNAJKAVARNA, CELJE Dnevno 12233~2 salonski koncert brez povišanja cen. Špecijalitete najboljših vrst vin v stekienicah: pekepčan, puiandec, i^lzliiagr. T^gowina z ^alanterijftkini in modnim blagpm, > ženskim Šn mo&kim perälom tes* iya»ačrami < FDMUf11 ftf B! i& H0IA El r KHIIv illlHIWflBmn 144 50-37 poprej Pi«i«sa & Krantair j Na drobno 1 C E H< «J 3SS Rta deDelof Zaloga cügavefnih papii*č8cov bp &tür>oLnic : SU«NO 82 50-40 ppistno č&ško za moäke in «oSncino za ženske cbSeke in razno nraanufak- tui*o ku^ite i»adi ffispektne^a imporfta po čudovifto niackSh cenafii samo v «reletrgovBrai in raacpošSBJaSnioi R. Stermecki, Celje. Oglejte sl masiuf akturno trgo^flno Gaberje št. 3 (gostilna Plevčak) nosproti Mesinego mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na dr»ofomo in debeio. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturn.o blago. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo j Franjo Dolžaii i Kralja Petra cesta CLLJL Kralja Petra cesta ixwr&uje vea tfcla točno ün solidno. S S S Cen© zmewe. 53 Proračuni na e*&zs>olago. 52—42 Centrala: Razlagova ullca. 60-34 Lastni kamenolomi. finiuiMflüfen indiKfrii^sl tajhsl n fulfil izvpguje MtaffÄ»o)b»e spomenike, 0r°b- o1bkla.de iz pohepsbega ^i»a»ita In vseli vpst mapmoFJa, dalj© stopnice, pod- iBtsavtL© in vsa v to stx»ol«o spadajoča dela.