"^reiiS "•■P . JfSC ' .'KHifJ^B.

AND MOST
ropuuk*
SUDTIKIAH
D* tnrm
STATES O* AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmago!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V. AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
mZATAB EUKEftlSKHb
Protislovanska mahinacija
DRUSI DOMAČINI, KI SE BOJUJEJO PROTI FRANCOZOM.
GRKI IN ITALIJANI SNUJEJO PAKT PROTI PANSLO-VANSKEMU GIBANJU. OBOJI SE BOJIJO JUGOSLO VANOV OB JADRANU. — GRKI SE BOJIJO ZA SO-LUN.
Pariz. — Poročila so dospela iz Rima, da se n«i skrivaj snuje in pripravlja poseben pakt med Crki in Italijani proti panslovanskemu pribanju. I-talija hoče na vsak način popolnoma zagospodovati Jadranu in utrditi svoj upliv na Bal-Tcanu. Bjti hoče nekak branik proti hitro razširjajočemu upli-vu Slovanstva v južni Evropi. Crki, ki so bili do včeraj Še prijazni vsaj navidez Jugoslaviji £e mešetarijo za kulisami z Italijo in imajo že baje priprav
NAPAD V BRIYNICI.
Samuel Amatuna, dobro znani razpečevalec prepovedane pijače je bil napaden in u-i strel jen v brivnici, ki je bila/ polna moških.
Chicago, 111. — Kjer bi se najmanje pričakovalo napada je gotovo brivnica. Na 801 W. Roosevelt rd. je bilo vse polno moških, ki so čakali, da pride . . na nje vrsta. Nekateri so eitali, Ijen skrivni pakt, v katerem si'drugi zopet kramljali. Samuel bote zavezali Grčija in Italija Amanuna, razpečevalec žga-proti Jugoslaviji, ki je glavna nja je baš stopil po svojo suk-nositeljica panslovanskega gi- njo ko ga je brivec obril. Na-banja v južni Evropi. Cre se, enkrat pa vstopita dva moška, zato, da si Italija zavaruje in ne da bi kaj rekla oddasta pred jugoslovanskem vplivom osem strelov, a le eden je po- PRi/Nfl RESFJffi f.HAlVL Jadran in Grčija pa Solun. Ju- godil kamor je bil namenjen in	DCiODU^ Ullttllh
goslaviji sta potrebna oba iz- to je Amatunu, kateri se je	RFRI MN A
hoda. Za Slovenijo in Hrvat- smrtno zadet zgrudil na tla.I	DDIlIJfiiIvn.
sko, Crnogoro, Bosno in druge Nepopisen je bil strah med na-;	-
pokrajine je vitalno važnosti vzočimi, ki so iskali zavetja za Nemški konservativci napada-
Gorenja slika nam kaže Sirijance, domačine, ki so se uprli francoskemi* gospodstvu. Slika je vzeta na potu, ki vodi proti Damasku. Slika v krogu nam pa predstavlja slavnega sultana, kateri je voditelj upornikov in je pri domačinih v veliki časti, ker je na glasu, da je sam napadel francoski tank in pobil moštvo, ki je bilo v tanku.
Iz Jugoslavije
PISMO IZ MURSKE SOBOTE. — VLADA IZDALA UKAZ DA SE MORATA ZAPRETI DVA RAZREDA NA DR-ŽAVNI GIMNAZIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
izhod na Jadran. Za Srbijo in stolmi, in sploh vsaka malen južni del Jugoslavije je istega kost je prišla v poštev za za-pomena izhod v Egejsko morje časno skrivališče. Največ jih je preko Soluna.	I pa kar po tleh popadalo in ta-
ko so čakali z vtripajočim
jo Austin Chamberlain-a ker ni ničesar obljubil v svojemu govoru glede Porenja.
sr-' Berlin. ..— ..Govor .."Austen
Jugoslavija se je kljub do-. . . .	,	...	,
mačim" notranjim bojem zad- ?em' kaj bo' ker mkdo ni vedel Chamberlam-a, angleškega taj-nja leta gospodarsko precej o- k°™U.S° ,streli "omenjeni. | nika za vnanje zadeve v Lon-pomogla, ako računamo na1,. Pnj^teljl Amatuna so čaka- donu je izzval v nemških listih tezkoče, v katerih se je ta mla-f ]\z	z"nai- ko RO velik protest,
da država iznašla po vojni.1 str®le1 R0	Prisko^ * na-, "Besede so lepe, a kje so pa
Ima bogate naravne vire In Padalca sta ze med tem P«- obljube?" — tako se vprasuje-
begnila. Težko ranjega Ama- jo v nemških vladnih krogih, .ogledala Niagara Falls, v pon-tuna so naglo odpeljali v bol- presenečeni, da se Chamber- deljek sta bila častna gosta v nico, kjer so zdravniki ugoto- lain ni niti dotaknil porenjske- j Chicago, 111. vili, da je šel strel skozi vrat ga vprašanja, kateri bi imel da-: — New York, N. Y. — The
KRIŽEM SVETA.
—Chicago, 111. — Ralph Et-telson, star 10 let, 5018 Sheridan rd., ki je bil na glasu, da je zelo premožen si je končal življenje v Gibs sanitoriju kjer se je nahajal kot pacient. Od okna je vzel kos stekla in si pre-rezal vrat. Predno je prišla pomoč je izkrvavel.
— Niagara Falls, N. Y! — Japonski princ in princezinja Asaka sta na potovanju po Zdr. državah. Zadnje dnf sta se mudila v New Yorku, kjer sta si
NOVI SPOPADI NA KITAJSKEM.
njeni sovražniki vse to vidijo. Zato bi jo radi pritisnili k tlom, da bi gospodarsko ne mogla na površje, kakor ji je to že od narave določeno. Italijani in Grki se te mlade jugoslovanske države boje, zakaj ta raste in vstaja in se razvija v slovanskega orjaka na Balkanu in tega se sovražniki boje. Zato se kujejo proti Jugoslaviji tajne pakte in načrte. Kajti za-pad dobro ve, da ko enkrat naša mati Velika Rusija ozdravi
in prišel ven pri rami.
OBGLAVLJENJE RADI POSTOPANJA.
ti kanclerju Luther-ju jedro za Western Union Telegraph kom-svoj govor v prid pogodbi, ki panija bo vsem onim uslužben-so jo višji državniki sklenili v cem, ki zaslužijo manj kot Locarno. Demokratsko časopis- $3,000 na leto zvišala njih pla-je, katero podpira lokarnsko čo. kar bo olajšalo blagajno
in se otrese boljševiških pijavk, njih. Ako se kdo pregreši zo-
da bo samozavestno pogledala^ po zemljski obli, kje so njeni slovanski otroci; to pričakujejo in tega se boje in pred tem že zapad trepeta. Zato bodo zapadni narodi intrigirali na vse načine proti slovanskemu uplivu. To, kar sti Grčija in I-talija še le začeli je samo začetek intrigiranja proti Slo-vanstvu.
Poročila pravijo, da Grčija v svojem paktu zahteva od Italije dovolitev pomorske baze na Dodecaških otokih. Italija
per to odredbo bo obglavljen.
kajšnem mestu so bile izdane1 PORodbo pripozna, da je Nem-.kompamje letno za $3,000 000. od poveljnika prekiga sodajCija presenečena.	I — But e Mont _ Pokojni
drakonične odredbe. Vsi Kitaj- Največjo skrbi dela nemške- senator W. A. Clark je zapustil ci morajo biti od polnoči do 6. mu vnanjemu ministrstvu ra- posestva m sploh vse lastnine
zoroževalna nota, katera je še v vrednosti $4 <,<63.50». vedno tajna. Nepričakovano) — Cairo, Egipt. — Issaoui nasprotje je nastalo iz vpra-'Sherif je bil pozvan pred so-
Nobena zborovanja niJo dovo-jšanJa« Posebno zadnje zahteve dišče, kjer se je moral zago-
1 zaveznikov bodo od Nemčije jvarjati radi sleparije, ki jo je težko izvedljive.	izvrševal na ta način, da je s
ponarejenimi dokumenti se raz-
ure zjutraj v svojih stanova-
Na Kitajskem se Še vedno bojujejo med seboj. — Man-žurske čete so porazile Feng-ovo armado v bližini Pekinga.
Peking, Kitajsko. — Na Kitajskem so si še kar naprej v laseh. Po zadnjih poročilah po-| snemamo, da je konjenica do-j t deljena Chang Tsolinu, man-1 žurskemu vojnemu lordu prodrla v ozemlje, katero je pod i upravo Feng-Yu-hsiang-a. Vojaki Chang-a so zasedli več mest v bližini Tungchow, ki je^ oddaljeno le 20 milj od Pekinga. Fengove čete so se umak^ nile, ne da bi odgovarjale na streljanje napadalca. Priprav-! Ijajo se tudi, da izpraznejo mesto Tungchow.
Poročilo pravi, da si Tuan Chi-jui, kateri je provizorični predsednik na vse načine pri-i zadeva, kako bi ohranil mir. i
ljena, vse kavarne in čajarne morajo biti ob 11. uri zaprte. Ako straža zakliče nad katerim potnikom na ulici: stoj ! — se mora isti takoj ustaviti, drugače ima pravico vojak poslu-žiti se orožja.
PROTI-SALONSKA LIGA — SUHA.
Blagajna proti-salonske lige: Vojaštvo vlada je prazna. V Chicago so obdr-
po mestu z železno roko. Vsak zavali "suhači" konferenco,
Kitajec, ki bo imel pri sebi kjer se je več koristnih reklo
skrito kakršnokoli orožje bo na račun "mokračev." Najbolj
obglavljen.	so se pa potegovali za — no-
Vojaški nadlord Sun Chuan- vaca, kajti brez tega se tudi
fang je zahteval od trgovske suha kampanja ne more vspeš-
zbornice $50,000 za vojne po- no voditi. Liga je apelirala na luw™1' nateriu T"- Je pa bo baje dobila pomorske ^^^ katere svote pa nf zakladničarja MeIloPna naj po maskiran so z revolverjem v ro
dobil. >	svoji moči pomaga, da bodo kl ?nsl!
poročil v petnajstih letih s šestdesetimi ženskami.
—	Los Angeles. Calif. — Tukaj so aretirali dve mladenke iz Chicago, ker se je dognalo, da so bile v zvezi s poštno tatvino, pri kateri je bilo ukradenega za pol milijona dolarjev vrednosti.
—	Newark, N. J. — Osem moških, katerih eden je bil
postojanke v Egejskem zalivu. Tako bodo skupno pripravljene na obeh straneh na Jugoslovane.
Dalje se tudi govori, da se vrši med Albanijo in Italijo poganjanje, da bo otvorila Italija svojo narodno banko v Albaniji. Kot vse kaže, hoče Italija vsekakor gospodarsko zavladati na Balkanu. In jasno je tudi, da nobenega se tako ne boji, kakor Jugoslovanov. Grabežljive polentarje peče vest, katera dviga v njih srcih zavest, da bo treba naropani plen, nad pol miljona Slovencev vrniti prej ali slej materi Slaviji. Zato tak strah pred Slovani. Se poznamo!
— Cairo, Egypt. — Poročajo, da bodo mumijo kralja Tut-ankh-Amena preiskali z X žarki.	- . ______4LLŠL
ITALIJA ZA VEČJE POSOJI-1 LO V AMERIKI.
Rim. — Italija se bo razvijala z ameriškim kapitalom. Takoj ko bo urejeno za odplačevanje italijanskega dolga A-meriki, bo Italija iskala novega posojila v Ameriki, s katerim denarjem si namerava od-pomoči in razvijati. Vladni list Epoca piše, da bo dobila Italija od Amerike $2,000,000,000 posojila.
Italijanska dolgovna komisi-
W. H.
Taylor-ja, kjer izdeljujejo zlat-
„„ _ , ,■ .	. nino in prisilili 30 delavcev, da
narja, za nadaljevanje svoje-	.
... so morali sesti na tla, nato so
I suhači prišli do kakšnega de-
ga dela. Sprejetih je bilo na konvenciji več resolucij, katerih ena točka se glasi, da se
mora vse kršitelje, ki niso a- nno meriški državljani, deportirati.
neznanci naglo pobrali kar se jim je zdelo najboljše, in jo od-kurili. Plen je cenjen na $50,-
POSKUŠEN SAMOMOR MLADENKE.
GIBANJE FRANCOSKIH FAŠISTOV.
Pariz. — V torek 11. nov. 1925 ko se je ves svet spominjal na sedmo obletnico odkar
Hudson, N. Y. — Miss Jean Cameron, stara 25 let, iz Albany, N. Y. je hotela unovčiti po- j so vtihnili topovi in prasketa-nerejeni ček, a ni imela sreče,'nje pušk — na dan ko je izbila je prijeta. Za nameravano mučena Evropa odložila orožja v Washingtonu je zadela na | sleparijo je bila obsojena na je, so v spomin na ta dan Fran-pravo struno ko je neki član te en mesec ječe, kazen je takoj cozi, le mladi ljudje, 10,000 komisije rekel, da ako ne dobi nastopila in sicer v JolietU. Ko po številu, iz vseh delov Fran-Italija dolarje za izboljšanje je v torek večer šel mimo nje-'cije ustanovili organizacijo, po-
svojega gospodarskega stališča in za razvoj, tudi ne bo imela nikakega vira od kje bi črpala sredstva za odplačilo dolga, ki dolguje Zdr. drž.
ne celice paznik, je bliskoma dobno italijanskemu fašizmu, hlastnila po revolverju, ki gaj To zadevno zborovanje so ime-je imel paznik ob strani m sijli v Salle Wagram, za katere-pognala kroglo v prsa. Ni upa- ga so tajno agitirali po vsej nja, da bi okrevala,	.»Franciji.
OSEM ROMUNSKIH ZAROTNIKOV USMRTENIH.
Dunaj, Avstrija. — Osem o-, seb, katere so aretirali romunski orožniki na besarabski meji, ki so bili v zvezi z nameravanem napadom na kralja Ferdinanda so romunske oblasti obsodile na smrt. Vseh osem je bilo takoj ustreljenih.
i
-o-
VSAKI MESEC IMA NOVEGA OBOŽEVALCA.
Chicago, 111. — Mrs. Ella' Mae Perry Troost. soproga predsednika Concordia Marble kompanije, 8000 W. Madison St. je imela vsaki mesec drugega ljubčeka, kar seveda ni povolji varanemu soprogu, kateri se je zatekel pred sodnika, da bi ga razporočil. Pozvanih je bilo več prič, ki so dokazale, | da je obdolžitev soprogra res-; nična, kajti naštelo se je 12 raznih — prijateljev od Mrs. Troost.
-o-
NEMCI V ITALIJI POD
KLJUČEM.
London, Anglija. — Iz Ino-mosta na Tirolskem se poroča, da so Italijani aretirali 100 ta-mošnjih Nemcev, ki so baje v zvezi z zaroto naperjeno proti Mussoliniju. Fašisti so vdrli v poslopja in vse preiskali po stanovanjih, da bi dobili kaj dokazov, ki bi potrjevali njih sumnje. Po mestu je veliko o-gorčenje radi tega, ker so napadli po noči na najbolj brutalen način.	_ _
Prekmurska gimnazija reducirana.
Kljub temu, da se je vsak dan pričakovalo, je vendar padel kakor strela z ■•asnega neba m. mesec na Mursko Soboto in na vse Prekmurje odlok iz Belgrada, da se morata zapreti VI. in VII. razred na državni realni gimnaziji. Mrtva črka je zopet zbegala zdravo pamet. Brez pomišljana so se takoj zbrali najboljši možje, da eventuelno še popravijo grozni udarec, ki je zadel še bolj v živo kakor pred par meseci pred izvedena ukinitev o-beh in zadnjih prekmurskih meščanskih šol; v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi. G. poslanec Klekl je takoj vložil protest pri vseh merodajnih faktorjih v Belgradu. Njego-1 vim brzojavkam pa so takoj sledile protestne brzojavke murskosoboške občine, trgov-J skega gremija, obrtne zadruge,' gostilničarske zadruge, evan-, geličanske senjorije, prekmurske izraelitske verske občine, murskosoboške katol. verske občine itd. V naslednjih dneh pa so sledile tudi vse občine: 169 prekmurskih občin je brzo-i javno protestiralo proti ukinitvi pri prosvetnem ministru. Rezultat, doslej še vedno neznan.
Res je, da VI. in VII. razred nimata velikega števila dijakov ; zopet pa je res, da zakon nikjer ne določa, da se tedaj že mora izvršiti ukinitev. Popolnoma se je tudi pozabilo na to, da so baš ti fantje, ki so postali zdaj žrtev, bili tisti, ki so v najbolj kritičnem času, t. j. takrat, ko še ni bila končno odločena usoda Prekmurja, držali novoustanovljeno murskosuboš-ko gimnazijo pokonci in da so bili oni tisti, ki so morali z o-rožniško asistenco hoditi v gimnazijo, da jih pobesnela mažarska druhal ni napadla m da mnogi izmed tistih prvih ravno vsled teh šikan, zasra-movanja itd. niso vzdržali. Je-li tedaj kaj čudnega, če jih je danes malo v obeh najvišjih razredih ? In ali je sploh mogoče, da bi bilo boljše na tako mladi gimnaziji in povrh tega še na ozemlju, ki je 1000 let ječalo pod tujim sovražnim pritiskom ?
Še je čas, da se popravi krivica. Kdor je pošten patriot, bo Prekmurcem pomagal.
--o-
Filmska podjetja v Hrvatski.
Iz Zagreba javljajo, da je 12 zavodov za posojevanje filmov7 pristopilo Zvezi trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, kjer bodo tvorili posebno sekcijo. — V celi državi je takih zavodov 16, pri katerih je investirano kapitala v višini 12 milijonov dinarjev. Cenijo, da je v celi državi okoli 120 kinematografov.
-o-
Zvišanje carine na uvoz žita v Avstriji.
Z Dunaja poročajo, da se je 16. m. m. zvišala uvozna carina za žito v Avstriji od 25 do 70 zlatih dinarjev. Za«Jugosla-vijo pomeni to prednost pred Ogrsko, ker Jugoslavija dobavlja žito in moko po Donavi, O-grska pa v vagonih.
Prijeti žeparjL
Zagrebški policiji se je posrečil izredno dober lov. Prijela je namreč veliko žeparskoj
družbo, ki je 29. avgusta t. 1. oplenila delavca Kosto Milovi-ča za 113.000 dinarjev. Kosta Milovič je živel namreč kot delavec več let v Ameriki in je prinesel s seboj v domovino lepe prihranke. Dne 29. avgusta se je odpeljal v Zagreb, da zamenja svoje dolarje. Za 2100 dolarjev je dobil 113.000 dinarjev. Ko se je v neki gostilni nekoliko okrepčal, je odšel na kolodvor v čakalnico, kjer je vsled utrujenosti trdno zaspal. To priliko so izrabili žeparji in so mu prerezali vrvico, na kateri je imel obešeno torbico z denarjem pod telovnikom. Pobrali so mu ves denar. Ko se je Milovič prebudil, mu ni kazalo drugega kakor da svojo nesrečo prijavi policiji. Policija prve dni ni mogla ugotoviti več, kakor da se je neka ženska odpeljala iz Zagreba z avtom, ni da je denar silno razsipavala. Precej pozneje pa je dognal zagrebški detektiv Gjuro Jo-vivčič, da znana žeparja Mato Matkovič in Josip Janovič jako razsipno živita. Dognal je tudi, da je Janovič dal shraniti nekemu gostilničarju 20.000 dinarjev, ki jih je detektiv seveda takoj zaplenil vsled suma, da utegne biti to del Milo-vičevega denarja. Nato je zvedel, da sta žeparja naročila pri nekem čevljarju 5 parov novih čevljev in dala are 1000 dinarjev. K čevljarju je hodil detektiv tako dolgo čakati, da je oba zrela tička res ujel, ko sta prišla po naročene čevlje. Preiskava je dognala, da sta žeparja nakupila za ukradeni denar silno mnogo blaga, ki ga je policija zaplenila, ostanek pa sta zapravila v veselih družbah. Okradeni delavec Milovič bo dobil komaj eno tretjino svojega denarja nazaj. 2eparja Matkoviča in njegove tovariše so izročili sodišču.
Usodna zmota.
Blizu vasi Police pri Cetinju je šel kmet Mijo Bajič pomagat svojemu sosedu Ljubi Šta-talj u. Ker sta se z delom zakasnila, sta šla prenočevat v neko zapuščeno barako. Mimoidoči orožniki pa so mislili, da se skrivajo v zapuščeni kolibi od-metniki. Začeli so streljati in so Bajičal težko ranili.
Denarne pošiljatve.
V	JUGOSLAVIJO, ITALIJO,
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne rvere s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za. pošiljke v dinarjih In lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din.__$ 9.55
1.000 — Din. _ $ 18.75
2,500 — Din.__$ 46.75
5,000 — Din.__$ 93.00
10,000 — Din.__$185.00
100 — Lir______$ 4.70
200 — Lir_______$ 9.05
500 — Lir_____$ 21.75
1,000 — Lir__________$ 4225
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI
V	JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK 455 W. 42nd St„ New York, N. Y,

. .... •...
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najat^rejii slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-
deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
—$5.00 2.50
Za celo leto Za pol leta
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto_________6.00
Za pol leta __________3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscription:
For one year__________$5.00
For half a year_____________________2,50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______6.00
For half a year______3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro o\)javo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številk^ v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter August 10th, 1925, at the Post Office at Chicago, III., under act of March 3, 1879.
Ali sedaj verjamete?
Iz Pennsylvanije smo prejeli zadnjo soboto značilno pismo, za katerega pa seveda nismo pooblaščeni, da bi ga objavili v celoti, ker pisan nam je zaupno. Objavljamo pa tri značilne stavke iz tega pisma na našo lastno inciativo in upamo, da dotični rojak, ki nam je to pisal, ne bo zameril.
Rojak nam piše: "......Z zanimanjem sem čital oba članka Rev. Cerneta in priznati moram, da je ta duhovnik pravilno pisal in resnico povedal. Nisem Vaš pristaš, vzgojen seni v nasprotnem duhu. a to me ne odvrača, da bi ne priznal resnice tudi na vaši strani. Kar uganjajo gospodje na Lawn-dale je že vse preveč in sedaj verjamem, kar je pr^j list "Edinost" pisal leta in leta o teh ljudeh, da so to zgrabljivi volkovi v ovčjih oblačilih, ter vse nekaj drugega, kakor delavski prijatelji......"
Ker se ostali del pisma nanaša na razne osebnosti v naselbini in druge razne stvari, ga zato ne objavljamo v celoti. Za nas in za vso slovensko javnost so značilni zlasti ti stavki zato, ke.4 ga je pisal njih lastni pristaš, katerega poznamo, da je vneto deloval z njimi in jim do zadnjih časov držal žakelj. Cast možu rojaku, če je tudi nasprotnega mišljenja — a resnici je pritrdil.
Prepričani smo, da enako, kakor ta rojak, iz katerega pisma smo povzeli gori priobčene tri stavke, mislijo še tisočeri, a se ne.upa jo na dan, ker se na svoj a-stara leta boje brezsrčnega, krutega rudečega diktatorstva na Lawndale.
Nas pa naravnost veseli, da dajejo našemu listu priznanje celo njih pristaši, da se je boril za resnico proti lawndal-afcim diktatorjem, ki so zavajali naš narod na debelo pod svoj rudeči jarem. Kakor smo že neštetokrat pribili, to pribijamo i danes, da večjih hinJTvrer in zavajalcev med' slovenstvom ni, kakor so naši liberalni in socialistični korifeji.
Mi smo povdarjali leta in leta: varujte se zgrabljivih volkov, na Cortlandtu in Lawndale. A tedaj nam ljudstvo ni verjelo. mislili so, da to uganjamo iz zgolj sovraštva in škodoželjnosti. Povdariti moramo, da sovraštva in škodoželjnosti pri nas ne gojimcf in ga nikdar ne bomo. Vsakemu privoščimo iz srca napredka in uspehov, samo, da se poslužuje pri tem poštene poti in resnice. Nikdar pa nismo in nikdar ne bomo odobravali ne v drugih, ne v lastnih vrstah političnega lice-merstva. Srce nas je bolelo, ko smo gledali leta* in leta, kako so se lawndalski "delavski" voditelji zavijali v plašč narodnosti, a pod tem plaščem je bilo z brezversko rdečo idejo prepojeno srce. llinavščina teh ljudi je bila tako velika, da se je nam globoko studila, ker vedeli smo, da to ne mislijo kar uče, da v resnici niso to, za kar so se narodu predstavljali, ampak, da hočejo narod le na prefrigan način potegniti v svoje organizacije, jih nekako s tistim vplivom podpornih organizacij pridobiti v svoje vrste ter jih tako podjarmiti in počasi s svojim tiskom narodno in versko zastrupiti. To je bil njih glavni namen. Žalibog, da se jim je to v veliki meri posrečilo. Ko bi bil narod poslušal naš nasvet pred leti; bi tega ne bilo. Tako pa je ljudstvo slepo sledilo tem samozvanim "delavskim" voditeljem in privedli so ga prav tamj kakor smo mi že pred leti prerokovaii.
Pred leti se spominjamo, se je nam še celo od* naših mož predbacivalo, da smo preagresivni, da vidimo samo črno itd. Danes vprašamo vse tiste: kdo je imel prav, mi ali vi? Ali danes verjamete? Danes nam pritrjujete in dajete nam priznanja, ko vidite na lastne oči, da se vse to, o čemer smo mi pred leti pisali, dejansko udejstvuje nad vami.
Mi srno povdarjali in, povd/.rjamo i danes: da slovenskim liberalcem in socialistom se slovenski trpini delavci vsled kapitalističnega izkoriščanja toliko smilijo,, kakor lisjaku kokoš, če jo lisica zadavi. Kdor ni slep} ta lahko vidi. Ni treba biti nič prefrigan pri tem. Ali niste videli, slovenski delav-
ci, ko ste bili pred leti mesece in mesece na dolgi premogar-ski stavki, ko ste bili marsikateri izmed vas v stiski, ko so vaši otroci prosili vas kruha, pa ga ni bilo. A v istem času je bilo več tisočev vaših lastnih žuljev v milijonskem fondu, in ko ste prosili za pomoč, kaj ste dobili? Povejte! Niti za eno kosilo se vam ni od tega poslalo. In v istem najodločilnejšem času so se ti Vaši "delavski" voditelji fanatično borili mnogo bolj proti veri in slovenskim duhovnikom, kakor pa proti vašim resničnim zatiralcem kapitalistom. Komuit to ne odpre oči — za takega ni pomoči! — To je jasen dokaz, ki se pa z vsakim dnem še povečuje, da slovenskim socialistom v Ameriki se trpini delavci prav nič ne smiHjo, ker so izkoriščani od brezsrčnih kapitalistov, pač pa jim je hudd v želodcu vera slovenskega delavca in predvsem slovenski duhovnik v . Ameriki. Zakaj vemo. Zato, ko bi enkrat slovensko delavstvo zgubilo svojo vero in pa zaupanje v duhovnike, potem bi imela socialistična gospoda med slovenskimi trpini proste roke, da bi iz-koriščevala, kakor bi se njej poljubilo in za zdelo. Potem bi jim nihče ne spraševal njih grešne vesti. To je, pribito!
Dobro je to, da je slovensko delovno ljudstvo v Ameriki začelo če tudi pozno spregledavati in spoznavati te svoje "delavske" voditelje. Sedaj naše delov no ljudstvo spregjedava in vidi, da smo imeli prav, ko smo tako odločno in resno svarili naš narod pred takimi voditelji. Sedaj nam daje to ljudstvo prav. Nanj Pa Je to v veliko zadoščenje, da naše delovno ljudstvo samo spoznava, kdo da mu resnično želi dobro in kdo ne.
Joliet, 111.
Pred kratkim sem čital v nekem lokalnem angleškem listu, da ni resnica, da bi nekateri ljudje bogateli z zemljiškimi transakcijami v Californiji in Floridi, panes pa čitam o nekem bivšem Jolietčanu, , ki je pred 15. leti kupil 660 akrov zemljišča za $21,000, s hišo vred pa za $25,000. Zadnji teden pa je dobil za 500 akrov $500,000. Na ostalih 160 akrov pa rastejo same pomaranče.
Že več tednov stavkajo tukaj avtomobilski delavci pri garažah, ki hočejo, da bi se podpisala lestvica za prihodnje leto. V četrtek dne 5. novembra je bil ustreljen v obe nogi od detektiva mehanik Attello Sallapizza, ko je nameraval položiti bombo pred neko garažo.
"Joliet Real Estate Board" jc zopet začel kampanjo, da bi se prisililo one, ki žive izven mesta, da bi se preselili v mesto. Teh je največ na hribu, kjer žive Slovenci in drugi Slovani. Ker pa so tam gori prav zadovoljni, jim ni mar, da bi hodili v mesto, ker ne marajo za irsko vlado.
Naši štirje mirovni sodniki so dne 7. novembra oddali državnemu pravdniku Rehnu za kazni itd. za - mesec oktober vsoto $5,846. To pokazuje, da je bilo precej $5.00 in $7.25 "štrafov", odkar so novi sodniki prevzeli svoja mesta, kar je bilo 1. maja 1925.
Društvo sv. Frančiška Sal., št. 29 KSKJ. v Jolietu ima zlato kladivo. Prav privoščimo vam ga, saj ga zaslužite, ker ste tako delavni na društvenem polju.
Vsi na prihodnjo sejo sv. Jožefa ! Jacob Šegatov dar bo izdan na tej seji, kar bo za kritje voznih stroškov za one, ki so se udeležili zadnje velike slavnosti f.v Waukeganu brez
"Transportation Ticket".
"Težak in Šega sta res ta prava dva !"
Pozdrav vsem čitateljem.
Poročevalec.
-o-
Cleveland, O.
Nedelja dne 8. novembra je dan, ki bo ostal za vedno zapisan v zgodovini slovenskega Clevelanda. Da, to je bil nas dan in dan naše slavne Kranjsko - Slovenske Katoliške Jed-note.
V ozaljšani dvorani Narodnega Doma se je zbralo naše ljudstvo v velikem številu. Pri-1 sli so od daleč in blizu, da smo tako združeni vsi ohajski Slovenci, kar je nas ostalo še zvestih pravim tradicijam slovenskega naroda, to je veri naših očetov in mater, katoliškim, slovenskim društvom, organizacijam itd. Prišli so bratje in sestre iz Barbertona, Loraina, od Sv. Lovrenca, iz Collinwoo-da, Bedforda, Nottinghama in še vseh drugih slovenskih naselbin iz Ohio.
Kako lepo se je vse vršilo in kako prijetno je bilo opazovati bratsko razpoloženje med rojaki in rojakinjami, ki so se zbrale zadnjo nedeljo v našem Clevelandu. Počutili smo se kakor na domači zeiplji in dajali smo duška navdušenosti in veselju tega dne.
Na ta naš sestanek je prihi-tel tudi naš mil. g. škof Joseph Schrembs ter v navdušenih besedah bodril naše ljudstvo za sveto versko stvar. Kako je po-vdarjal, da je treba več delovanja med vsemi sloji, da se ohrani ljudstvu sv. vera, katera krepi v ljudeh moralo, medsebojno ljubezen in vse čednosti, ki so potrebne za pošteno in pravično bogaboječe življenje. Posebno je povdarjal starišem, da skrbe za svojo mladino, da jim dajo versko vzgojo, da u-stvarimo v njih dobrega duha.
zakaj bodočnost je odvisna od teh, ki prihajajo za nami, od naše mladine.
Zatem so govorili še slovenski govorniki, gl. predsednik KSKJ. g. Anton Grdina, ki je zopet v gromovltih besedah slikal položaj današnjih časov med narodi, osobito pa med nami katoliškimi Slovenci v A-meriki. — Za njim je^govorila gl. podpredsednica KSKJ. ga. Marie Prisland. Ona je izražala svoje veliko veselje nad slovenskim ženstvom, ki se je začelo probujati po celi Ameriki in deluje krepko za KSKJ.
—	Nastopil je tudi gl. tajnik KSKJ. g. Josip Zalar, že stari borec za KSKJ. Tudi on je v slikovitih besedah slikal preteklost, skozi katero je plula KSKJ. in puščala za seboj blagodejne spomine med svojim katoliškim ljudstvom po Ameriki. — Krepko je govoril tudi Duhovni vodja KSKJ., preč. g. J. J. Oman, slovenski župnik pri Sv. Lovrencu v Newburgu.
—	Govorili so še drugi gl. u-radniki KSKJ. Vsi so povdar-iali eno, da dolžnost vsakega pravega Slovenca je biti član (ica) velike KSKJ.
Bil je v resnici dan, ki bo o-stal zapisu z zlatimi i črkami v zgodovini slovenskega Cleve-landa.	Poročevalec.
-o-
Eveleth, Minn.
Volitve so za nami. Huda je bila volilna borba in to pot smo bili zagotovljeni, da bo prišel na županski stolec Jugoslovan kandidat Bratulich. Sreča ga je ukanila samo za nekaj nad 60 glasov. Gotovo je, da je k temu pripomogla slovanska ne-vzajemnost, katera se nas Slovanov prav rada drži. Ko bi bili vsi enega duha v tem ožini, sem gotov, da bi bil prodrl Jugoslovan na županski stolec.
Marsikateri volilec se pa tudi volilne dolžnosti ne zaveda. Marsikateri, da si je državljan, ne gre na volišče. To je tudi slaba nav*d«-rki se tudi veliko naših ljudi drži. Posledice pa so, da naši kandidatje potem ne dobe dovolj glasov, ki bi jih drugače lahko dobili.
V mestno zbornico jc bil ponovno izvoljen zopet naš rojak Mr. Brince. a le s par glasovi večine. Novo ustanovljena Napredna zveza, ki smo jo ustanovili, bo imela torej v tem o-ziru veliko polje med našim narodom na Iron Range. Treba je, da se takoj energično začne naš narod probujati politično, da se ob takih trenutkih zaveda svoje dolžnosti. A ko po več mestih na Iron Range Slovani tvorijo večino, zakaj ne bi tudi imeli v rokah urade, ki logično slišijo večini. Več vzajemnosti, več izobrazbe in narodne zavednosti je treba bomo i to dosegli
Pozdrav vsem rom Amerike!
Dne 8.. novembra smo imeli v naši naselbini v cerkvi sv. Martina lepo slovensko poroko. Č. g. župnik J. Ferjančič so takoj po zadnji maši zvezali do groba ženina Mr. Frank Te-kautza z nevesto Miss Mary Zobetz. Za tovariša je bil Mr. John Tanko in tovarišica Miss Mary Tekautz,ženinova sestra. Spremljevalke s cvetlicami so bile dve nevestini nečakinji, Helen in Angela Paulich.
Mladi par je mislil izvršiti vso stvar kolikor mogoče na tiho, da bi tako iznenadili, prija telje in znance, a ti so za stvar pravočasno zvedeli in so poročni par čakali pred cerkvijo in jih skoro kai« zasuli z rižem in čestitanjem.
Nevesta je hčer jako ugledne tukajšne Zobčeve družine. Ona je vodila doslej znano u-gledno Zobčevo trgovino z mešanim blagom in je jako izo braženo dekle, ki je uživala u-gled v naselbini. Ženin je pa iz iSoudana, kjer je zaposlen pri J Oliver Iron Mining Company. Mladi par si bo naredil svoj dom v Soudanu, ki je par milj j proti Elyju od Towerja.
Po kratkem ženitovanjskem iokrepčilu je mladi par odšel v Duluth in se druge kraje na kratko ženitovanjsko potovanje.
Mlademu paru želim kar največ blagoslova in sreče v novem stanu. Bilo srečno !
Poročevalka.
Gospa Štorklja se je zopet oglasila te dni in sicer pri družini Mi*, in Mrs. John Kokalj, na 2Ž22 W. 21st Pl.f in jim pustila čvrstega sinčka, ki so ga krstili za John Richard. Botra sta bila Miss Marie Kovec in Mr. Anton Zorman. — Družini Mr. in Mrs. Peter Motz na 1837 W. 22nd Street pa je prinesla malo hčerko, kateri so dali ime Grace Agnes. Kumo-vala sta Mr. in Mrs. Joe Levstik. — Vsem iskrene čestitke!
Sirom jugoslavije.
"Mrtvec" pobegnit iz pro-sekture. V Somboru so imeli te dni veliko senzacijo. V okolici mesta so našli truplo nekega Rusa, čegar ime policiji ni znano. Policija je odredila, da so mrliča prenesli v prosekturo tamkajšnje bolnice, ponoči pa je "mrtvec" izginil. Zagonetni slučaj je zbudil veliko senzacijo. Ne ve se, ali je bil "mrtvec" ukraden, ali pa je od "mrtvih vstal". Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Domneva se, da je bil Rus morebiti strahovito pijan, ali pa je bolehal na kaki posebni bolezni. Nezavesten je bil prenesen v prosekturo, a ko se je pozneje zopet osvestil in prestrašen opazil, kje se nahaja, jo je odkuril neznano kam.
Medved na lovu za kravo.
Iz Broda ob Kolpi poročajo, da se v zadnjem Času, ko so poljski pridelki večinoma že sprav-Chicago, III. ljeni, približujejo vasem med-■O zadnji nedeljski priredit- vedi ter napadajo drobnino in vi, o kateri smo že nekoliko živino. Tako je pred par dne-poročali, dodajemo še to, da vi blizu Gašparcev velik med->so predstavo priredile naše chi- ,ved napadel gozdarjevo kravo, kaške "Busy Bee Girls", kate- ki je v smrtnem strahu sicer |re so se izkazale kot prave srečno ušla kosmatincu, a je mojsterce v takih zadevah. — na begu padla preko neke str-(Vsakdo jih je občudoval vsled mine ter si polomila rebra.
ttako bogatega programa, ki so ga s takr* preciznostjo izvedle.
Večerna prireditev je bila bolj obiskana kot popoldanska. Pa tudi popoldne je bila dvora-
Prahistorični grobovi.
V okolici sela Dubrave v Dalmaciji, so naleteli delavci na veliko kamenito krsto, v kateri se je poleg pepela naha-
na skoraj polna, ker so sestre i al človeški okostnjak. Ob gla-
hrvatske šole tf Throop St. pripeljale svoje šolarje na prireditev. Sestre hrvatske šole namreč spadajo tudi v isto pro-vincijo reda sv. Frančiška, kakor sestre naše šole. Zato so j jim prišle na pomoč in jim s tem pomagale do boljšega uspeha. Zvečer je imel krasen govor Rev« Leon OFM., pomožni župnik cerkve sv. Štefana, v katerem je nauduševal narod zlasti mladino, za koristno
vi je bila postavljena žara. Že prej so delavci našli več takih grobov, a žal — ni bil poklican strokovnjak, da bi jih pregledal. V neposredni bližini je bil najden tudi nož iz kremena — najbrže orodje iz prastare kamenite dobe.
Smrt: vsled strupenega plina. V Sarajevu je delavec Meh-med Filipovič prenočeval v novo pobeljeni sobi. Ker ga je zeblo, je zakuril peč z ogljem.
akcijo slovenskih šolskih se-} Zjutraj so gai našli mrtvega, jster v Ameriki, katere si gra- Zdravnik je ugotovil, da se je
.-.Ltri v .-xiiiciiM, Milili: BI i n-	jc »K<•"
de svoj donU in samostan v Le-iMehmed zadušil montu, za kar je tudi čisti do- kisikom, j biček te prireditve bil namenjen.
z oglikovim
Zanimiva paleontoioška najdba. Iz Splita poročajo, da je
med nas, pa v bodočnosti, rojakom ši-
Naročnik.
Tower, Minn.
Cenjeni g. urednik :—Od nas le malo dopisov prejmete. Ker vidim v našem ljubljenem listu Amer. Slovencu vedno to-■ liko dopisov, iz širom Amerike, sem se tudi jaz namenila napi-Jsati par vrstic za naš lepi list.
Dne 29. novembra bo imela inženjer Uhlbing v plasteh lig-svoj dan slovenska podporna nita v rudokopu Ruduša pri Si-družba sv. Mohorja. Na ta dan.nju našel dobro ohranjen zob bo Dramatični Klub priredil i ogromnega sesalca. Izročil ga
za družbo dve krasni igri, tri-dejanko "Zdravnikov strežnik' in enodejanko "Strahovi". — Obe igri sta tako smešni, da vsak, ki se bo teh iger udeležil, se bo pošteno od srca nasme-jjal. Tiketi za igro se dobe pri vseh članih, pa tudi na domu družbenega tajnika: Anton Stonič, 183 1 W. 22nd Pl. Rojake se že sedaj vabi k obilni udeležbi!
je prirodoslovnemu muzeju v Splitu.
Redka starost. V dalmatinski Podgori je 15. m. m. bivši posestnik Šimen Kurtič praznoval lOOletnico svojega rojstva. Starec je še popolnoma svež in zdrav, le oči so mu nekoliko o-pešale. Zanimivo je, da je Kurtič celo svoje življenje u-žival zelo priprosto hrano. Za pijačo mu je služila samo- voda.
Razni podatki in pojasnila..
zgodovina AMERIŠKEGA LESNIKA (peanut).
Ponižni "peanut" je v ozki vezi z ameriško zgodovino. Federalni poljedelski department, ki izdeluje mnogo vzgojevalnih filmov o raznih produktih Združenih Držav, je ravnokar posvetil poseben film temu "lešniku" pod nasjovom "Peanuts — $30,000,000 Worth." In zares tolika je letna vrednost tega pridelka.
"Peanut" ni pravzaprav nikak lešnik niti ne spada v družino orehov (nuts), marveč je neka vrsta nizko rastočega graha, ki izvira iz Južne Amerike. Priselil se je v Severno Ameriko po ovinku zkozi Afriko, ker
so s tem "lešnikom" pitali ujete črnce na suženjskih ladijah v starih kolonijalnih časih. Tja do Civilne vojne so se posestniki južnih plantaž kaj malo brigali za to biljko, le črni .sužnji so jo sadili v malih gredicah za svojo rabo. Tekom vojne so severni vojaki ob svojih pohodih po jugu zagledali v ta 'lešnik' in našli.da je vkusen in hranilen. Ob koncu vojne so mnogi unij-ski vojaki prinesli stročje s seboj domov in "peanut" se je takoj priljubila v severnih državah. O njeni današnji popularnosti je odveč kaj reči. Ko je "peanut" postal komercijalen pridelek, je tudi način njegovega pridelovanju v južnih državah jako napredovalo.
ŠTEVILO AVTOMOBILOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Število ičotornih vozov, registriranih v Združenih Državah, tekom prvih šestih mesecev 1. 1925. znaša 17,716,709. To šte* vilo pomenja povišek od 13.9 odsto. čez re-
gistracijo v isti dobi lanskega leta. V to skupno število ni vštetih 70,200 .uradnih vozov, ki so last države in za katere se ne plačuje nikaka registracijska pristojbina.
Število registiranih avtomobilov je tekom enega leta največ poskočilo v Alabami, kar za čez 53 oeksto. V Floridi je povišek tekom enega leta znašal 41 od sto. V Oklahomi in Mississippi je bil tudi znaten povišek.
Izmed skupnega števila registriranih vozov je 15,519,647 osebnih avtomobilov, 2,-11 4,750 tovornih avtomobilov (trucks) in 82,315 taksijev, omnibusov 111 avtomobilov za najem. Le 20 držav pa registrira to zadnjo vrsto požebej. Zato je njihovo število dejanski mnogo večje.
Največ registriranih avtomobilov je v državi New York, namreč 1,404,653. Čez nriljon avtomobilov imajo še sledeče države: California 1,317,825; Ohio 1,292,000; Pennsylvania 1,205,287 in Illinois 1,123,-084.
IZT1RJANJE NEPLAČANIH MEZD.
V pravnem pogledu se mezde izplačujejo na podlagi pogodbe. Pogodba je pismeni ali ustmeni dogovor med osebo, ki naj plača mezdo, oziroma njegovim zastopnikom in osebo, ki naj izvrši gotovo delo. V vseh sporih, ki tičejo mezde, treba ozirati se na to izvirno pogodbo, da se vidi, kaj je bilo pogojeno. Radi tega je največje važnosti, da. delavec, ko se dogovori za delo, razume dobro vse* pogoje, pod katerimi je'vstopil v dogovor. Naj 'pripomnimo pri tem, da ustmena pogodba je navadno ravno tako dobra kot pismena.
Človek, ki se zaveže delati z,a drugega, naj zlasti pazi na to, koliko denarja naj se mu izplača, kako delo mu je storiti, koliko časa mora delati in vsak drug pogoj, ki utegne biti priklopljen k njegovi službi. Delciveo naj gleda na to, da si je popolnoma na jasnem z delodajalcerh iflede svojih pravic in glede tega, kaj naj se zgodi,, ko se dogovor konča. Ako razumemo vse te
stvari pri samem začetku, bo veliko manj zmede in sitnosti kasneje.
Vprašanje, koliko naj znaša plača, je velike važnosti. Pri tem igrajo dostikrat vlogo posebni državni zakoni, kakor tudi pravila delavske unije, ki zahtevajo gotovo svoto in gotove kvalifikacije za vrsto dela, za katero se delavec udinja. Treba tudi rešiti vprašanje, da li gre za delo na čas ali na komad, da li. gre za delo po dnevu ali po noči. Glede vseh teh stvari si mora biti vsakdo popolnoma na jasnem, toliko delavec, kolikor delodajalec. Ako si človek vzame malo časa, da mu pravnik ali društvo za pravno pomoč to razjasni, si utegne kasneje prištediti velike zamude in sitnosti.
— O kako veliko razočaranje je zakon za dva ljubeča se srca, ki sta predno sta stopila v zakon, mislila, da se popolnoma razumeta.

.....w ' EffFF - : ' 'i ■

iftill
IŽANSKI SLOYENEC"
Družba
sv. Družine
{THE H O L Y F A M I L Y SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 191-».
SEDEŽ: JOLIET, ILL.
Naše geslo: "Vse za vero. dom io narod; vsi za enega, eden A vse."
Predsednik .....
I- podpredsednik II. podpreds. ...
Gl- tajnik .......
Zapisnikar ^.....
Blagajnik .......
Duhovni vodja ..
GLAVNI ODBOR.
....GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St.. Joliet ill. .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St.. Joliet, 111 JOS PAVLA KO VIQH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
......... JOS. SLAPNICAR. 311 Summit St.. Joliet. 111.
..... PAUL J. LAUR1CH, 512 N. Broadwav. Joliet, 111.
..... SIMON SH F.TINA. 1013 N. Chicago St.. Joliet, III.
REV. P. K. ZAKRAJSEK. 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR.
ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa. 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet. 111.
POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL. 1240 Third St., La Salic 111 JOS. K LEM ENČIČ.1212 N. Broadway. Joliet III FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St.. Universal Pa
Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. ter njihovim dedičem raznih podpor, $35.993.91
izplačala svojim članom in članicam poškoduin in posmrtnin ▼ znesku
nar, 2020 W- 23rd St.. tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik Andrew Glavach. 1844 W. 22nd Place Vsi v Chicago. 111. Seia se vrei vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv; Štefana, vogal S. Lincoln St. .in 22nd Place.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich. P. O. box 353, East Pittsburgh, Pa. Tajnik Marko Malešich. P. O. box 833, East Pittsburgh, Pa. Blagajnik Martin Megla j, 115 Main St.. East Pittsburgh. Pa. Zastopnik Thomas Assanchaich, P. O. box 882, East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall. 338 Beech St.
štev. 15. Društvo Sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Joseph Medic Sr. Tajnik in blagajnik Joseph F. Medic, Jr.. 823 Walnut St. Vsi v Ottawa. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Mediccvih prostorni.	fekcije.
Štev. 16. Društvo sv. Terezije/ Chi-	ste V stanu odgovoriti
cago, 111. — Predsednica Mary K re- . .	...	. ,,
mesec. Podpredsednica Mary Miller.!"" IZ SVOJ!h radio - aparatov",
Tajnica Jennie Tcrsciich. 1847 West rekel je predavatelj svojim ne-22nd St. Zapisnikarca An tor* j a Den- j vidnim poslušalcem, "in jaz bi ša. Blagajničarka Clara Foys. Seje se vrše vsako četrto nrtleljo v mesecu v B --i cerkveni dvorani.	jraZKUZllO
XAJ JE RAZKUŽILO ' Preizkužnje so pa pokazale, da
„ , t	~ T	ta snov J'e bila le jako mil an-
Solncna svetloba je najbolj- tiseptik in poleg tega da je bi-
še razkuževalno sredstvo (dis- la učinkovita le po podaljšani infeetant), kajti bolezenske dotiki. Tovarnarji so jo celo klice (bakterije) mrejo takoj,'oglaševali, da je v stanu očisti-čim so direktno izpostavljene ti zrak v hiši, ako se nekaj te solčnim žarkom. Tako je trdil tekočine vlije v lonec vode ali zdravstveni komisar države pa v peč. Resnično ni bilo' v New York, dr. M. Nicolls v svo-' njej ničesar, kar bi moglo iz-jim zadnjim radio - predava- j hlapeti v zrak — razyn vode v nju. Tekom svojega govora je | kateri je kemična zmes bila predavatelj tudi opozoril na roztopljena.
dotikanja stvari; s katerimi je	zdravnik nasvetoval, kaj in
bolnik bil v stiku. Klice davice,	kako naj se rabi.
škrlatice, koz in tuberkuloze	"Ncjkaj pa, kar treba imeti
pa utegnejo živeti še precej	vedno pred očmi, je to, da raz-
easa dalje v kakem temnem	kužila so strupena pri notranji
kotu. Na drugi strani pa tudi	rabi. Radi tega treba jih ved-
klice teh bolezni poginejo ta-	no držati v takem kraju in v
koj, čim se izpostavijo direktni	takih posodah, da jih ne po-
solčni svetlobi. Popolno pre-	mešamo z drugimi leki. Na po-
zračevanje in solnčenje je naj-	sodi naj bo ve«ino napis. Zlasti
boljši način razkuževanja bol-	treba paziti, da ne pridejo v
nikove sobe.	roke otrokom. Slučaji zastrup-
i ■ , ,,, * _______a i „	,	"Disinfekcija ne pomenja le ljenja so jako pogosti
dejs vo da mnoga domača raz- V rabi besed 'desinfectant'j razkuževanje prostorov,' mar-kuzila, ki so na prodaj, so le in 4 J' *<	I
'antiseptic' prevladuje pre- več vsako metodo ubijanja
malo vredna, in dal je svojim cejšnja zmešnjava. Antiseptik klic. Vsak bi se moral zanima-'VSEM NAŠ1M GG ZAST°P-poslušalcem nekoliko praktič- je snov, ki preprečuje rast klic,1 ti, da zna, kaj je dobro razku-1 NIKOM IN NAROČNIKOM mh podukov o pomenu desin- dočim desinfektant (razkužilo žilo za domače potrebe. Mno-1 naznanjamo' da za 1Ut "Ame"
............rikanski Slovenec" velja od
1. novembra naprej nova cena.
^ .vas naenkrat vprašal: Kaj je
v pravem pomenu besede) je ga razkužila na trgu so malo-snov ki dejanski ubija klice, vredna. Na primer raztopine (solu- "Kar se tiče rok, eno izmed Kajti list	izhaia Petkrat
tions) borove kisline in jako najboljših razkužil za navadno na	' enkral vcč kot P®-
močne raztopine navadne soli rabo je milo in vroča voda Ako|prej m zato 8lane tudi $10° so dobri antiseptiki, ali nika- okolščine 'zahtevajo močnejše-l Ve° kot prej* ScdanJa cena Vl~
bi iz tisočerih Ikor niso dobra razkuževalna ga razkužila, alkohol, kakršen
št^l^^TMO^ ust zadonel odgovor: Vsaka: sredstva. Na drugi strani je za se rabi za mazanje ali drgne- „ Za	r*ZUn Chica*°:
wa. Ill
vuk, podpredsednica Josephine dish. Tajnica Katarina First St. Blagajničarka 1206 Chestnut St. Vse v Ottawa, 111.
Prosimo Slovcnce in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Drutbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (icL Sprejema o se moški in ženske, od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.06- tvo dosežemo število 2000. se *vi>a zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00 Poleg smrtnine se zavamie tudi za razne poškodbe in operaciie ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE!
nje, prav dobro služi. Nekateri preparati iz premogove smole, ki dajejo oni mlečnati videz bržkone sij vodi, ako se k njej primešajo, da razkuževa- so tudi dobri, ako se človek ra-
URADNO NAZNANILO.
Novo društvo sprejeto.
Članstvu Družbe sv. Družine, tem potom naznanjam, da smo dne 2'\. okt. sprejeli, novo ustanovljeno žensko društvo sv. Terezije, štev. 17, Ottawa, ill., pod okrilje D. S. D. Imena začasnih odbornic so:
Katherine Bayuk, 528 Lafayette St. predsednica, Josephine Brad is h, podpredsednica. Katherine Lenac, 820 First St. tajnica, Frances Lass, 1206 Chestnut St. blagajničarka. Vse v Ottawa, 111.
Društvo je ustanovil s pomočjo svoje soproge, delegat Math Bayuk, kateri je zelo vnet delavec na društvenem polju. Takoj ojb ustanovitvi je pristopilo 13 članic. Na Vas drage sosestre pa je sedaj ležeče, kako bo društvo napredovalo. Dolžnost vsake članice je, d;i agitira za novo društvo. Ne
odnehajte poprej, dokler ne privedete zadnjo ženo in dekle slovanskega rodu v Ottawa, 111 k društvu sv. Terezije, štev. 17, D. S. D. Novo ustanovljenemu društvu pa kličem. Živi, Tasti, cveti!
Z bratskim pozdravom ostajam Vaš udani sobrat
Josip Slapničar, gl. tajnik.
-o--I
NAZNANILO.
Cenjenim krajevnim društvom naznanjam, da posebnega asesmenta za k on venčni sklad, ne bodem razpisal. Ker vladajo sedaj skrajno slabe delavske razmere skoro povsod, s zato se ta asesir.ent ne bode j razpisal. Res je sicer, da bode nekoliko defecita v stroškovnem skladu, upam pa da se bo-, de poravnalo prihodnje leto. ' Toliko na znanje.
Z bratskim pozdravom osta-iam Vaš udani sobrat
Josip Slapničar, gl. tajnik.
Dr::; stvar, ki ubija klice. Ali ako bi nekatere snovi treba le ojačiti Lenac. 820 vas vprašal: Kako morete re-;dozo, da antiseptik postane do-Frances Lass, či, da-li je kaka snov razkuže- bro1 razkužilo.
Mnogi ljudje
I	OPOMBA:
^Ulfodgovoril: Treba po-!nje obstoja v tem, da se nekaj! vna po navo'dHill"p^i'oxid v* radnikov spremeni svoj naslov, naj to gledati na napis. Zallbog j zazge, kar provzroča odporen dika ni zanesljivo razkužilo naznani na glavni urad D. S. D. po; "resnico, vso resnico in samo smrad, kakor se to godi v bol-1 ker hitro izgublja na moči' društvenem tajniku. Ravno tako naj resnico». Ker je temu tako, nikovi sobi v slučaju kake na- čim se steklenica odmaši. Da
pa napisi ne povedo vselej lezljive bolezni. Pred leti je bi- se razkužijo oblačila in odeje, sledi, da se moramo zanašati fla navada žgati žveplo v takih treba te stvari zavreti. Za ne-
KVALITETA — TOČNOST "a izjaVe znanstvenikov- ki so 1 Prilikah. V zadnjih letih se katere svrhe, kot za razkuže-— POŠTENJE	,breZ Predsodkov ali trgovskih mesto žvepla rabi formalde-1 nje bolnikovih izmečkov uteg-
« ™	j interesov in ki na podlagi eks-|hyde, ki je bolj učinkovit in ne biti potrebna raba karbolič-
A. F. WARHANIK i znajo,--
1 je v stanu
se naznani ako kateri naidc kako pomoto. da se ista popravi.
zanesljivi lekarnar -fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste
CHICAGO, ILL.
r znajo, kaka snov j dela manj Škode blagu, ki je; ne kisline v jakosti od pet pro-ubijati klice pod go- v hiši. Ali našlo se je, da ^a na-1 centov. Ali v teh slučajih bo že zaloga tovimi okolščinami. Na primer, čin razkuževanji
tekom mnogih let je bila
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe »v. Družine.
Št. !. Društvo sv. Družine, Joliet,j ja se vrši vsako četrto nedeljo v u.c-— Predsednik lieorRe Stonich, secu. S15 X Chicago St., tajnik Paul J. La- Št. 11. Društvo sv. Družine Pitts-urich. olj N. Broadway St.; blagajnik burgh. Pa.: — Predsednik 'josepli Joseph Gersich, 4(>1 Hutchinson St. Pavlakovich. 39 Winchell St. Sliarps-\ M V Joliet. 111. Seja se vrši vsako burg. Pa-, tajnik Joseph Dckleva. 5009 zadnjo nedeljo v -mesecu, v dvorani Wicliife St. Pittsburgh, Pa., blagajnik
John Golobich. S7J0 Buttler St. Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo tiedeijo v mesecu, po osini sv. maši, v 1 K. S. Domu 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, I1I-: — Predsednica Marie Klepcc 901 Scott St., tajnica Julia Rogiwa 103J4 Indiana St., blagajnica Mary Mutz 1411 Nicholson St. Vse v Joliet. III. j Seja se vrši vsako drugo nedeljo v 1 mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št/ 13. Društvo sv. Ivana Krstitela. Chicago.111.: — Predsednik Ivan Tur-
na_e šole sv. Jožeta, ob 1 uri popoldne Št. 2. Društvo svr-Družine, Mount Olive. 111.: Predsednik Mike Golda-Mt-h, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich. P. O. lio-v 656. Vsi v Mount Olive. III. Seja se \ rši K bako dru^o nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle. Ill: — Predsednik Frank Mišjak. 1253i Second St., tajnik Anton Kastigar, 114'» — 7tli St., blagajnik John Setina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle. III. Seia se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, III.: — Predsednik Ueorue Krall, P O. Box 462, tajnik John J. Stua, P. O Box 86, blagajnik Daniel Raicli, P. O. Box 284. Vsi v Bradley. 111. Seja sc vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, 111.: — Piedsrdnik Michael Škoflanc, 1014 Walnut St.. tajnik Math Bayuk. 528-530 Lafayette St.. blagajnik Frank Lass. 1200 Chestnut St. Vsi v Ottawa. 111. Seia se vrši vsako tretjo nedeljo'
a po nalezlji- ———_________
nalvih boleznih je več ali manj!	nnminn
trgu neka ra-ztopina. ki je bi- nepotreben; glavni vir nevar-'	"KmIUIi.
la obširno oglašena kot sploš- nosti je bolnik sam in ne toliko T> •
no domače razkužilo. Ponovne njegov okoliš V času W> ir nPeIJem na dom premog,
_ otrok oL.. ' . ,	J.. drva, led po dnevnih cenah.
—r oirok ze oKie\ai od osepnic ali r> -	,	,
(rinvu,r, L i	!- Razvazam pohištvo ob času
o*>!o\skega kaslja, ne preti se]ltvo
drugim nič več nevarnosti od	^ , i. __ Pokličite me na telefon: Ca-
-- nal 26«G.
Priporočam se rojakom v na-
Za celo leto......................$5.00
Za pol leta ...................... 2.50
Za četrt leta .................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ......................$6.00
Za pol leta ........................ 3.00
Za četrt leta ................ $1.75
To so cene, po katerih se sedaj plačuje naročnina za naš list.	Uprava "A. S."
Naznanilo in Zahvala
Tužnim srcem naznanjam sorixlmkom in prijateljem ter znaitccm, da nas je zapustila ljubljena hčerka
Mary Godec
\ najlepši mladosti, stara 14 let. Pokojna je bila večkrat previdena .s sv. zakramenti: dne 2'». oktobra t. 1. zvečer je pa .«;> 10. uri mimo v Gospodu zaspala. Pogreb sc je vršil dne 31. oktobra -> »v. mašo. Pogrebne obrede je opravil Rev. Jnocenijo z ganljivim govorom tako, da ni nobeno oko ostalo suliot Blagemu gospodu se najlepše rahva-Ijujemo. Kako je bite Mary priljubljena, je pričala velika vdeležba pri pogrebu. Mary ie bila rojena v Pueblo, Colo.
prvi vrsti se »noranio zahvaliti vsem, ki so jo prir-li obiskati, ko je bila bolna, kakor tudi onim. ki sc? jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Najlepša hvala tudi vsem. ki so darovali za maše za pokojno in ti so: Mr. in Mrs. Krasovich Mr. in Mrs. A. Saj-bel. Mr. .in Mrs. Mary Thomcs, Mrs. Annie Burtnan. Mrs. Rosic Wilkenson-Krasovic.
Prav lepa hvala tudi vsem darovalcem vencev: Družinam Mr. in Mrs. Steve, J. Sepedi. Mr. in Mrs. Peter Kochevar. družini Mehle, Miss Mary Prijatelj. Mr. in Mrs. John Germ. Mi>( Mary Blatnik in Miss Hcnigsman, Miss Mary Novak. Mrs. Frances Mohar, družina M. J. Rosivach. Opei; Hear< Department: Miss M. Krasovich. Mr>. Mesojedec. C". Babich. Vsem tem se najiskrciiejše zah\aljujcino. ljubi Bog naj Vam bo plačnik za vse kaj ste storili za časa bolezni in smrti. Ti pa draga Mary, počivaj v miru. nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Jos. in Anna Godec, stariši; Joseph. Karel, Albreht, bratje, ter sestre Anna (Mrs. Krašov«), Josephine, Pauline in Alma.
Pueblo, Colo., 5. novembra 1925.
CLE VELANDCAN JE I
kadar potrebujete pogrebr. ka »f{ kloiljeiiost. ipomr.ite vedno o* prvi aiovenski! lK)|rrebni zavod
G R D I N A IN SINOVI
1053 — E. 62nd St_ . CLEVELAND. OHIO.! Primirr bližnj. icletofi im p©-i kličite;
Randolph l*8l ali
JOE PAPESH
Za dobro vdrgnenje k ne more nič primerjati z dobrim, starim
Pain-ExpeIler-jem
Pri prvem rnamenju prehlada se posiuiite t-ga irborcega domaCcca pripomočka ter preprečite kompL-ucije.
35 in 70 centov po. lekarrili. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
P- A D. RICHTEK A CO. Berry 4 Sor:th 5th Sts. Brooklyn. H. Y.
DR. E. G. HUFF
30 N. Main St., Carbondale, Pa.
K K O F
Kr-.f
i •'o»M ozdravimo j V"4pL-no. ne »la in* bilo treba rezati, j tudi 'ti treba iti j \ bolnišnico. — I M AR DOL < ;ol -| TF.R T K LAT-1 M K NT. katere*; J so iznašli sjxt:::-li-ti v Mardol laboratoriju je najvspeš'icjše zdravijo. katero priporočajo svetovno znani zdravniki. N*-- • rotinc zahvalnih pisem d >bi:vo dnevno. Ne obupajte? Ak< so se vsi drugi pripomočki izkazali z.a nc-vspešne. p»i-skusite Murdol (itiiter treatment. \ ;»raš;ijte pri vašem druijistu ali pa pi^*tr nam i»o hrer~l«'ično kaijižieo. \ ki'.teri najdete vse iHidrobnosli o krotu in kako se odpravi. l*iši-te takoj — da ne i>', prepozno.
MARDOL LABORATORY
Dept. 2.
1723 NT. Kedzic Ave., Chicago. III.
Spccialistinja za hudi krvni pritisk — naduho — rcvinalizem — želodčne neprilike — krof — ner-voznost in za vse ženske bolezni.
Klinika, kjer se preiskujd in zdravi revne po znižani ceni, je odprta ob četrtkih in sobotah.
Uradne ure: Od 8 do 12 A.M. in od 2 do 7 P.M.
NOVI REVOLVER — UŽIGALEC
Ta revolver vam da trajen avtomatični užigalcc. Je pripraven, močan iu krasno .ponikljan. Dober z.a zmerom. Izgleda kot pravi revolver, s katerim lahko plašite lopove. /a žveplenke varn ni potreba skrbet:. Samo pritisnite na oeteli'ia in svetloba je pripravljena. Cena je SAMO $1.95. samo za kratek čas. Izrežite la oglas lis ga nam pošljite s 2? centi za »ošiljalne stroške, za blago !>ostc pa plačali $1.95, na s\o-jem domu.
1723 N. Kcdzie Ave.,
GRAND NOVELTY CO.. Dept. 317
Chicago, 111.
Dar v gotovini za božične praznike
v mesecu, ob poT osmi uri zvečer, v Math Bayuk-ovi dvorani.
Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kcRan, III.: — Predsednik Prank I Grom. 901 Commonwealth Ave. Wau-kcyan. III.; tajnik John Jamuik. 914 McAllister Ave. Waukegan. III.; blaga inik Joseph J)rašler Wi Tenth St-North Chicago, 111. Seja se vrši \sako prvo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani na Tenth St. ob 1. ur« popoldne.
Štev. 8. Društvo bv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian. 41o Bcllvicw ave. Tajnik in ^blagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale. 111. Seja se vrši vsaku prvo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Društvo sv. Družina. Chicago, 111.: — Predsednik Michael 2u-fr^l, 5o3o S- Maplewood Ave., tajnik John P. Pasdertz. 2051 VV. 22ud St., blagajnik Nicholas Žuuieh, 2020 W. 23 r d S«. Vsi v Chicago. 111. Seja se vrši \ sako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Stelana. vogal S. Lincoln in 22nd Place. ,
Št. lp. Društvo sv. Družice, South Chicago. III.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherpe. 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9637 Ave. "M." Vbi v South Chicago, 111. Se-
Siguma banka za Vašo prihranke.
ima le tedaj pravo vrednost, ako se pošlje pred Božičem.
Gotovo Vam je znano, kakšen naval je tik pred prazniki po poštah, zatoraj ne odlašajte s pošiljatvijo.
Uredite tako, da bodo Vaši sorodniki v domovini gotovo -do-bili pošiljatev pred Božičem.
Pozornost, katero mi posvečamo vsaki pošiljat vi v domovino, Vam jamči, da se bo tam izplačala polna vsota in v najkrajšem času.
t
Z ozirom na naš velik promet in zveze z največjimi bankami v domovini, smo Vam v stanu ponuditi najugodnejše cene.
Za Božični izlet v domovino s parnikom "Berengaria", ki pluje iz New Yorka dne 9. decembra, sprejemamo sedaj prijave. Zahtevajte informacije.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILLINOIS
Sigurna banka za vloge Vaših prihrankov


M	.	- . -'-"V
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe
Osi o Irjlečitiah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za drntislovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob. ali več, ki so pokažem, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite* takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Durrows zobozdravnika
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	štv. sobe 201
Phone: 4854
ilWlmiTirTir-'niffi"" n tt-rn^ifeitflliiiiHitiiiaMi^
"XSfERTKANSET SLOVENEC"
gladiatorji
ZfodoTiDiki roman Is leta 70. pa Aaffleiki spisal G. J. Whyte Melville. PTevedel Pavxhw.
Daritev ni bilo v tempeljnu, prenehale so zaradi izrednih vojiskinih razmer. Njegova vera mu je prepovedovala na ta dan vsako delo na utrdbah, kor bi bil z njim kršil sobotni mir. Sicer pa je bilo storjeno včeraj vse, kar je bilo mogoče storiti v taki kratki dobi. Brez dola je moral sedeti v svojih ponosnih prostorih in temnega obraza je razmišljal o usodi svojega brata, ali pa je stopal z nemirnimi koraki po marmornatem tlaku, s klenje-nimi rokami, škripaj očimi zobmi in z divjim obupom v srcu. Niti za trenutek pa n i omahoval v svojem fanatičnem sklepu, in če bi bilo treba, še enkrat bi bil žrtvoval brata.
Enega spomina pa se ni mogel otresti. — nejasnega, otožnega spomina, ki ga je včasi mehko božal, včasi pa razburil do blaznosti.
Slika Mariamne mu je stopila pred oči, ne Mariamnin dovršeni obraz, zrele lepote dekliških let, ampak slika slabotnega, ljubeznivega malega otroka.
Z odprtimi rokama, s sohsami po nežnih, okroglih ličecih je prihitela k njenvu in ga jokaje izpraževala, kje je njen ljubček, — ki je moral z drugo čredo k velikim daritvam kot klavna žival, — njena ovčica, s katero se je igrala, katero je med viiemi imela najrajši. — Odkupil bi jo bil s stotinami ovc in volov, preden bi jo bili zaklali,če bi bil o pravem času zvedel* kaj se je zgodilo.
Že tisti krat je1 bi 1\ otrok brez matere in še danes se je s čudoviV^jasnostjo spominjal, kako je vzel jokajoče detenk kolena in ga tolažil z nenavadno mehkobo.!— dete pa se jr;l je oklenilo z rokami krog vVatu in naslonilo svoje mehko lice na njegovo, se dalo potolažiti in je v solzah zadremalo na njegovih prsih. „
In vzklila je tiha zaupljivost, močna, molčeča ljubezen med očetom in hčerko. Redko sta govorila kako besedo, komaj da so se včasi srečale njune oči. Ni bilo lahko najti dvoje biti ji- ki bi si bili manj enaki in ki bi imeli manj skupnega. — Pa ena vez je bila med njima, davni prizor iz otroških let. — In kako močna je bila !
In tudi danes mu je iznova prihajal spomin na ta prizor. — Jezilo ga je, da se mu je ob njem mehčalo srce.
Sklenil je, da hoče govoriti z Mariamno brez odloga in jej povedati vse.
Mariamna je dobro opazila, da se je oče izogiblje, in preveč se ga je bala, da bi se mu bila vsiljevala in ga dražila. Ni še vedela, da je Eska zaprt, pa njeno ljubeče žensko srce je slutilo, da mu grozi nevarnost. Čakala je torej na ugodno priliko, ko bi smela stopiti pred očeta in bi zvedela novic o stricu in Britancu.
Ure so minevale in vroči palestinski popoldan je pripekal z vso silo na bele marmornate portike in prašne ceste Svetega mesta. Tihota sobotnega dneva je ležala nad Jeruzalemom, pa bila je bolj tista težka, dušeča tihota, ki napoveduje nevihto in potres, ko pa mir dneva, ki je posvečen veselju in počitku.
Ob tej uri je oče običajno pil svojo čašo vina.
Tudi danes mu ga je prinesla Mariamna.
Z negotovim korakom in vsa tresoča se je stopila v sobo, z dražestno boječnostjo, ki ga je prosila odpuščanja, da moti.
Pokora za njegovo dejanje se je začela. Živo ga je spominjala njene matere, ko je stala pred njim bleda in lepa v svoji otroški žalosti.
"Oče", je mehko začela, ko ji je vzel čašo iz roke in jo molče nedotaknjeno postavil predse na mizo, "kje je stric Kalha? In — Eska, Britanec? — Oče, povej mi vso resnico! Tvoja hči sem in nosila bom tudi najhujše!"
Če bi bila smela dati svojim negotovim strahom jasnejšo obliko, bi se bila najhujšega bala za mlajšega svojih znancev. Rekla bi bila, da je hudo ranjen, morebiti nevarno ranjeii, — mrtev pa ni, — o, mrtev gotovo ni! —	,
Resno, ne, nevoljno jo je pogledal. Pa začeti n! mogel, dokler ni dvignil čaše in je iz-pil do dna. Šele tedaj so bila njegova usta dovolj krepka in njegov obraz je postal trd, temen.
"Hčerka Manahemova", ji je rekel, "odslej nimaš več deleža z njim, ki je bil do včeraj tvoj sorodnik, in tudi ne s poganom, ki je prebival pri meni, jedel moj kruh in pil iz moje paše in stal ramo ob rami z menoj na branikih proti Rimljanom!"
V brezupu je sklenila roke, lica in ustnice so ji prebledela.
Pa prav ie povedal Eleazar, — njegova hči je bila, ni omahovala, ni se umaknila. Z mirnim, odločnim glasom je ponovila:
"Povej mi vse, oče! Dovolj sem, močna, da prenesem tudi najhujše!"
Laže mu je bilo. sedaj, ko je bil storjen začetek, in z rastočim, mračnim sovraštvom ji je pripovedoval podrobnosti minulega dne, obtožbo Janeza iz G iskale, zasliševanje pred sanhedrinom. kako je za las manjkalo, da ni bil obsojen, in o izpovedbi obeh bogokletne-žev, ki sta priznala, da, se celo bahala s svojim bogokletstvom.
Navdušeno, fanatično je govoril. Samega sebe je pregovarjal, da je on razžaljen, da sta njemu odpadnika storila krivico. $ toliko zgovornostjo in prepričevalnostjo je govoril pred hčerko, da bi se bil opral pred samim Matijem in njegovimi tovariši, če bi se bilo treba zagovarjati zaradi Janezove obtožbe.
Kakor okamenelo je stalo dekle pred tem strastnim izbruhom divjega sovraštva. Nazadnje je še celo njej očital, da je preveč ra-devoljno poslušala mehke neuke svojega strica, da je preprijazno občevala s tujcem, — ki ga je pa sicer on sam prvi povabil pod svojo streho.
Samo enkrat je poskušala zagovarjati Es-■:o, j). -lo! /i jo. naj molči, še preden je končala.
"O- r:1 jc bran:'«-.. pogan je bil, pa ■n.oi '? o5 -cd- :	ljudstva, tujec je
bil. pa yam rekel, da se nobeden v naših vrstah ni boril silneje za rešitev Svetega mesta, ko on, naš gost, pogumni in zvesti E^ ka!"
Grozeče jo je prekinil:	**
Katoliška
Tiskarna
-=5 -f
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST	j?
r
—vsem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila.
* V / ' 'i
Ik
fer
\ T
»T J- X
—Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se.
or '
—Naša špecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO:
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
— Grasse, Francija. — Dva žurnalista sta se tukaj dvoboje vala s pištolami. Oddala sta vsak dva strela, a nobeden ni bil zadet. Nato sta se poljubila in dvoboj je bi! končan.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pobi Stv* ob Sašu selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21 st Ftaca CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
POTREBUJEMO 50 MOŽ,
ki hi imeli veselje učiti sc zidarske obrti. Lahko zaslužite od $12.00 do $16.00 na dan. Učimo zvečer in po dnevi. — Cene zmerne. Mi vam pomagamo preskrbeti delo.
1322 Clybourn Avenue, Chicago, 111.
ANTON WENCEL
naslednik Frank Grill-a
1818 WEST 22nd STREET Chicago, 111.
i
Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slovenska mlekarna. — Slovenci podpi | rajte slovensko podjetje.
%^PlSANO POLJE
------J. M. Trunk. -
DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE
DOMOLJUBNO
ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domaČi soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače.
ZA DOBRO POHIŠTVO
se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se.
J. L. Telser
Furniture & Hoitsefurnishi ngs, Foiiogvafe in Radio
Tristo Darwlnov in Molekove živalice.
G. Molek govori o "Trunko-
vih živalicah." Kako, g. Molek, da hočete te živalice meni naprtiti ? Čenru jih ne ohranite za — se, ko se vendar s tako vnemo za nje potegujete? Gotovo ne vam mora v urah mirnega preudarka malo predebela zdeti, da bi bil človek samo malo bolj razvita žival. Zato bržkone potem te stvore odrivate od sebe in govorite o "Trunkovih živalicah," ko' so vendar popolnoma vaše pristno Molekove.
Ce v človeku ni ničesar drugega, kakor samo malo bolj
bi se niti braniti ne smeli? Ako se, potem je pa prepir. Lepa svoboda, ko bi eden smel prepričanje drugega napadati, temu bi se pa še braniti ne bilo dovoljeno. Spada to tudi med socializem ?!
In zmerjanje? Kje sem jaz v "Pisanem polju" koga zmir-jal, kakor dela isti Proletarec, ki na strani 12 iste številke i-menuje predsednika K. S. K. J., Antona Grdina, "cilindrastega fakirja" ?
"Prepričan sem, da nima in "pisano polje" nobenega pomena za naše javno življenje, zato se čudim tistim somišljenikom, ki se toliko ukvarjajo s
razviti možgani (bolj spodaj Trunkovim "pisanim poljem," je o tem nekaj zanimivega, ali piše dalje. Ties čudo. Nima no-smešnega!), ali da ga je samo benega pomena, sam prepir in
razvoj dvignil in ga še dviga nad živali, potem je to zelo kla-vern dokaz, da bi bil človek dosti različen od živali ali celo visoko nad živaln i. V tem slučaju ostane človek žival v bistvu, razvitek ali ravoj naj ga še tako visoko povzdigne, v tem slučaju živalske narave ne more izpremeniti. Kdor stoji na tem stališču in zagovarja tako njih glavah poraja nekaj, da pojmovanje človeka, ne bo pri- bi ne utegnilo biti vse tako, ka-*el preko živalskega človeka, kor se jim je dozdaj kuhnlo v ali človeške živali, in sicer v, raznih rdečih razredno zaved-pravem pomenu besede, ne.nih in naprednih kuhinjah? ;morda samo v prenesenem, ko Čemu povzdignete skoroda mi-jse lahko govori o živalskem lo svoj glas, naj somišljeniki človeku, kadar kaže živalske "Pisano polje" ignorirajo, irf
zmerjanje, meji na versko blaznost, sam- Trunk je morda blazen. . . in zdaj pride novica, da se Proletarčevi somišljeniki celo toliko ukvarjajo s stvarjo, ki mora biti sam šund ? ?
Ali vam vroče prihaja? Ali vas je strah, da bi vaši somišljeniki morda ne prišli na kake druge misli? Morda se v
2107-11 WEST 22nd STREET,
Phones: Canal 6138
Roosevelt 2107
CHICAGO, ILL.
Ustanovljeno 1912
Phone«: 2S75 in 2743.
Anton Nemanlch & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU
IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili rra pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
N. CHICAGO, ST.
JOLIET. ILL.

Phone: Canal 4172
WESTERN PLAYER ACTION CO.
Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111.
Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo.
Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike.
nagone. Te živalice naj le g. Molek sam za — se ohrani.
Meni je človek res človek, bistveno različen od vsake ži-jvali. Po telesu sega v živalski svet. kakor sega po duhu v angelski, a ni ne žival, niti angele. Pesnik Schiller je to povedal v znanem reku : "O, unselig Mit-telding zwischen Engel und Vieh, Gott gab dir die Vernuft und du gebrauchst sie nie."
"Človek ni več žival," to je camo Molekova fraza. Sam razvoj ga nikoli ne more dvigniti nad žival, ako je po svoji naravi samo žival, izraz je kve-Čemu le frazeologija, kakor se more rabiti tudi le kot fraza in se rabi, da človek pade na stališče živali.
Naj se le temeljito in resno motri razmere V gotovih naselbinah (Pili in peli in smo bili veseli. . .). in videlo se bo, kje stoje ljudje, ki so se strašno
"razvili" po gotovem receptu. * * *
Proletarcu v odgovor.
naj se ne zmenijo za pričkanje z enim fajmoštrom, ki se piše le slučajno in samo Trunk?
Za tem grmom mora nekaj tičati.
NOVICE IZ NOVOMEŠKE OKOLICE.
Letošnja letina je skoro po vsej tej okolici zelo slaba. Bilo je preveč dežja, ko so bili pridelki najbolj v rasti. Nato so se pojavili črvi, ki so naredili pridelkom ogromno škodo. Po nekaterih krajih, kjer ni bilo veliko črvov, je bila letina nekoliko boljša, a teh je malo. Zato čaka nas letošnjo zimo življenjska draginja.
Sadje je po enih krajih nekoliko obrodilo tako da si bodo kmetje vsaj sadjevca naredili. Drugih pridelkov je pa malo.
Tatvine se po vsej Dolenjski hudo množe. Ljudstvo se je zelo popačilo in nobena stvar ni več varna pred tatovi. Celo po dnevi ljudi napadajo in jih ropajo. V cerkve lomijo in kra-
Ne čudim se, da je pricap-
ljal tudi Proletarec. Omenil , . . , . _ ,
sem, da so celo resni učenjaki	do.^e- T*ko je te dni
(r r?i-tifromn	™ nekdo vlomil v Smihelsko cer-
drug drugemu predbacivali norost, ako se niso strinjali v na-
kev in ukradel ta veliko mon-
zorih. Pa bi se med nami kaj 'Sr*nco . in ciborij hostijo. takega ne pripetilo? Zadnjič'?°st,je.je SJtreSeI po oltarju, a ie Nasprotnica "trunkov" v,drUg° Je odnesel- Poizvedova-Prosveti trdila, da je moja bu-jnje Se vnu» a zastonJ> br*z vsa-tica sicer prazna, a se koleščki
SLOVENSKE GOSPODINJE
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše _ MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugt>
•veže in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in fjrocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hut china Street. Chicago telefon 2917.
JOLIET, rLt~
preveč sukajo, po domače povedano, da ni vse v redu v "kastlnu," da sem nor.
Zdaj pride tudi Mr. A. Ga-bler iz Barbertona, O. in v št.
kega sledu.
NOVICE IZ DOBLJIC PRI ČRNOMLJU.
Letošnja jesen je večinoma mokra, ker neprestano dežuje. 945 Proletarca naravnost trdi, Poljske pridelke smo vendar "da ton, ki se ga poslužuje (v srečno spravili pod streho pred Pisanem polju) meji na versko deževjem. Ako bi jih deževje blaznost. Mogoče je pisec sam zalotilo, bi se nam veliko po-prizadet od te bolezni, mogo-j kvarilo.
če je. da hoče le druge okuži- | Letina v tej okolici ravno ni ti." Mogoče je, pristavim, daj bila preslaba. Tudi vina se je se tudi Mr. A. Gabler boji te (letos precej pridelalo, več kot
strašne kuge "V tistem
'pisanem polju"
lani, in boljše kakovosti.
Iz Amerike, iz Calumeta,
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
. 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo JRoad — Phone Eddy 5849
■
ni niti za klerikalce nič poučne-[Mich, je semkaj dospel Josip
cr* » nrnv? c A P-oU,^ ---Držaj jn feo svoje ^^ ^^
preživel med vinogradi.
V Kanižarci stavijo več hiš, v katerih bodo stanovali pre-mogarji, kateri delajo v ondot-nem premogokopu. Za enkrat je tam zaposlenih okrog 200 rudarjev. Sedaj so začeli obratovati še v drugi jami. Ker nimajo še železnice do premogo-kopa, vozijo nakopani premog na vozovih do bližnje postaje pri Črnomlju.
ga," pravi g. A. Gabler. Cemu se pa potem tudi gg. okoli Proletarca, da drugih niti ne omenim, tako radi bavijo z verskimi, ali versko-znanstvenimi problemi? Samb nekaj vrst bolj zgoraj poroča isti Proletarec: "Dne 11. oktobra je predaval sodrug M. Ladevič o e-voluciji." Ako pa jaz pišem o evoluciji, pa niti za klerikalce ni nič poučnega! "Čisto navadno prepiranje in zmirjanje," govoriči dalje. Prepir? Ne napadajte, pa ne bo nobenega prepira, če že tako hočete. Ali
:\ I h afc Sok & i 11.1, fflm
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."