Mctrenski dem Slcir. 212 U HulUlanl, v Utttck, 17. septcmbui 1936 Ido 1. Izjava generala Cabanellasa: Španski nacionalisti so Nemčiji hvaležni Burgos, 17. septembra. 'V* Cabanellas je sprejel posebnega poročevalca DNB in mu dal tole sporočilo za nemško ljudstvo: Povejte, prosim vas, v Nemčiji, da daje predsednik odbora za narodno obrambo Španije v Bur-gosu general Cabanellas nemškemu ljudstvu v tem hipu svojo častno besedo, da Španija, naj se zgodi karkoli, ne bo mogla nikoli pozabiti prijateljsko naklonjenost in moralno podporo, ki jo daje Nemčija moji domovini v njenem boju zoper razdirajočega duha komunizma in anarhizma. Nemčija se je zavedala svoje lastne zgodovinske naloge in je od vsega začetka razumela, kaj pomenijo naša prizadevanja zoper napade komunizma in marksizma. Božja previdnost je naložila Španiji v vseh kritičnih trenutkih zgodovine nalogo in odločilno vlogo, zlasti pa tedaj, kadar je šlo za varstvo Evrope pred poplavo barbarov. Prav tako je sedaj tudi vaš voditelj in vaše ljudstvo na straži proti vzhodu, ker skuša Moskva zasužniti ves svet. Mi bomo na straži na zapadu, ki ni nič manj važna in odločilna za bodočnost Evrope. Bivši predsednik španske vlade in vodja radikalne stranke Lerroux je izjavil, da je na strani nacionalistov. V pismu na člana radikalne stranke Sierro pravi med drugim: Med slabo diktaturo Azana in krvavo diktaturo Prieta in Larga Caballera ter diktaturo generalske skupine, ki je povzročila vstajo, mi ni težko izbirati. Ni drugega upa, ki more preprečiti dokončno katastrofo Španije, kakor je uspeh nacionalne zmage. Ko bo vojska opravila svojo nalogo, bo lahko napočil trenutek tudi za druga vprašanja. San Sebastian se pomirja Sdn Sebaslian, 17. sept. o. Po štirih dneh počitka, katerega je nacionalističnim četam odredilo vrhovno poveljstvo v Burgosu, in med katerim so beli utrjevali svoje položaje okrog San Sebasliana so se zdaj pričele priprave za splošni naskok na Bilbao. Naskok so pričeli s številnimi letalskimi poleti nad novi glavni stan rdečih, ki so ga iz San Sebastjana prestavili v Zumayo. Zaradi padca San Sebastjana je prišlo med anarhisti, komunisti in socialisti do težkih sporov in so anarhisti zadnje dni na vsej biskajski obali zgubili veliko število pristašev zaradi brezobzirnega divjanja in uničevanja, ki so ga počele anarhistične tolpe. Zadnji porazi so ustvarili med rdečimi četami slabo razpoloženje in jim vzeli veliko poguma. S padcem obeh trdnjav na severni fronti so izgubili največjo nado za pomoč, bodisi iz Katalonije ali od zunaj. Ta pomoč je prihajala čez francosko ozemlje. Vse rdeče čete ob severni obali štejejo okrog 40.000 mož. V San Sebastjanu in po vseh krajih, ki so padli v roke nacionalistov, se je pričelo redno življenje. Pošta, telegraf in telefon delujejo v redu, pravtako tudi železnica med San Sebastjanom, Burgosom in Pampeluno. Izvedeli smo, da so nacionalistični Baski v Bilbau zavzeli zelo ostro stališče nasproti svojim zaveznikom-ekstremistom iz ljudske fronte. Baski izjavljajo, da bodo z orožjem v roki izjalovili morebitne poskuse ekstremistov, da zažgo mesto, preden bi uporniki zavzeli Bilbao. Navdušen sprejem dr. Stojadinoviča v Pragi Praga. 17. septembra. AA. Vsi listi prinašajo obširna poročila o prisrčnem in navdušenem sprejemu, ki ga je predsedniku jugoslovanske vlade dr. Milanu Stojadinoviču priredilo praško prebivalstvo. Mnogoštevilni listi prlnaSajo kar najtop-Icjse članke s sliko dr. Stojadinoviča in posebno poudarjajo njegove državniške sposobnosti in finančno avtoriteto. Predsedniku dr. Stojadinoviču na čast so snoči priredili v gledališču galo »Dve vdovi« (Smetana). Razen dr. Stojadinoviča in njegove gospe so bili pri predstavi tudi predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža z gospo, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vasilije Protič, poslanik v Belgradu dr. Girsa z gospo, v spremstvu dr. Stojadinoviča sta pa bila šef kabineta pri predsedstvu vlade dr. Gašič, in kabinetni šef zunanjega ministrstva dr. Protič. Visoke goste sta v gledališki dvorani pozdravila ravnatelj gledališča dr. Mojzes Ljoin in ravnatelj opere Vaplav Talich in jih odpeljala v vladno ložo. Pri prihodu v ložo je množica dr. Stojadinoviča viharno pozdravila in vstala s sedežev. Dr. Stojadinovič je bil s svojim nastopom predmet splošne pozornosti in simpatij. Po končani predstavi sta dr. Stojadinoviča spremila predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža in zunanji minister dr. Krofta na kraljeysko poslaništvo, kjer so se vršili važni razgovori ki so trajali poldrugo uro. Danes dopoldne ob 10 si je dr. Stojadinovič ogledal poslaniške prostore in našel za vsakega uradnika ljubeznivo besedo. Nato so visoki gostje odpotovali v spremstvu češkoslovaškega poslanika v Belgradu dr. Girse in jugoslovanskega poslanika v Pragi dr. Protiča v Plzen. Govor ministra Djure Jankoviča na shodu JRZ: Pol kmečkih dolgov bo odpisanih Za ječar, 17. sept. Včeraj se je vršil velik shod JRZ. Med drugimi je govoril tudi minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič. Dotaknil se je raznih vprašanj, ler je med drugim dejal: Nismo mogli več iti |tn prejšnjih potih, kakor so šli drugi politični ljudje, temveč smo morali med ljudstvo, da mu pojasnimo politični položaj. Nekdo izmed prisotnih vpade v besedo in vpraša ministra, zakaj še ni zakona o tiskovni svobodi, o svobodnih volitvah in o tajnem glasovanju. Minister odgovori: Rad odgovarjam takoj in brez odloga: dali bomo narodu vse potrebno, toda mnogo važnejše je, da skrbimo najprej za njegovo gospodarsko zboljšanje, za zvišanje cen poljskih pridelkov, za vnovčeujc kmetskih pridelkov, da najdemo novih tržišč, da kmetu znižamo dolgove in šele tedaj moremo misliti na politične zakone, ki jih politi-kastri neprestano otežujejo. Minister je nato nadaljeval: Smelo lahko etopiii) pred ljudstvo in povem, da smo v teh 14 mesecih delali noč in dan .in popravili razmere tako, da to vsakdo v naši državi čuti. Odkar obstoji radikalna stranka, smo doživljali, da se je proti njt'| boril kapital in bogataši, ker jim hi šlo v račun, da se bremena povečajo na njihov račun, temveč rajši na kmetski račun. Toda naj se bore kakorkoli zoper nas, svojo idejo boino izvršili v tej smeri za zaščito kmeta in delavca in malega človeka, ki se ne more boriti zoper kapitaliste. Kakor sem rekel, smo v 14 mesecih uspeli zvišati cene poljskim pridelkom za skoraj 60 odstotkov. In če nam vi poklonite zaupanje za to nase delo, bomo stremili, da pojde po tej poti od leta do leta. ... Že te dni boste čitali v časopisih, da je vprašanje razdolžitve kmeta odstavljeno z dnevnega reda. Naj vam agitatorji govore kar hočejo, to vprašanje bo tako urejeno, da bodo Kmetske menice izginile iz blagajn mnogih bank in bančic in prišlo v državno banko in takrat bo kmetom odpisana ravno polovica dolga. Drugo polovico bo pa odplačal v dolgi vrsti let postopno, tako, da se mu ne bo preveč poznalo. Nismo proti kapitalistom, toda mnogo če mi je do življenja kmetov kakor do življenja kapitalistov. Vidite, da nasa nova gospodarska politika stopa po poti zavarovanja domačega kapitala. Nočemo pa služiti izključno kapitalu, temveč hočemo, da bo kapital sluga naroda in narodnega blaga, ne pa da bo narod in narodno blago sluga kapitala. Dalje je minister izvajal: Odkrito in pošteno vam povem, če bi opozicija nekega dne povedala svoj program in ob- javila, kaj hoče delati, in če bi to kar hoče delali bilo bolje, da bi rekel, naj dela, ker je moja korist, da bo čimbolje v tej državi. Zaradi svojih otrok si želim, da ta država napreduje, pa čeprav ne bi bil minister ali kakšen drug činitelj. Toda dokler ne pove, kaj je bolje, ne moreni reči ničesar drugega kakor to, da samo žele priti na oblast. Zadnji predsednik grške republike umrl Atene, 17. sept. Snoči je preminul v nekem dunajskem sanatoriju v 79. letu starosti bivši predsednik grške republike Zaimis. Njegovo truplo bodo prepeljali v Atene. Pokojni Aleksander Zaimis je iz rodbine, ki je bila v tesnih stikih z borbo za grško neodvisnost. Njegov ded Andrej Zaimis in njegov oče Trakidilo Zaimis sta bila opetovano ministrska predsednika. Alekander Zaimis se je rodil v Atenah dne 28. oktobra 1855. Bil je večkrat zunanji minister in predsednik ministrskega sveta, nato pa delegat Grčije na mirovni konferenci v Bukarešti. Ko se je umaknil s politike, je poslal guverner grške Narodne banke. Od decembra 1926 do julija 1928 je bil na čelu vlade nacionalne unije do prihoda Venizelosa. Za predsednika republike so ga izvolili 14. decembra 1929 na mesto admirala Kon-duriotisa, ko je ta odstopil. Za predsednika republike je bil vnovič izvoljen 19. oktobra 1934. To mesto je zapustil po obnovi monarhije, ne da bi kdo opazil. Vlada je sklenila, da bo svečani pogreb pokojnega Zaimisa na državne stroške. Kongres narodnih manjšin Ženeva, 17. septembra. Včeraj je bil otvorjen 12. kongres narodnih manjšin. Kongresu, za katerega je določeno dvodnevno zasedanje, predseduje dr. Josip Wilfan. Na današnji seji se je vršila komemoracija za bivšim tajnikom dr. Eval-doni Amendija. Poleg dr. Vilfana so govorili še trije govorniki, med njimi znani manjšinski ideolog Bovet. Na dnevnem redu sta še dve točki in sicer »Življensko pravice narodnih skupin v evropskih državah« in drugič »Reforma zveze narodov in narodne manjšine«. Na kongres je prišlo 36 predstavnikov narod- V Bilbau se zdaj nahaja avtonomna baskovska vlada, ki ne sprejema zapovedi iz Madrida. Drugače pa vladata v mestu mir in red. Okoli 35 tisoč beguncev iz Iruna in San Sebastjana se zdaj nahaja v Bilbau. Položaj glede prehrane ni prav nič rožnat. Oblastva dele živežne izkaznice. Razširil se je glas, da je pri nekaterih četah izbruhnil upor. Okoli 400 miličnikov, 200 vojakov nacionalne garde in 200 vojakov je hotelo dezertirati čez fronto k upornikom, pa sc jim je poizkus izjalovil. Vse sumljive oficirje in podoficirje so aretirali. Oblastva so tudi zaplenila vse radijske aparate, ki so jih dobila pri zasebnikih. Boji na vseh frontah so se začeli Burgos, 17. septembra, o. Havas poroča, da se siloviti boji med belimi in rdečimi razvijajo trenutno kakih 15 km od Oviela, katerega neprestano bombardirajo rdeči avijoni in topovi. Po položaju sodeč, bo mesto v nekaj dneh osvobojeno. Nacionalisti so včeraj zavzeli mesto Extrubija, kjer je veliko tovarna za topove. Zaplenili so ogromno množino vojnih potrebščin. Zaradi letalskih napadov na Bilbao, s katerimi so nacionalisti že začeli, je večina tujih podanikov že pobegnila iz mesta. Iz Rabata poročajo: Tukajšnji radio prinaša poročilo iz Burgosa, da so čete generala Molle na ironti na Sierri Guadarrami zavzele Val del Mar-quess. Boj se je končal z divjim begom marksistov. Premaganci so pustili na bojišču mnogo vojnega materiala. Najnovejše iz Španije Madrid, 17. sept. A A. Havas: Poročilo vojnega minitrstva se glasi: Vladno topništvo nadaljuje z bombardiranjem Ovicda, čigar posadka je ponovno zahtevala -pomoč. Begunci iz Saragose pravijo, da so uporniki z velikim t.erorjem zadušili manifestacije nezadovoljnežev. Na fronti pri Gua-darami so vladne čete zasedle celo vrsto važnih postojank, potem ko so iz njih vrgle upornike. Pri Huesci je vladno letalstvo bombardiralo postojanke neprijatelja na prelazu pri Quintu in po vaseh okoli Monte Aragona. Madrid, 17. sept. AA. Havas: Predsednik republike je izdal ukaz, s katerim se izredno stanje v Ceuti in Melili in v drugih krajih Španije podaljšuje za 50 dni. Obmejna postaja pri Irunu je v rokah civilne garde, ki je sestavljena iz članov španske falange. V Irunu vlada red in mir in se popravlja cesta med Irunom in San Sebastijanom V Posajesu je luka neuporabna, ker so vladne čete pri umikanju potopile parnik, poln cementa. Vendar upajo, da bodo manjši parniki lahko pripeljali bencin in živež iz La Corugne in Ferrola, ker so vladne čete izpraznile pred odhodom vsa skladišča. Haskov poraz v Švici Ziirich, 17. septembra, m. Nogometni klub Hašk iz Zagreba je včeraj igral pod reflektorji tekmo s švicarskim klubom »Grad Ilopers« in jo izgubil z neuspehom 7 :0. Vesti iz Belgrada Belgrad, 17. septembra, m. Pravosodni minister dr. Subotič je včeraj uradno obiskal predsednike državnega sveta, glavne kontrole, kasacijske-ga sodišča, vrhovnega državnega tožilca in predsednike vseh sodišč v Belgradu. Dubrovnik, 17. septemrba. m. Na mednarodni ženski kongres, ki bo koncem tega meseca v Dubrovniku, bo prišla tudi g. Pirkins, ki v Ameriki zavzema visok položaj ministra. Drobne London, 17. sept. AA. Havas. Včeraj je krenil še en bataljon iz Southamponta v Palestino. V zadnjih dneh je torej odšlo v Palestino doslej 56000 vojakov. Varšava, 17. sepi. AA. Havas. Po vesteh iz Katovic so dosedaj izvlekli 17 zoglenelih trupel iz požara. Nesrečne žrtve so brezposelni delavci, ki so prenočevali v šupi za seno. Menijo, da so še kakšne žrtve pod ruševinami. Hendaye, 17. sept. AA. DNB. Na fronti pri Malagi so nacionalisti zasedli že cesto, ki iz Ro-ronde vodi v Malago. Očiščena je tudi okolica Si-guence. Tam prodirajo čete iz smeri Lahari. Saint Jean de Luz, 17. sept. AA. DNB. Sestanek diplomatov, ki bi se moral vršiti včeraj, je bil od lozen na petek. Na tistem sestanku bo padla odločitev, če se bodo diplomafi vrnili v Madrid. Dunaj, 17. sept. AA. Stefani. Včeraj je prišel v Košiče z Dunaja nemški poslanik von Papen. Nadaljuje pot v Jasino. kjer se bo udeležil lova z nemškimi princi in diplomati. nih manjših, ki zastopajo 13 manjšinskih skupin Evropi. Jugoslovansko manjšino v Avstriji^ zastopajo dr. Petek in župnik Starc ter dr. Karal. Jugoslovansko manjšino v Italiji pa zastopata dr. Wilfan in dr. Besednjak. Češka manjšina v Avstriji je zastopana po Strnadu. Nemške manjšine so takisto zastopane in sicer iz^ Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Danske in Estonske. Dalje so zastopane madžarske skupine iz Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške, ruske in ukrajinske skupine na Poljskem ter ruske v Romuniji in Estoniji. Katalonci so poslali pet delegatov. Vesti od 17. sept. Radio v službo miru bi rada postavila Zveza narodov. S tem načrtom se bo bavila diplomatska konferenca, ki se prične danes v Ženevi. Po načrtu ZN, naj bi vse članice pristale na to, da prepovedo sleherno radijsko oddajo, ki bi posegla v notranje razmere druge države. Dr. Buresch je umrl včeraj popoldne na Dunaju. Pokojni je bil znan avstrijski politik, večkratni kancler in minister. Zastrupil se je z vero-nalom. Izvoz palestinskih oranž je ogrožen zaradi štrajka arabskih delavcev. Obiranje oranž se bo v kratkem j>ričelo, toda aral>ski lastniki ne bodo mogli ne trgati, ne izvažati. Celotni letošnji pridelek bi znaša! 11 milijonov zabojev. Dobiček od tega bodo imeli judovski pridelovalci. Glede podonavske zveze piše včerajšni »Gior-nal de Italiac, da pri rimskih razgovorih ni šlo samo za to, ali bi bilo mogoče ustvariti podonavski blok z Malo zvezo, marveč tudi za to, kako naj države rimskega sporazuma skrbe za svojo varnost. Poljska bo dobavljala premog Italiji, to je prva posledica predvčerajšnjim podpisane trgovske pogodbe med obema državama. Temu dejstvu jiripisuje italijanski tisk največjo važnost. Atentat na vodjo belgijskih rexistov je poskusil včeraj neki komunist v Bruslju. Atentat so ni posrečil. Stran od Evropo in Azije mora biti geslo ameriške zunanje politike, tako j ' včeraj na volilnem shodu govoril zunanji minister Cordel Hull. Strahovit orkan besni nad Karaibskim morjem in je zajel kakih 80 ladij, ki neprestano kličejo na pomoč. Novi trgovski razgovori z Nemčijo se v kratkem prično v Belgradu. Gre za rešitev nekaterih vprašanj v trgovskih odnošajih med nami in med Nemčijo. Arabski narodni zbor je prepovedan z včerajšnjim odlokom jeruzalemskega visokega komisarja. Zbor bi se moral pričeti danes. Hrvatom je treba vrniti zaupanje, je včeraj na zboru JRZ v Zaječariu izjavil min. dr. Jankovič. Vso noč za špansko bojno ladjo je moral pluti jugoslovanski parnik »Sud«. Šele ob jutru ga je španska križarka pustila in se opravičila, di je šlo za pomoto. To se je zgodilo pri Gibraltarju. Hitlerjeva sestra je bila v Dalmaciji na štirinajstdnevnem odmoru ter je pred dvema dnevoma odšla v Nemčijo. Reorganizacijo Heimatschutza pripravlja knez Starhemberg zaradi zadnje notranje revolucije v tej organizaciji. Stanje angleškega zun. ministra g. Edena se vedno bolj izboljšuje. Socializacijo industrijskih obratov je poskusoma začela uvajati katalonska vlada in so upravo nekaterih tovarn že prevzeli delavski odbori. Šestletni japonski oboroževalni načrt je objavila tokijska vlada, ki pravi, da je ta šestletni načrt le prvi del obsežne ponovne oborožitve japonske armade 1 a oborožitev je v zvezi s pripravljajočim se velikim spopadom na Daljujem vzhodu. Reorganizacijo obvezne delovne službe, katero je doslej vodilo društvo »Junaki«, je poljska vlada poverila vojnemu ministrstvu . Avstrijske finance bodo letos zadnjič pred ZN, ker je Avstrija dovolj močna, da lahko svoje gospodarstvo vodi sama. Zato je tudi odstopil finančni komisar Zveze narodov na Dunaju, Holandec, Van Tonningen. Svetovni kongres čarovnikov se prične 18. sept. v Miinchenu. Vsi cirkuški čarovniki, ki se bodo kongresa udeležili, bodo gostje miinchenskega društva »Čarovni krog«. Dr. Gobcls pride v Atene, in sicer v soboto z letalom. Verjetno je, da se bo na svoji poti ustavil tudi v Italiji. Svojo palačo je dal za muzej, po vesteh iz Carigrada, predsednik turške republike Kemal Ata-turk. Ta je glasovita carigrajska stavba iz dobe sultanov Dolina Bačke.” Palačo so že začeli preurejati. Avstrijski podtajnik za zun. zadeve je včeraj imel daljši razgovor s kardinalom Pacelijem, drž. tajnikom Vatikana. Sprejel ga je tudi sv. oče. Portugalsko tujsko legijo je s včerajšnjim odlokom dovolila ustanoviti lizbonska vlada. Legija je prostovoljna organizacija domoljubnih ljudi, ki bo ob potrebi podprla državno vojno silo. Za novega upravitelja v Maroku, ki nosi naslov generalnega rezidenta, je francoska vlada včeraj imenovala generala Nogueta. ki je najboljši poznavalec Maroka. Kakor vemo, se je v Maroku, kakor v vseh francoskih kolonijah, razvila silovita agitacija med Arabci in črnci. S štirimi funti denarja za ženinom je včeraj odplula hčerka glasovitega angleškega politika Winstona (Jlhurchila v Ameriko, da se tam poroči z nekim igralcem, katerega so ji starši branili. 20 letnico prve prostovoljske divizije, ki se je proslavila v bojih z Avstrijci in Nemci v Dobru-aži, bodo kone*: meseca praznovali srbski prostovoljci z romanjem na bojišča v Dobrudži. Abesinska delegacija za ZN odpotuje v Ženevo v soboto. Sestavljajo jo poslanik v Londonu dr. Martinu, bivši predsednik vrhovnega sodišča v Addis Abebi Taezas in znani framasonski francoski branilec Abesinije prof. Jeze. Dr. Stojadinovič je bil v Plznu včeraj popoldne, kjer si je ogledal velikanske Škodove orožarne, ki skrbe tudi za našo varnost. Bil je deležen zelo navdušenega sprejema, tako od prebivalstva kakor tudi od predstavnikov orožarne. Polarna ekspedicija se je potopila na islandski obali. Eskfiedicijo 60 tvorili francoski znanstveniki pod vodstvom dr. Charcota. Led jim je strl ladjo. Odkritje univ. prof. dr. Balduina Sarie: Rimski vodovod od Frama do Ptuja Presek starega rimskega vodovoda po ugotovitvah g. univerzitetnega prof. dr. Sarie. Ljubljana, 17. sept. le dni se je vrnil v Ljubljano vseučiliški profesor dr. Balduin S ari a. Zaprosili smo ga, naj nam da kake podatke o svojem najnovejšem odkritju, kar je profesor radevolje storil. V naslednjem prinašamo glavne poJatke, ki nam jih je stavil na razpolago g. prof. Saria. Drugotno kamenje - kažipot Že od nekdaj je znano, da se je pojavljal na nekaterih mestih na Ptujskem polju, na črti med Framom in Ptujem, škriljevec, t. j. kamenje, ki ga na Dravskem polju ni. Moralo je torej p riti to kamenje v te kraje od kod drugod. Znanstveniki so vedeli, da so iz tega kamenja gradili stari Rimljani. Io je bilo dovolj, da so bili znanstveniki že od nekdaj prepričani, da mora biti v teh krajih kaka stara rimska zgradba. Ker so kmetje naleteli na škriljevec pri oranju in pri poljskih Jelih in to samo kakih 80 do 100 cm pod površino zemlje, je bilo najbolj verjetno, da gre v tem primeru za nek rimski vodvod. To tezo je potrjevala tudi okolnost, da krožijo v teh krajih razne pravljice o nekem starem rimskem vodovodu. Letos je v vasi Brezula pri Kačah kmet Čelo-figa hotel vsaditi češnje in je pri tem naletel na svojem vrtu kak meter pod zemljo na zloženo kamenje. Obvestil je o tem ptujskega rojaka g. univ. prof. dr. Sario, ki je potem začel kopati na Čelofi-govem vrtu in na sosednjih njivah. V popolnoma ravni črti, ki vodi od Brezule proti Braunschweigu, je g. profesor napravil več jam ter povsod naletel na ostanke vodovoda. Po nekod je bil ta vodovod še dobro ohranjen, v največ slučajih pa so bile samo še fundamentne jame, ker so kmetje, kjerkoli so naleteli na škriljevec, to kamenje odstranili z njiv ter ga uporabili pri zidanju. Od Braunschwei-ga naprej proti Ptuju zaenkrat vodovoda še niso mogli zaslediti, ker kmetje še niso pospravili poljskih pridelkov. Voda iz ^Zlatega studenca" Blizu Frama so vodni izvirki, ki jim pravijo »Zlati studenec«. Tam so pred leti zgradili velike rezervoarje, od koder ima Fram svojo vodo. Ko so te rezervoarje gradili, so naleteli v zemlji na staro zidovje, o katerem so kmalu zaslutili, da so bili to neki stari rezervoarji. Z odkritjem rimskega vodovoda je ta stvar pojasnjena: iz »Zlatega studenca« so napeljali stari Rimljani vodo po Dravskem polju do Ptuja. Pri lem »Zlatem studencu« se namreč začenja omenjeni vodovod, ki ga je odkril g. prof, Saria. 22 km zidanega vodovoda Po ugotovitvah g. prof. Sarie je bil vodovod dolg 22 km in je vodil v ravni črti od omenjenega »Zlatega studenca« do Ptuja. Vodovod sam na sebi je bil zgrajen izredno trdno, kakor sploh vse takratne rimske zgradbe. Bil je podoben pravcati strugi malega potoka. Na dnu je bila »struga« široka 2 rimska čevlja, t. j. okrog 60 cm. Dno je bilo iz neke posebne zmeri, ki sta jo tvorila apno in stolčena opeka. Iz te zmesi so Rimljani gradili skoraj vse naprave, po katerih je tekla voda. Stranski zi lovi »struge« so biti postavljeni iz kamenja ter široki 45 cm. Višina tega stranskega zidu sicer ni točno ugotovljena, ker je zid na vrhu na mestih, kjer so odkopavali, že okrhan, oziroma odstranjen. Po vseh okolnoslih pa prof. Saria sklepa, da je bil ta zid tudi visok 45 cm. Ta stranski zid je bil iz škri-ljevca in verjetno je, da je bil vodovod tudi pokrit s škriljevcem. Kakor rečeno, je vodovod vodil v ravni črti od Frama 'lo Ptuja. Sedanja cesta preseka vodovod pri Ravnem polju (Ebensfeld). Da je bil vodovod res napeljan za oskrbo vode Ptuja, dokazuje okolrtost, da so našli v Ptuju stare svinče.ie vodovodne cevi, ki jih hrani ptujski muzej. Verjetno pa je, da je obenem služil ta vodovod tudi za namakanje zemlje, skozi katero je bil napeljan. Bile so na posameznih mestih gotove odprtine, iz katerih so ljudje zajemali vodo ter jo uporabljali ne samo za gospodinjske potrebe, marveč tuli pri gospodarstvu. Finančna plat rar"skovania G. prof. Saria je dob'1 za dosedanja raziskovanja podporo v znesku 1.500 Din, in sicer od banske uprave. S tem le bilo vsaj deloma podprto njegovo znanstveno delo. Za nadaljnja raziskovanja, ki bi jih g prof. rad nadaljeval meseca oktobra in novembra, ko bodo pospravljeni poljski pridelki, bi bilo treba zasigurati potrebna denarna sredstva. To tembolj, ker bi g. profesor rad odve lel s seboj na teren tudi svoje študente, da na licu mesta tudi sami praktično sodelujeio pri raziskovanju. Pri dosedaniem delu je sodeloval — radi skromnosti finančne podpore — samo en diiak. Tako praktično sodelovanje dijakov je za njihov studii izreine važnosti. Tudi v tem primeru, kakor v vseh sličnih, se je izkazalo, kako malo pozornosti posvečamo pri nas takim znanstvenim raziskovanjem. Marsikdo od naših intelektualcev za ta raziskovanja še morda ne ve. dočim so že predvčerajšnjim poročali o odkritjih g. prof. Sarie že skoraj vse večje evropske radio-oddaine postaje Tako nas mora šele tujina opozarjati na vašnost domačih odkritij... Delavci so zapustili tovarne: Pogajanja so se pričela Ljubljana, 17. sept. Od torka na sredo so delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju, Škofji Loki in Tržiču izpraznili tovarne, ki so jih bili zasedli v začetku svoje stavke z namenom, da preprečijo delo stavkokazov. Iz solidarnosti se je stavka razširila tudi na ostale tekstilne tovarne v Sloveniji, ker je hotelo delavstvo na ta način pokazati svojo trdno voljo, da se urede njihove mezde po predlogu kolektivne pogodbe, ki so jo njihovi zastopniki predložili tovarnarjem. Najbolj simpatičen odmev je imela ta stavka v Mariboru, kjer je delavstvo stopilo v stavko, da poudari eno volje vsega slovenskega tekstilnega delavstva. Zaradi uvidevnosti mariborskih tovarnarjev, ki so delavstvu v vseh zahtevali takoj ustregli, se je obseg stavke spet omejil le na Kranj, Škofjo Loko in Tržič. Bnnska uprava je pospeševala pogajanja, vendar se je vse razbilo ob odporu tovarnarjev, ki se niso hoteli pogajati z delavstvom tako dolgo, dokler delavstvo vztraja v tovarnah. Ta slednja ovira je sedaj odpravljena in dani so pogoji, da se pogajanja med delavstvom in tovarnarji nadaljujejo. Včeraj so se res sestali oboji zastopniki, pri čemer so industrijci predali delavskim zastopnikom predlog kolektivne pogodbe z omejitvijo. da ga ne smatrajo za končnveljavnega, pač pa da so pripravljeni pogajati sc o delavskih za- Samostojna organizacija tekstilnih industrijcev v Mariboru Maribor, 16. septembra. Ker so tekstilne tovarne v Mariboru izpraznjene, je odpadla zadnja ovira, kti so jo navajaili tekstilni industrijalci v svojem umikanju pred pogajanji za sklenitev kolektivne pogodbe. Kakor smo informirani, so mariborski tovarnarji soglasni, da se mora kolektivna pogodba čimprej skleniti. Iitevah. Danes popoldne se bodo pogajanja nadaljevala in je upravičeno upanje, da se bo rodil uspeh in da bo zmagala dobra volja na obeh straneh, tako, kakor je zmagala med mariborskimi delavci in tovarnarji. Tudi mariborske tovarne izpraznjene Maribor, 17. sept. Kakor v Kranju in Škofji Loki, taka je danes zjutraj med 5. in 6. uro tudi v Mariboru policija s pomočjo orožništva izpraznila po stavkujočih delavcih zasedene tovarne Delavci se temu niso upirali in so popolnoma mirno zapustili tovarne. Že včeraj popoldne je predstojnik mariborske policije dr. Trstenjak pozval delavce, naj mirno izpraznijo tovarne. Delavci so bili sicer voljni, da io store, vendar pa so jih nekateri marksistični elementi poskušali hujskati, naj ostanejo v tovarni. Ti hujskači so oblastem dobro znani. Delavci so po izpraznitvi tovarn povsod izjavljali, da obrate prav radi zapuščajo, ker zaupaju g. banu, da bodo pogajanja potekla čim ugodnejše zanje. Celjske novice Velika pridobitev za celjske državne in banovinske uradnike. Ban g. dr. Natlačen je izposloval na prošnjo okr. načelnika g. dr. Zobca od zdravniške uprave v Laškem za celjske državne in banovinske uradnike znižanje kopaliških pristojbin v kopališču. V času glavne sezone znaša znižanje v bazenu 50%, v posameznih kabinah pa 25%. Izven sezone pa velja 50% popust za kopeli v bazenu in kabinah. Začetek jesenskega nogometnega prvenstvenega tekmovanja v Celju bo v nedeljo, dne 20. t. m., ko bosta otvorila stara celjska rivala SK Atletik in Iz ljubosumnosti ustrelil dekle Celje, 16. septembra. Na zatožni klopi je sedel danes 28 letni posestniški sin Debelak Alojz s Križanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Velikemu senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič. Obtožnica očita Debelaku, da je dne 28. julija t. I. zvečer na Križenvrhu iz razdalje 5 korakov oddal na 171elno Polak Kristino strel iz lovske puške, da je Polakova po nekaj minutah izdihnila. Obtoženec sc je s pokojno Kristino že iz šolskih klopi dobro poznal. S časom se je obtoženec na pokojnico lako navezal, da ni našel brez nje nikjer obstanka. Svoja čustva je razodel tudi staršem pokojne in jih prosil, da hi nni dali hčer za ženo, toda bil je zavrnjen. Starši so hčerki odločno branili, naj se z njim ne ukvarja, ker ji' sin malega posestnika in brez imovine. Mali Ana je večkrat brez hčerkinega znanja prenočila v njeni sobi ter oprezovala. Ob takih prilikah se je večkrat zgodilo, da je mati zasačila obdolženca pod oknom, ga spodila in okarala. Sčasoma se je hčerka začela od obdoležnea res odmikati. Na Petrovo lelos je moral Debelak opaziti, da se je pokojnica napram njemu dokončno ohladila in da se razume z drugim. Ko je pa dne 22. julija zvečer opazoval za Kristino, je videl, da jo je spremljal domov nekdo drugi. Dekletova nezvestoba je zadela obdolžena v živo. Po dogodku, ko jo je zalotil z drugim, je prišel še enkrat skupaj z njo in zahteval od nje, naj mu vrne denar, katerega ji je dal ob raznih prilikah. Očital ji je tudi, da mu je postala nezvesta, nakar je molčala. Grozil ji je, sicer da se l>o nekaj zgodilo. Zvečer istega dne je Kristina mlela s svojim očetom sadje pri kleti in stiskala mošt. Tedaj je prišel mimo obdolženec, se pozdravil z njenim očetom in takoj odšel. Čez kakih 5 minut se je obdolženec vrnil h kleti, obstal pri vratih in začel Kristino zbadati, da ni nič prida. Dekle nni je odvrnilo, da ni nič prida on, ker se je vlačil po zaporih. Obdolženec je nato ponovil svojo zahtevo po vrnitvi denarja, na kar mu je dekie odločno odvrnilo, da mu ničesar ne dolguje, Se pa misli, (Ja mu je kaj dolžna, naj jo gre tožit. Nato je jezen odšel, še prej pa izjavil, da je ne bo tožil. Strel v hrbet Ko sla oče in hči končala delo v kleti, sta se n a kosi la nekaj trave. Nato je odšla Kristina v klet, si natočila steklenico sadjevca in se odpravila po pešpoti domov. Te poti pa pokojnica ni vec napravila, ker je za njo že prežala smrt. Obdolženec je namreč po opisanem sporu odšel naravnost domov, vzel lovsko puško, se vrnil v Polakov^ vinograd in iz razdalje 5 korakov ustrelil nesrečno dekle v hrbet. Ko je počil strel se je brez glasu zgrudila. Šibre so prodrle prsni koš in na mnogih mestih raztrgale pljuča. Smrt jo nastopila po preteku nekaj minut -vsled izkrvavitve. Obdolženec je tako v preiskavi kakor tudi pri današnji razpravi priznal dejanje, katerega je storil^v skrajni razburjenosti, ker je bil takrat prevet ljubosumen in zaljubljen. Po storjenem div janju je ostal v gozdu, kjer je tudi prespal noč, naslednje jutro se je pa sam javil pri sodišču v Kozjem. Pri današnji razpravi je bil zaslišan obdolženec, ki pa se je v glavnem zagovarjal tako kakor v preiskavi. Prečitan je bil dokaziini materijal in zaslišane 4 priče, ki pa niso izpovedale ničesar bistvenega. Namestnik dr. tožilca g. dr. Juhart je vztrajal pri obtožbi, medtem ko je obtožnico izpodbijal g. Hočevar. Stroga obsodba Po posvetovanju je predsednik velikega senata g. dr Vidovič razglasil sodbo in je bil obdolženec Debelak Alojz obsojen na 15 let ječe, na rajno izgubo častnih pravic, plačati mora stroške kazenskega postopanja in 500 Din za pogrebne st roške Op r oa.ee n je bil pa plačevanja povprečnine 1000 Din. Zagovornik g. Hočevar je nato prijavil revizijo in priziv. Pred očmi dekleta - zanko okrog vratu Ker sc v tem pogledu razlikujejo od svojih tovarišev iz Kranja, pripravljajo mariborski tovarnarji svoi izstop iz komaj ustanovljene Zveze tekstilnih industrijalcev Dravske banovine ter ustanovitev posebnega Društva tekstilnih industrijalcev v Mariboru, ki bi na svojo roko sklenilo z mariborskim delavstvom kolektivno pogodbo. SK Celje prvenstveno, prvorazredno tekmovanje s tekmo pri Skalni kleti, ki se bo začela ob 16. Smrtna nesreča v Libojah Celje, 16. septembra. V torek se je zgodila v premogovniku v Libojah smrtna nesreča, katere žrtev je postal rudar Bozit Franc. Bozila so našli zvečer ob 8 mrtvega v jami Sumi se, da je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je ubil. Rudnik je last g. Avgusta Praprotnika. Ljubljana, 17. sept. Pred nedavnim se je vrnil od vojakov nek 22-letni trgovski pomočnik. Predno je šel k vojakom, je imel službo, ko pa se je vrnil, spričo sedanje prenatrpanosti službenih mest službe ni mogel tako dobiti. Iskal ie in iskal, vendar je ostal do danes brez posla. Menda je bilo tudi to vzrok, da se'doma niso preveč dobro razumeli. Fant je bil radi tega ves čas potrt, to tem bolj, ker je precej občuiljiivc narave. Kakor večkrat, se je sinoči odpravil na iz-prehod s svojim dekletom. Bil je izredno razburjen in je ves čas govoril samo o svoji brezposelnosti in o domačih razmerah. Fant ie silil proti Rožniku. Ko sta prispela po Večni poti na prostor, kjer mladina zbija žogo, je fant naenkrat odvrgel suknjiič ter odpel hlačni jermen. Trenu- Drzna tatvina v hoteta Ptuj, 16. septembra. V torek 15. I. m. v popoldanskih urah je bila izvršena v holelu Osterberger drzna tatvina, ki so ji prišli pravočasno na sled tako, da so izsledili storilca in zaplenili ukradeno blago. Storilec se je vtihotapil v prostore navedenega hotela v prvem nadstropju, odprl zaklenjena sobna vrata, pobasal razno posteljnino in izginil neopaženo iz poslopja. Osebje hotela je tatvino pravočasno odkrilo in prijavilo zadevo orožnikom in policiji, ki je lakoj uvedla preiskavo in zasledovanje za vlomilcem. Obveščena je bila tudi kolodvorska postaja, kjer je službujoči orožnik potnike pred odhodom vlaka, ki odhaja iz Ptuja proti Mariboru ob 17. uri opazoval. Ker se je orožniku zdela neka mlajša ženska, ki je imela pri sebi obsežen zavitek, sumljiva, se je hotel prepričati, kaj nosi in pri tem ugotovil, da ima pri sebi ukradene stvari. Ker ni mogla navesti odkod ima blago, jo je aretiral in odvedel na policijsko stražnico. Pri zaslišanju je priznala tatvino ter navedla, da se piše Ana Klep rojena Vrabič, stara 82 let, stanujoča v Mariboru. Nadalje je navedla, da je prišla v Ptuj še z neko svojo tovarišico z namenom, da se tu prostituirata, ker je brezposelna in nima nikakih sredstev za preživljanje. V Klepovi so spoznali varnostni organi že znano obiskovalko našega mesta, ki je bila tudi že večkrat radi raznih tatvin sodno kaznovana. Ukradeno blago, v vrednosti H00 Din, so zaplenili, Ano Klep pa izročili sodišču v Ptuju, kjer dobi zasluženo plačilo. Njena tovarišica pa, ko je videla, kaj se godi s Klepovo, je izginila kakor kafra. Svinjska kuga Sv. Ana v Slov. gor., 16. sept. Svinjska kuga je ona bolezen, pred katero vlada povsod največji strah. Kjer se pojavi, tam poginejo prašiči drug za drugim. Pred kratkim se je ta davica pojavila po severnih Slovenskih goricah in so pri nekaterih posestnikih poginile vse svinje po vrsti, kjer niso takoj poklicali iivino-zdravnika. Posestniki naj takoj pokličejo živino-zdravnika, Ja svinje cepi, ker to je edino zdravilo proti kugi, ki lahko povzroči škode na stotisoče. Ce se ta nevarna bolezen še bolj razširi, bo pač treba poskušati z vsemi sredstvi, da ne prodre še v ostale dele Slovenskih goric. Novo mesto Novo mesto, 16. sept. Gradbeno gibanje. Letošnje leto ne izkazuje pri nas prav veliko gradbeno gibanje. Izmed manjših del je omeniti preureditev prostorov in vhoda lokala tvrdke »Bata« v Murnovi hiši na Ljubljanski cesti. Poleg večjih zgradb je omeniti zgradbo vile na desnem bregu Krke. Vilo že ometujejo na zunanji strani in je prav lep doprinos k lepoti mesta ob Krki. Vila je last primarija bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, g. dr. Pavliča. Posebno pozornost pa vzbuja zgradba nove dvonadstropne hiše nasproti trgovine Kastelic v Kandiji, kjer se polagajo že temelji iz betona in sivega kamna. Na tem prostoru je stala še pred kratkim enonadstropna hiša, ki so io porušili. Hišo da graditi g. Win-discher v Kandiji. Ta nova stavba bo poživila lepoto ob križišču državne in banovinske ceste, kjer se obrne letno toliko inozemskih avtomobilov na |X>ti k Jadranskemu morju. Letoviščarji se vračajo. V poznih pojKildanskih urah dne 15. sept. sta vozila skozi Novo mesto dva tek nato je preplašeno dekle videlo, kako je jermen, na katerega spodnji strani je fant pustil zanjko, privezal na neko smreko. Predno sc je dekle^ prav zavedlo, za kaj gre, je fantov vrat že tičal v zanjiki in fant ie zabingljal na ven. Dekle si je z vsemi silamii prizadevalo, da bi rešilo obupanega fanta gotove smrti. Klicalo ic tudi na pomoč, a ii v damih okoliščinah ni pre- ostajalo drugega, kakor da se je še sama obesila na jermen taiko, da se je jermen odtrgal. Nato je dekle teklo na kakih 200 m oddaljeno ce- sto ter od tam klicalo ljudi: Nadaljna zadeva se ie razvijala kakor vedno: Izza ovinka ie pritrobil reševalni avtomobil, ki je fanta pripeljal v bolnišnico. Ko so prispeli reševalci na kraj reševa-nja je bil fant v nezavesti, a je v tej i\ezavesti tako diviail, da so ga morali zvezati.- (Danes jc tani izven nevarnosti. k- . Slab pridelek krompirja 19» Sv. Ana v Slov. gor., 16, sept. Poročali smo že o slabi žitni letini in toči, ki je letos po Slov. goricah hudo oklestila razne pridelke. Kmet se je zanaša! še na pozne jesenske pridelke. Sedaj je še to upanje odplavalo po vodi. Krompir, ki so ga pred kratkim pospravili, se ja pokazal zelo slabo, radi spomlndnega 'deževja in poljskih miši, ki so se kot mravlje pojavile in uničile do 50 odstotkov pridelka. V hudi bedi bodo etos revnejši stanovi, n. pr. viničarji, ki jim je krompir glavrn pridelek. Slovenske gorice redkokdaj pomnijo tako slabe letine, kot je letos, kajti hudo j e prizadela skoraj vse pridelke teh krajev, kmetijstvo pa hudo oškodovala v vseh panogah. Stari sovražniki... Ljubljana, 17. sept. P'j a nci in tramvaj so stari sovražniki. Taka sovražnika sta trčila tudi sinoči okoli pol G na Celovški cesti nasproti trgovine Sušnik. Nek moški, ki je bil očividno malo preveč »okrogel.? se je malo čez mero nagnil proti tramvajskim tračnicam ravno v trenutku ko je privozil tramvaj. Voz je odbil možakarja na cesto, kjer so so ga morali usmiliti reševalci ter ga prepeljati v bolnišnico. Nesrečna bolezen Ljubljana, 17. septembra. Ljubljanskim reševalcem je dobro znan mestni ubožec Skalja 1-ranc. Siromak ima božjast, in dogaja se, da ga vrže ravno na kakem nevarnem oločnikaaali vC'k,InU-ral ga 'e že trešžiI° ™*> že večkrat pripeljali 'n S0 Ra mora,i reševalci tfnnči okoli 5>n J ^njenega v liolnišnico. Tudi ulici Nas J šel Skalia P° Miklošičevi . , nasproti frančiškanske cerkve ca ie na- Mm'čelom In" ,Skalja ie obležal "a tlelVpre™ /evaiočn n na ®e*u kakih 5 cm široko netra odnn]"°i'- Pok,lcani reševalci so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Htan sovražniki Naš parnik v nevarnosti zaradi imena , , i 17. sept. m. Naš parnik »Sud« je pre-jekle dni doživel v bližini Gibraltarja skoraj neljubo presenečenje. Ko se je vračal po običajni poti proti Jadranskemu morju domov, je pri Gibraltarju naletel na neko špansko ladjo, ki se je sumljivo približevala. Ko je privozila do njega, je kapetan te španske vojne ladje zahteval, naj mu kapetan »Suda« jjove, kako se ta ladij imenuje. Ko se temu nihče ni Upiral, je ix>veljnik španske ladje uzakal, naj mu naša ladja sledi. »Sud« je v resnici sledil in je plovil tako do zore za špansko bojno adjo. Ko se je zdanilo, so Španci zapazili na naši ladji jugoslovansko zastavo. Španski poveljnik ladje se je začel opravičevati, češ da gre le za pomoto, ker da nosi tudi neka španska trgovska ladja ime »Sud«. krasna avtobusa »Fischer Koburg« in »Franken-land«. Prišla sta z Jadrana in se vračala v Nemčijo. Skoro vsi potniki so imeli na glavah dalmatinske čepice, kakor bi se vozili sami Dalmatinci. Isti dan se je več lažjih avtomobilov iz Avstrije vračalo z morja. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 17. sept.: Rane 6v. Frančiška, jutri, petek, 18. septmebra: Jožef Kub. I Skrivnostna poštna tatvina Na poti Ljubljana-Metkovič izginilo 60 pisem z 300.000 Din Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. * Kodno vpisovanje v enoletno priv. trgovsko šolo, znani Chri6tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši vsak dan Se ta in prihodnji teden. Pojasnila in brezplačne prospekte daje in pošilja ravnateljstvo. — Pouk prične kakor vsako leto 1. oktobra. • Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja na razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemlja-rine za leto 1936, ki je razgrnjen na vpogled pri davčni upravi za mesto, soba It. 3 — od 21. do 29. septembra 1936. Društvo »Delo in eksistenca« priredi v nede Ijo, dne 20. t. m. ob pol 10 članski sestanek v prostorih restavracije »Lloyd« v Ljubljani, Sv. Petra cesta, v svrho dogovora in poročila o 7ooetni otvoritvi društvene kuhinje ter sklicaniu izrednega občnega zbora. Zadeva je važna, pridite polno-itevihio! — Odbor. Ker se medved Marko dolgočasi, je moralo društvo »Noe« skleniti, da spet odpre »Živalski vrt« ob velesejmu. Odkar so ga zapustili velesejm ski gostje, ki so mu nosili med, hruške, žemljice in tudi piškote, pleza zapuščeni Marko neprestano na svoje drevo ter po ure in ure sam samcat poseda na tem svojem razglednem stolpu. Hrepeneče se ozira, odkod se prikaže kak njegov prijatelj s j sladkarijami, in neprestano premišljuje, kako bi i težko pričakovanega prijateljčka čim lepše pozabaval. Samo zato bo v soboto zjutraj »Živalski vrt« spet odprt in nato vsak dan ocl jutra pa do mraka. Posebno veselje pa Marku napravite, če pristopile k društvu »Noe«. Marko namreč dobro ve, cla m moral nied brezposelne, če bi nj?S?v ™ in »Noe« prišel na kant za r a d i v e h k> h “ P° Y ' izdatkov, ki jih bo imel z ureditvijo stalnega žival skega vrta pod Rožnikom. Za Pr,s*^P zadostuje c pišete dopisnico na naslov »bruštvo Noe, Ljubljana, Gosposvetska 10«. Divji prešički, šakali, kačji m r.bji orli ter mnogo drugih živali je šele zadnje dni velesejma prišlo v »Živalski vrt« da ..h mnog. velesejm,k, obiskovalci še niso videli. Sploh so v avalskem vrtu zadnji dni precej preuredi i, da si ga bo rad ogledal vsakdo tudi še po večkrat. Posebno mladina bo vesela, če jo peljete k živalim in zverem ter ptičkom. da spozna njih imena in tudi njih življenje. Živaiski vrt bo spet odprt od sobote zjutraj dalje vsak dan do mraka. Pristopajte pa tudi k društvu »Noe«, ki bo imelo z ureditvijo stalnega »Živalskega vrta« pod Rožnikom prav velike stroške. Zadostuje, če pišete dopisnico na naslov »Dru-drušlvu »Noe«, ki bo imelo z ureditvijo stalnega štvo Noe v Ljubljani, Gosposvetska 10«. Tudi medved Marko bo vesel posebno šolskih obiskov, kar nm je sedai tako neznansko dolgčas po malih dobrotnikih* da prav za prav že zaradi Marka mora biti »Živalski vrt« spet odprt. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 17. septembra. Dvojno knjigovodstvo. Premiera operete. Izven. TP™W«r. Gostuje Nedelja!'1 Š.^^eptembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven. * Večer Rdečega križa. V soboto, dne 19. t- m-bo v ljubljanskem dramskem gledališču uvod v letošnje prireditve ljublj. krajevne orgamzaci e tega društva v »Tednu Rdečega križa«, ki se vsako leto obhaja po vsej Jugoslaviji. Odrskega igranja dovršeno vešči člani ljubljanskega Rdečega kriza bodo v svečanem okviru olicielne prireditve doživljali peripetije drame v treh dejanjih »Vest«, ki jo je napisal Maurice R o s t a n d zato, da s svojim odrskim prikazom učinkovito podprl prizadevanja oštetih za dokončno spravo med narodi in za w cotovitev miru med njimi: »Kdor ve, kaj je to, vojna« - pravi M. Rostanda v svoj. poslanici Nemčiji - »Kdor ve. da pomen, nova vojna nešteto brezmiselnih krvavih žrtev; kdor ve, da danes ne more biti niti zmagovalec niti da so samo še nesrečne žrtve na obeh straneh mej , in kdor kljub temu dopušča, da postane misel na novo morijo med narodi sploh še mogoča: vsak ki kaj takega zmore, je zločinec. Strahotna teza odgovornosti leži na njeni.« Ljubljana, 17. sept. Ze dalje časa ni bilo slišati o kaki večji poštni tatvini, do katere bi prišlo v naši državi. Kontrolni organi odkrijejo sicer skoraj vsako leto kake nerednosti, vendar večjih afer že dalje časa nismo imeli. Pisma iz Amerike Skoraj v vseh primerih, kjer gre za tatvino pisem, so ta pisma navadno iz Amerike. Navadno prihajajo taka pisma perijodično na vedno iste naslove, vsled česar slutijo v teh pismih navadno kak denar, ki ga naši ljudje iz Amerike pošiljajo svojcem v domovino. Tako je bilo tudi v najnovejšem primeru. Pred nedavnim je došla na pošto Metkovič običajna poštna v.reča. Ko so vrečo odprli in prekon-trolirali vsebino pošiljk s prilož,enim seznamom, so ugotovili, da manjka v vreči 60 priporočenih pisem, ki so bila odposlana iz Australije, Novo Zelandije in Severne Amerike ter so bila namen,jena na razne naslove po Hercegovini. V pismih 300.000 Din? Iz spisov, ki so se nakopičili tekom takojšnje preiskave, se da sklepati, da je bilo v ukradenih pismih precej denarja. Naši ameriški in prekooceanski rojaki pošiljajo svojcem v domovino v takih pismih navadno po tri do pet funtov ali po pet do deset dolarjev. A ko upoštevamo, da je bila v ukradenih pismih po ena od teh dveh najnižjih postavk, pridemo do ugotovitve, da je bilo v vseh GO ukradenih pismih skupno najmanj 300.000 din, za kateri znesek so oškodovani naši ameriški rojaki ali njihovi svojci v domovini. Kako [e prišEo do tatvine S tem vprašanjem se intenzivno havijo poštna in varnostna oblastva na vsej progi od Ljubljane do Metkoviča. Kakor hitro je upravnik pošte Metkovič opazil tatvino, je to takoj prijavil policiji in 6voji nadrejeni poštni oblasti, t. j. poštnemu ravnateljstvu v Splitu. Na podlagi te prijave sta bila takoj aretirana šofer in lastnik avtobusa, v katerem je bila postna vreča z ostalo pošto pripeljana iz Splita v Metkovič. Toda oba sta bila zopet ravno tako hitro izpuščena, ker se je izkazalo, da sta obsolutno nedolžna. Preiskava, ki sta jo izvedli policija in poštno ravnateljstvo, je namreč ugotovila, da je bila izvršena tatvina na sledeč način: Na poštni vreči je bila običajna plomba, skozi katero sta šla oba konca vrvice, v katero je zavezana vreča. Enega izmed teh koncev je storilec izredno previdno in spretno izvlekel iz plombe, vzel iz vreče omenjena Tretja važna uredba o ljudskih šotah priporočena pisma ter potem vrvico zopet spravil nazaj skozi luknjico v plombi. Nato je luknjico okrog vrvice s jiomočjo nekega finega predmeta zopet previdno zadelal, povrh pa plombo še tako spretno stisnil, da ni bilo na njej pri običajnem pregledu opaziti prav nobenih poškodb. Po izjavah strokovnjakov, ki so bili v tej stvari zaslišani, je imel najspretnejši strokovnjak s tem opravka najmanj dve do tri ure. Izključena je torej možnost, da bi tatvino izvršila šofer ali lastnik avtobusa, ker za to sploh ista imela Kisove prilike. Ravno tako je j>reiskava ugotovila, da tudi osebje pošte Metkovič ne mofe priti pri tem dejanju vpoštev. Vreča je bila namreč takoj jk) prihodu avtobusa na pošti odprta in je bila pri tej priliki ugotovljena tatvina. Za tatvino pa torej tudi osebje pošte Metkovič ne bi imelo dovolj časa. Preiskava tudi v Ljubljeni Vsa pošta, ki prihaja v našo državo iz prekooceanskih pokrajin, pride k nam čez mejo pri Rakeku. V Ljubljani se potem vsa ta pošla sortira iri od|K>šilja, kamor je naslovljena V predmetnem slučaju so poštno vrečo pakirali na ljubljanski ambulantni pošti. Iz Ljubljane je bila vreča potem odposlana v Zagreb. Tu je ostala vreča nekaj časa do odhoda viaka v Split. V Splitu je ležala vreča nekaj nad eno uro ter je bila nato z. avtobusom odposlana v Matkovič, kjer so jo takoj |«> prihodu avtobusa odprli in pri tein ugotovili tatvino. Vestnost IFubltamke pošte Razumljivo je, da je bila preiskava izvršena posebno strogo in točno na ljubljanski ambulantni pošli, kjer se je pošta sortirala in omenjena vreča pakirala. Preiskava pa na ljubljanski pošti ni mogla ugotoviti niti trohice krivde. Nasprotno — bilo je ugotovljeno, da so ljubljanski poštni organi, ki so imeli opravka z omenjeno vrečo, opravil svoje delo zelo točno in vestno. Poštna tatvina, katere okolnosti so dokaj skrivnostne in nepojasnene, se je morala po ugotovitvah preiskave izvršiti torej nekje na poti ned Ljubljano in Splitom. 50.000 Din odčkodmne Po mednarodni konvenciji mora država, na katere ozemlju izgine kako priporočeno pismo, plačati inozemskemu odpošiljatelju za to pismo 50 švicarskih frankov v zlatu za odškodnino. Na ta način je naša država odnosno poštno ministrstvo v tem primeru oškodovano za 3000 Švicar, zlatih frankov, kar znaša v našem denarju okrog 50.000 din. Ta odškodnina zapade takoj v plačilo'. Maribor Odgovornost šolskih nadzornikov in učiteljev Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek. 17. septembra. Iti Citrarki koncert Moše«!). _ 12.45 Poročila, vremo. - 13 Ctus, »porod obvestila. — 13.1!S ltaon Juan in Fa*i«U, t.ra- -'jMO Koncert kvarteta. - Prana: 20.10 Po-line nesi ni H okolice Plana. — 20.30 Social m a iKrn. v^i-iiikn muzika. — Brno: 20.10 Vokalno kvar-" IS »« Koncert, r ,21.30 .Koncert ko- g mil j a. okolico Ptena. - 20.30 Soei putnrne pesmi t« _ ^0 Vokalno kvar ,,,,. ‘H| 4r, Koncert. — 21..«1 Koncert ko ,. h„ Budimpešta: 20 Prdipovodka in pomnil morne giajsbe. /sevala oh sprbmljovandn klavirja r: ii ,i on na Kouccrt. -22 Koncert - 23.10 “ iu Ko uccrt. - 22 Koncert - 23.10 Ferike Vidor). JO.. # Zaiulonai: •Zeniirlev«, SSSS^ SlU: “vraA zvonik,, g-u*ka J 10 Vesela'radio. Pisali' Klasbeni program - Hamburg: 19 venc a radio, igra — 19.4™Koncert /.bora. - 20.10 KSIh: 20,4» .Novo življenje«, koncert.^- 18 Koncert orkestra im solistov. 'Kt*ira Ml I«*"' v • ' r, 1 • ; — 21.10 Ftaan progrraim. — Miinchen: 20.10 Rad - g — 22.30 Plesna muzika. Naročajte in širite »Slovenski dom!" Belgrad, 16. septembra. -VA. Prosvetni mini-:, ster Dobrivoje Stošovie je zn radi nedostakov in »lobih strani dosedanjih predpisov o disciplinski odgovornosti šdl. nadzornikov in učiteljev ljudskih šal, normiranih v zakonu o ljudskih šolah samo v štirih paragrafih izposloval v finančnem zakonu za 1936-37 pooblastilo, da sme s pristankom ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko močjo, po kateri učiteljem ljudskih šol in šolskim nadzornikom ne bodo več disciplinsko sodili po predpisih zakona o ljudskih šolah, marveč po predpisih zakona o notranji upravi s potrebnimi Izpreme libami in dopolnitvami. Za učitelje ljudskih šol in šolske nadzornike bo pristojen prosvetni minister povsod tani, kjer je na podlagi zakona o notranji upravi pristojen notranji minister. Na podlagi tega pooblastila je sprejeta »Uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev ljudskih šol glede na disciplinsko odgovornost izenačeni z ostalimi uslužbenci. Nova uredba pomeni napram dosedanjim disciplinskim predpisom brez dvoma viden napredek. Po teh disciplinskih predpisih zakona o ljudskih šolah je bil ves postopek pismen. Na podlagi tega postopka so pristojne starešine (minister, ban, sre ski načelnik in šolski upravitelj’) izrekali kazni. Obtoženec v ta postopek ni mogel aktivno posegati in se ni mogel ne posredno ne neposredno pred sodiščem branita. Proti kazni, ki jo je prosvetni minister izrekel v prvi stopnji, obsojenec ni imel pravice pritožbe. Disciplinske oblasti so bile obenem tudi v službenem odnosu z obtožencem. Po novi uredbi je disciplinski postopek ustmen javen in kontradiktoren. V novem disciplinskem postopku ni nobene pravkar navedenih slabih strani. Sodišča, ki jih določajo v poglavju 8, čl. 124 in 189 zakona o notranji upravi, že obstoje v vseh banovinah in ni treba sestavljati noviih sodišč, marveč se samo v smislu navedenih zakonskih določb izpopolni s predstavniki iz prosvetne stroke. Novi disciplinski predpisi se že izvajajo na področju prosvetne stroke kakor za prosvetne inšpektorje, banske šol. nadzornike in drugel ki jim stroka odgovarja stroki šolskih nadzornikov Teden Rdečega križa od 20. do vštetega “26. septembra, Po čl. 42. točka 11. zakona o Rdečem križu je en popoln teden (7 dni), od tretje nedelje v mesecu do vštete sobote, posvečen propagandi idejo Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečini križem in za Rdeči križ. Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 20. septembra in traja do^ vštetega 20. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa in sicer: 0.50 Din va vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 dinarjev v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi poši-ljalee opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne plačata te takse, se l>o vrnila pošiljka kot nedoslavljena v oddajno mesto. Ta taksa v zneski. 0.50 Din sc plačuje pri odilaii m učiteljev ljudskih šol. Nova uredba odreja disciplinska sodišča in siccT sodišča pri banskih upravah kot prvostopna sodišča pri ministrstvu prosvete kot prvostopna, v gotovih primerih kot drugostopna, upravna sodišča in državni svet pa kol disciplinska sodišča druge stopnje. Vsa ta sodišča sodijo po določbah nove uredbe, v pomanjkljivih primerih pa po predpisih zakona o sodnem kazenskem postopku. Pri vsakem teh sodišč je ustanova državnega tožilca in obvezna uporaba branilca, ki ga sodišče postavi obtožencem, če ga ta sam ne imenuje/ tilede učinka že uvedenega kazenskega postopka proti uslužbencu sc disciplinski postopek odloži do konca sodnega kazenskega postopka. V primeru obsodbe, s katero je združena izguba službe, se disciplinski postopek popolnoma ustavi. (Prejšnja kazenska odgovornost ni izključevala disciplinske in narobe, disciplinska ni izključevala kazenske postopek pa se je vršil ves istočasno). Le preiskava disciplinskih kaznivih dejanj se poveri v vsakem konkretnem primeru določenemu preiskovalcu iz vrst uradnikov. Disciplinska sodišča sodijo po prostem prepričanju na podlagi ustmene razprave. Uredba dovoljuje obnovo postopka za primer oprostitve na zahtevo disciplinskega tožilca, v primeru obsodbe pa na zahtevo obsojenčevega zakonskega tovariša in sorodnikov v ravnem in neravnem kolenu. V disciplinskem postopku po novi uredbi se pristojbine ne plačajo. S tem je urejeno važno in tehtno vprašanje osnovnega pouka, ki so nanj v učiteljskih krogih čakali dolgo vrsto let. Doslej so bili učitelji ljudskih šol uradniška kategorija, ki se jim je disciplinska kazen določala brez disciplinskega sodišča in ki so zaradi tega bili brez možnosti popolne obrambe. Z novo uredbo dobe učitelji ljudskih šol sedaj iste pravice, ki jih imajo uradniki vseh ostalih resorov .Po uredbi o višjih pedagoških šolah in uredbi o vzdrževanju osnovnih šol s strani banskih uprav je to tretja pomembna uredba, ki je s prvima dvema vred uredila tri temeljna vprašanja naše ljudske šole. tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadno in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se od pošiljateljem z ozirom na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Letos, kot v jubilejnem letu (šestdesetletnica društva Rdečega križa), se bosta izdali dve vrsti znamk, in sicer ena po 0.50 Din s liko ..Stanovnika društva Rdečega križa pok. dr. Vladana Djordjeviča, druga pa po Din 0.75 + 0.50 in po Din 1.50 + 0.50 s sliko sedanjega predsednika društva Rdečega križa Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Znamke po Din 0.50 naj se lepijo na pošiljke poleg redne pristojbine v korist društva Rdečega križa, znamke po Din 0.75 + 0.50 in po Din 1.50 + 0.50 pa naj se uporabljajo za fran-kiranje dopisnic in pisem v notranjem prometu ter že vsebujejo pristojbino Din 0.50 v korist društva Rdečega križa. Te jubilejne znamke sc bodo prodajale v tem letu samo v navedenem času. Taksa v znesku Din 0.50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. Društvu Rdečega križa so potrebni mnogoštevilni sodelavci in znatna sredstva za izvrševanje težkih in velikih nalog, katere so mu poverjene. Zato prosi društvo Rdečega križa, da ga vsakdo v času tega tedna podpira z onim pri-snevkoni. ki mu ie moiroč. Kuratorij Ferkovih dijaških ustanov razpisuje za šolsko leto 1936-37 osem ustanov za mariborske srednješolce po 600 Din in za visokošolce po 800 Din. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki pokojnega zdravnika Feliksa Ferka, nato revni in nadarjeni dijaki od Sv. Rairbare v Slov. goricah ter bližnje in daljne okolice. Prošnje s točnim opisom gmotnih razmer in z izpitnimi spričevali za visokošolce še s potrdilom o vpisu, se naj pošljejo do 10. okt. Posojilnici v Mariboru, Narodni dom, kjer se naj koncem oktobra dvignejo priloge. Enodnevni tečaj o brezalkoholnih pijačah za učitelje narodnih šol se vrši v četrtek, dne 1. okt. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen m praktičen in traia od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure. Dopust za udeležbo na tečaju bodo učitelji prejeli v smislu odloka banske uprave od šolskih upraviteljev, oziroma od šolskih nadzornikov. V tečaj bo mogoče sprejeti največ do 50 udeležencev. Prijave je poslati najkasneje do 25. septembra t. I. na ravnateljstvo šole. Mestni načelnik dr. Juvan odpotuic v petek na letošnje zasedanje Zveze mest v Dubrovnik in na Cetinje. Za časa odsotnosti ga bo nadomestoval podžupan Franjo Zebot. Nova postaja za avtoizvoščke je sedaj tudi na Kralja Petra trgu. Na desnem dravskem bregu se je sedaj' močno pogrešala postaja za prevozna sredstva. Sedaj stoje na trgu 4 avtoizvoščki. Si že gledališki abonent? Za 32 Din, kn jih je treba plačevati sedemkrat zaporedoma, dobite že abonma v dobri loži ter si lahko ogledate 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in 1 koncert. Na galeriji se dobi abonma že za 9 Din na mesec. Maribor na tujsko-promsini razstavi Maribor, 16. sept. Prihodnjo sredo, dne 23 t. m. se bo vršila pri banski upravi v Ljubljani anketa, ki bo največjega pomena in dalekosežnosti za na daljni razvoj našega tujskega prometa, k« je zlasti letos pokazal kakšen važen gospodarski faktor je za naše kraje. Na anketi se bo vršil razgovor o sestavi pravilnika za banovinski tujskoprometmi svet in o pravilniku za krajevne tujskoprometne odbore. Maribon ska delegacija na omenjeni konferenci bo sestavljena iz. vodstva Tujsko-prometne zveze v Mariboru in sicer bodo v zastopstvu: predsednik zveze ing. Vladimir Šlajmer, podžupan mesla Maribora Fr. Zebot. magistratni ravnatelj iz Celja Ivan šubic, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini Ivan Gračner in ravnatelji »Pulntka« v Mariboru [osip Loos. Volitve za TOI v Mariboru Maribor, 16. septembra. Kakor smo že poročali, je imenoval mestni predsednik dr. Juvan volilni odbor za volitve v zbornico TOL Predsednik je magistratni direktor Rodošek, podpredsednik ravnatelj Barle, tajnik pa mag. uradnik Kramberger. Priprave za volitve v Ljub liano zbornico TOI so v Mariboru v polnem teku. Volilni odbor je prejel že od večine prisilnih obrtniških združenj volilne imenike. Razgrnjeni bodo od 299. septembra ,do 13. oktobra na mestnem načelstvu. V Mariboru bo v trgovskem, obrtniškem in gostinskem odseku okrog 1800 volilcev. Dravsko polje Sv. Marjeta, 16. septembra. Veliki koncert v Ptuju je bil prvotno Joločen na 4. oktober, pa je preložen na 16. maj 1937. Bilo aremalo časa za pripravo, saj bo koncert, kjer 3 sodelovala vsa pevska društva z Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz, pravcati festival slov. narodne in umetne pesmi. Neprijavljena društva naj se pismeno obrnejo na g. Ferda Frasa, lyršev trg. Program in vse ostalo se bo določilo še to jesen radi potrebnih vaj. V Sv. Marjeto je nastavljena učiteljska učna moč za 5. razred, čeprav se še nismo dvignili, da bi si priskrbeli tudi prostor za peti razred. Bodo pač le zmagali oni, ki nočejo marječki vasi popravljati župnišča, kjer bi namestili šolo, čeprav s podporo. Konservativnost. Kmetje so zborovali in vsi priznali, da so pomoči nujno potrebni, k zadrugi z omejeno zavezo in z 10 dinarskim deležem so pa komaj trije pristopili, od katerih je bil na tozadevnem pogovoru samo eden. Spored nedeljskih slavnosti v Cerkljah Spored slavnostnega odkritja spomenika Davorina .Jenka v Cerkljah pri Kranju v nedeljo, dne 20. t. m.: Ob 10 bo slovesna sveta maša, pri kateri bodo peli cerkveni zbori cerkljanske fare pod vodstvom skladatelja dr. Frančiška Kimovca med drugim tudi dva Davorin Jenkova cerkvena zbora iz Liturgijo sv. Janeza Zlatousta. Ob 2 popoldne slovesne pete litanije, takoj nato se vsi navzoči, predvsem pa društva z godbami in zastavami uvrstijo pri ljudskem domu v sprevod, ki odkoraka potem na trg, kjer stoji spomenik skladatelja Rože pravde in Naprej zastava slave. Pri odkritju: godba, zborovo petje in govori. Takoj po odkritju gre občinstvo v sprevodu v vas Dvorje, ki leži kakih 5 minut severno od Cerkelj tik pod Krvavcem, na mesto, kjer je stala Jenkova rojstna hiša. Na tem mestu je postavljena spominska piramida, ki Ivo ob tej priliki tudi slovesno odkrila. Takoj po odkritju Im> koncert Jenkovih skladb, katerega bosta izvajala zbor Kranjskega okrožja pevske zveze, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in drugi pevski zbori, ki bodo navzoči pri odkritju. Zatem ljudsko veselje. Pripravljalni odbor vabi vse naše ljudi, da se udeleže nedeljske počastitve slavnega slovenskega skladatelja Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju. Prosvetni tabor v Petrovčah V nedeljo 20. septembra se bodo katoliški možje in fantje zbrali v Petrovčah na velikem prosvetnem taboru. Ob 9 bo sv. maša s pridigo, ki jo bo opravil teharski g. župnik Pavel Vesenjak. Med sv. mašo bodo zborovalci peli skupno kongresne pesmi. Takoj po službi božji bo zl>oro-vanje s pozdravnim nagovorom ter z govori zastopnikov posameznih župnij. Možje in fantje! K letošnjim slovesnostim v Mariboru in Stični niste n.ogii vsi. Ni bilo denarja za vožnjo in druge izdatke. Zato vas vabimo k Materi božji v Petrovče, ki je sredi naše prelepe doline. Tukaj pri Materi poglobi mo zopet svojo vero in ljubezen do Boga in Cerkve. Z ljubeznijo in žrtvami pojdimo na delo za svoj slovenski rod in za pravo krščansko urosveto! — Vsi li a prazniki ....'.j. . Ameriško prekooceansko letalo »Lady Peace«, s katerim je letalec Dick Merrill preletel Atlantski ocean od Londona v Fundlandijo v eni noči. V pričakovanju vtelešenja Sir Charles Bell, ki je bil nied službo v Indiji dober prijatelj zadnjega Dalaj-lame, popisuje v »Timesu« mučne prilike v »prepovedani deželi« po njegovi smrti. Tibet, ki je devetkrat večji od Anglije, je zdaj samo zbegana čreda brez pastirja. Preroki ,in žreci s spoštovanim predstojnikom samostana Sam-Yea blizu Lhase mrzlično stikajo po podatkih o novem vtelešenja Dalaj-lame. Zalo določen triletni rok bo kmalu potekel (zadnji lama je naglo umrl decembra 19311) in dežela mora dobiti novega glavarja. Preroki in menihi v Lhasi neprestano poročajo drž. svetu o svojih razodetjih: eden je sanjal o rojstnem kraju novega vtelešenja Buddhe, drugi je videl njegovo rojstno hišo ali vsaj drevo pred njo. Vsi ti podatki skupaj določijo, kjer bo iskati božansko dete. Zdaj so se podali žreci po zadnja navodila na sveto jezero vzhodno od Lhase. Ima popolnoma modro barvo, a baje kuže v presledkih na sredini temne madeže, kjer se razodeva bodočnost. Tudi sam Dalaj-lama mora enkrat v življenju obiskati ta kraj, da bi spoznal lastno usodo. Navadno se le ne morejo preroki zediniti. Zato pripeljejo v Lha-so več enega in istega dne pod istimi ugodnimi okoliščinami rojenih otrok, ki potem morajo k izpitu. Polagajo pred njimi med zlatnike in druge predmete stvari iz zapuščine zadnjega Dalaj-lame. Otrok, ki bo takoj pograbil vnaprej določeno priljubljeno pokojnikovo reč, s tem razodeva, da je njegovo ponovno vtelešenje. Nato mora zapustiti starše in postane živo božanstvo, ki ca pozdravlja ves Tibet. Lista psovk I Speaker parlamenta v Novi Zelandiji je razdelil poslancem dolgo listo nespodobnih izrazov, ki so uradno označeni kot žaljivke oz. psovke. Vsi so na žalost zabeleženi v teku parlamentarnih sej in zdaj pod kaznijo prepovedani govornikom. Ta edinstvena lista vsebuje več mednarodno znanih kratkih označb, kot: osel, govedo, baraba, podlež, političen kameleon itd. A razen tega obsega še izvirne izraze: »Še Judež je bil gentleman naprarn temu debeloglavemu ministru,« »Ta opica se. tako pači v ministrskem stolu, da je to sramota za vso Škotsko, ki je na nesrečo bila njena domovina,« »Naj se pogleda gospod minist. tajnik v ogledalo: videl 1)0 osla,oTa gospod ima samo kakor lešnik debelo srce, a na žalost je iz bolj trde snovi« itd. S križem na plečih Bavarski kmet Janez Krstnik Miler je po svetovni vojni zaobljubil peš ponesti v sv. deželo in nazaj težek lesen križ. Odšel je.na pot pred tremi leti. Naredil je že nad 5000km preko Avstrije, Ogrske, Jugoslavije, Bolgarske in Turčije. Povzpel se je na sv. goro Tabor in se napotil nazaj. Preko Egipta, Tunisa, Alžira, Maroka in Špansko je zdaj dospel v Pariz. Veliko je prestal med potjo, a kol veren_ katolik je Bogu hvaležen za vse izkušnje. Najprej so ga zaprli v‘norišnico v lastni domovini. Po prestanem opazovalnem roku je nadaljeval pot brez denarja. Na Bolgarskem so ga napadli razbojniki. Veliko je pretrpel na španskem. A zato je bil deležen pomoči vernikov in cerkvenih oblasti ter prejel blagoslov od sv. očeta. Romar bo sklenil svoje potovanje dne 11, novembra na onem griču Aermernieileru blizu Bel-forta, kjer ga je zatekla vest o koncu svetovne vojne. Tu se bo ponovno zahvalil Stvarniku, ki mu je dal moč izpolniti zaobljubo. Moskva se širi Namesto na dosedanjih 10 mestnih okrajev je sedaj Moskva razdeljena na 23 okrajev. Nova administrativna razdelitev je bila potrebna zaradi naglega širjenja mesta in je v zvezi z 10-letnim načrtom za preureditev Moskve. V zadnjih petih letih je število prebivalcev v Moskvi poskočilo skoraj za milijon prebivalcev, tako da šteje sedaj glavno mesto sovjetske republike 3,640.500 ljudi. — V istem času pa so zgradili v Moskvi več desetin novih velikanskih poslopij in na stotine novih kulturnih institucij. Število delavstva se je zvišalo od 340.000 na 600.000. V tem letu bodo v Moskvi investirali za razne zgradile 2 milijardi rubljev proti 560 milijonom v letu 1931. Šef: »Mislite, da ste vi šef tukaj!« Uradnik: »Kaj še!« Sef: »Tedaj pa se nikar tako neumno ne vedite.« ŠALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 51 S NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE 52 Zeleni pekel Ko smo mi stopili vanjo, je od tramovja visela z glavami navzdol številna rodbina vampirjev. V nekem kotu tega velikega prostora, preraslega s plevelom se je dvigal zvonik, ki je bil precej podoben vislicam. Nanj je držala polomljena lestev. Na brunu je bilo privezanih pet zvonov. To so bili bronasti spominki na neko sijajnejšo in boljšo preteklost. Medtem ko smo bili mi v mestu, smo vsak večer videli župana, Kaeiqueja, kako je s težavo splezal na tisti pod in pošiljal globoko doneče tone daleč tja čez Zeleni pepel. Ponavadi je njegov klic poslušalo nekaj | starih, čemernih ženičic, ki so prilezle v ti- | šino svetega poslopja in polnile nekaj časa ozračje z brezzvočnimi molitvami. Za jezuitom je bil San Juan cvetoča naselbina, ki je štela več tisoč duš. Danes pa lazijo po njegovih ulicah največ štirje ducati preplašenih ljudi kakor črvi po mrtvem truplu. Žalosten pogled! To je živ primer, kako je nevarno, če se kdo vmešava v verske navade kake pokrajine. Jezuiti so bili izborni misijonarji, najbrž najmogočnejši in najbolj prosvetljeni v vseh časih krščanstva. Toda ko so Španci jezuite zapodili, je bil sicer satan iz dežele izgnan, toda mesta, ki so ga pri Indijancih zavzemali jezuitje, ni potem izpolnil več nihče. Iz vsega srca bi želel, da bi nas na naši ekspediciji spremljal kdo od teh izbornih misijonarjev. S kakim krvavečim srcem bi gledali, kako bornemu, sestradanemu življenju so po njihovem izgonu izročeni cbiquitanski Indijanci. Nikjer na svetu se ni ta zoprna komedija verskega preganjanja odigravala v tako porazni obliki in pustila tako usodnih posledic. Od vsega njihovega spreobrnjenja je ostalo nekaj bronastih zvonov, zmedena mešanica krščanstva in poganstva, od katere ljudje ne razumejo ne enega, ne drugega. To je za duše teh Indijancev tisočkrat pogub-nejše kakor najbolj divje barbarstvo. Razmer pri Chiquitancih morda nič ne osvetljuje jasneje kakor oblika njihovega zakonskega življenja. Čim bolj visoka je civilizacija v kaki deželi, tem skrbnejša so v splošnem določila in ukrepi proti zakonski nezvestobi in nemorali. To je po eni strani zaradi otrok, po drugi strani pa za varstvo posesti in lastnine. Divjak, ki odkrije, da mu je žena nezvesta, ne preklinja boga in ne govori o prestopkih zoper božji zakon. Zanj je zgolj osebna zadeva, gre za žalitev njegove oblasti in ugleda, gre za osebno razžaljenje. Z malomarnim poudarkom mahne svojo ženo s sekiro čez glavo in si vsame drugo. Samo v vprašanjih, ki se odtegujejo njegovi moči, kakor n .pr. če gre za to, da se deževje ponavlja v pravilnih presledkih ali če gre za rodovitnost polja, se Indijanec ozira v nebo in prosi nadzemeljske moči, ki mu lahko koristijo. Indijanci pa, ki so bili kakor Chiqui-tanci samo površno in v naglici spreobrnjeni, ne ohranijo od krščanstva in od njegovega pojmovanja zakona in zakonske zveze nič drugega, kakor nekaj zmedenih besedi in se tem obredom podvržejo samo, če vidijo, da jim bo to prineslo kakih prijemljivih koristi. Prebivalci tega kraja so se z Urriem pogovarjali zelo odkritosrčno. Deloma so govorili polomljeno španščino, v glavnem pa so klepetali v nekaki mešanici jezikov gurani in quechua, ki tvori njihovo domače narečje. Tega je Urrio razumel. Tisti večer, ko smo prišli v mesto, sva s Tigrovcem ogledovala nasade citron, ki so jih urediti jezuitje. Zapustila sva vas, ko sva kar na lepem zaslišala, kako vpije nekje otrok. Nenaden, žalosten vrišč je prebodel zrak enkrat in še enkrat, potem pa je v lahnem grgranju umolknil. j Mislila sva, da's? je tiger ujel plen in sva se z napetirnit pištolami spustila v nagel tek. Ko sva zavila okoli orjaškega debla, se je nama nudil pogled, ki naju je za nekaj časa kar privezal na mesto. Nekako dvanajstletno dekletce je že ležalo na hrbtu na tleli. Držala ga je krepka ženska v modrem krilu.: Druga ženska je klečala poleg dekletca in mu tlačila v usta debelo zagozdo. Otrok se je sopihaje in stokaje premetaval, toda njegove moči niso bile dorasle moči njegovih jetničark. Počasi je prenehalo z upiranjem, samo temne, boječe oči so kazale, kako silen odpor se giblje po njem. Druga ženska je potegnila iz gub svojega oblačila pilo, kakršne prodajajo potujoči turški kramarji, in jo je pomolila dekletcu pred obraz. Pri pogledu na pilo se je otrok znova vzpel, a je kaj naglo spet ležal negibno pri miru, ko mu je njegov mučilni duh z roko pripeljal eno čez prsa, da je moralo dekletce videti vse zvezde. Mislil sem, da se pred najinimi očmi odigrava umor in me mirno smehljanje, s katerim so naju ženske pozdravile, nikakor ni pomirilo. Toda Tigrovec me je držal za roko. Povedal mi je, da je pri teh rodovih navada, da ženskam po-pilijo zobe kakor pri nas mačkam ali prašičem. Gnusni in grozotni pogled, ki se je nudil najinim očem, izvira le iz čisto naravnega otrokovega odpora proti teinu mučenju. Potem sem tudi opazil, da so zobje obeh ž.ensk koničasto napiljeni. Bili so črni in močni ter hkratu topi, ker je bila vsa zobnina spiljena in je bilo videti zobne živce. Zdaj sem razumel, odkod to izvira. Naglo sem se obrnil, zakaj divja bojazen na otrokovem obrazu ni bila prav nič razveseljiv in radosten pogled. Značaj prebivalcev iz San Juliana se je kaj kmalu razodel. Piščancev in telet, koruze in sladkornega trsa je bilo v izobilju, toda prebivalci so spričo naših potreb kazali popolno nerazumevanje in brezbrižnost. Ker je bilo vsega v takem izobilju, je Urrio hotel nekaj reči nakupiti, toda denar ni v tem divjem kraju imel prav nobene vrednosti in pomena. Celo naši biseri niso mogli ljudi zapeljati, da bi nam bili kaj prodali. Obraz prvega človeka... Najmanjši in najcenejši avto je izdelala angleška tovarna. Motor ima dve konjski sili, največja hitrost je 72 km na uro. Avto porabi na progi 100 km 3.8 litra bencina. V bližini Unter-Wisternitza, male vasice v južno moravskem delu čehoslovaške republike se nahaja znano najdišče iz diluvijalne dobe. Po daljšem presledku so pričeli z nadaljnim izkopavanjem pod vodstvom profesorja Absolona. Slovaški muzej, na čigar pobudo so se začeta dela nadaljevala, je osnoval poseben fond za raziskavanja o prvem jamskem človeku. Fondu je priskočil na pomoč z izdatno podporo tudi bivši predsednik čehoslovaške republike T. Masaryk. Dela s pomočjo vrtalnega stroja so omejili le na gotov del celega polja. Toda že ti mali in delni izkopani skladi, ki so jih na ta način dobili, dajo po svoji barvitosti slutiti, da bodo te izkopanine ogromno doprinesle k poznanju prvega človeka in njegove kulture. Nova najdišča v letošnjem letu se nahajajo v globini enega metra in pol. Vsa kopalna dela so se vršila pod vodstvom strokovnjaka in sicer vsak kvadratni meter posebej. Do danes so na ta način izkopali 30 kvadratnih metrov. Izkopani i skladi, ki skrivajo v sebi veliko število predmetov, ki nam kažejo življenje in kulturo jamskega človeka, so na gotovih mestih debeli nad 70 cm. Redki so v teh odsekih ostanki kosti od mamuta, rinoce-rusa ali drugih praživali, pač pa je pokazala ana- j liza, da je tu nekje moralo biti bivališče pračloveka, ki je izginil prav tako kot vsi predmeti iz lesa in kože. Pač pa so se v velikem obsegu ohranili predmeti iz kosti in kamenja. Med temi najdbami je mnogo snovi, ki bodo prinesle popolnoma nove poglede na diluvijalno dobo, ne samo na Slovaškem, ampak tudi drugod. Število teh predmetov gre v tisoče in se zlasti odlikujejo po svojih barvah, ostri začrtanosti in po velikosti, kajti nekateri zavzemajo zelo velik obseg. K najvažnejšim najdbam spadajo okraski izrezani iz slonove kosti. To niso samo enostavne stvari, ampak izrezani prstani, za-estnice, ovratnice, ki čisto spominjajo na sodobno oščine in lesene izdelke. Smisel za lepoto Vse stvari so napravljene iz mamutske slonove kosti in učinkujejo čisto moderno; zlasti velja to za ovratnice, pri katerih so ti členi včasih veliki, drugič zopet majhni in zelo okusno sestavljeni. Te ! stvari so zelo slične najdbam iz diluvijalne dobe v i Ukrajini in Sibiriji. Veliko število je najrazličnejših j šil, ki so zelo skrbno rezani in uglajeni in ki so jih I brez dvoma uporabljali za dnevno življenje. Pa tudi ta šila že dokazujejo, da je imel že jamski človek smisel za lepe oblike tudi pri predmetih, ki jih ni imel za okrasek, ampak za vsakdanjo uporabo. Nekatera šila so prave posebnosti: v prerezu imajo kvadralično obliko, ob straneh pa so okrašena z vrezanimi ornamenti. Posebno zanimiva je kost nekega volka, ki ima okoli 50 vreznin in ki so jo francoski raziskovalci krstili kot nekakega predhodnika današnjega pomožnega računala. Dolge žlice Čisto nove najdbe pa so žlice, ki imajo najbolj različno dolžino. Oblike in velikosti teh žlic najbrž odgovarjajo kosilu jamskega človeka. Nekatere žlice merijo skoraj cel meter. Izrezljane so iz kosti rinocerusa in imajo čisto umetno oblikovane ro-I čaje. Vsi ti predmeti spominjajo na stvari, ki jih dandanes še vedno uporabljajo Eskimi. Posnetek jamskega človeka Najdragocenejše in pa tudi najzanimivejše so one izkopanine, ki imajo zarisane poteze človeškega obraza. Ta najdba je doslej največja in postavlja vse ostale stvari v senco. Obrisi glave in potez na obrazu spominjajo na prvi pogled na lovca na ma-' tnuJe; v.se dosedanje najdbe kjerkoli v tej smeri, kažejo jamskega človeka v karikaturi, dočim pa gre pri Sedanjih najdbah za poizkus portretnega oblikovanja. Ena najlepših izkopanin je velika kakih 6 cm in čisto točno predstavlja moško glavo, ki se proti bradi zožuje. S fino rezanimi in ozkimi potezami je napravljeno to delo; vendar se pa čisto točno vidijo očesa, nos in čelo, ki se dviga zelo visoko. Slovaški muzej se trenutno bavi s pregledovanjem in konserviranjem tega izredno važnega in bogatega materijala. Na vse izkopanine zelo vplivajo atmosferski vjilivi in začenjajo takoj, ko so izkopani in izvlečeni iz desettisočletnega spanja »delati« to se pravi, da se začno drobiti in izpremi-njati v prah. Ravno konzerviranje teh stvari zahteva veliko pažnjo. Po teh najdbah je šel prof. Absolon, ki je delo nadziral v Francijo na povabilo tamkajšnje univerze v Toulouse, kjer bo v francoskem prazgodo-! vinskem društvu predaval o svojih senzacijonelnih odkritjih. Prva z lesom tlakovana cesta m Čehoslovaškem Češkoslovaška ima toliko lesa, da ne ve, kam z njim. Po.sebno je bila lesna industrija razvita v Slovaški in Podkarpatski Rusiji, Ko pa je bila 1. 1929 odpovedana pogodba z Madjarsko, je ta industrija izgubila svoje glavno tržišče. Tehniki so se trudili, da bi našli nove načine, da bi ta od-višn.i les spravili v promet, končno pa je posegla vmes država ter začela uporabljati les za gradnjo cest, enako kakor se to dela drugje v inozemstvu. Posebno Budimpešta ima večino svojih najprometnejših ulic tlakovanih z lesenimi kockami. V Srednji Slovaški so pred nedavnim začeli graditi z lesom novo cesto. Ta cesta bo dolga le 1200 me-Irov. Temelji lesene ceste se grade prav tako, ka-' kor vse druge. Na sloj peska, produ in sekanega | kamna se polagajo lesene kocke. Na robovih so te kocke dolge 32 centimetrov, ostale pa 10. Les za tlakovanje se na poseben način impregnira, da ne trohni in da dalj časa zdrži. Poedine kocke spaja potem asfalt, ki zalije tudi razpokline, da ostane površina ceste vedno gladka. Če se bo pokazalo, da z lesom tlakovana cesta ustreza vsem zahtevam trdne ceste, bodo Čehi začeli vse nove ceste tlakovati z njim, »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IH. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože KoSifiek.