STANE PEČAR O PARTIZANSKEM KOMANDANTU IN PESNIKU OTONU VRHUNCU - - BLAŽU OSTROVRHARJU Tovariš Oto Vrhunec, s partizanskim imenom Blaž Ostrovrhar, je bil rojen leta 1915 v vasi Selca v Selški dolini. Po poklicu je bil ključavničar in je delal najprej v Goričanah pri Medvodah, nato na Vidmu pri Krškem, po okupaciji naše dežele pa v Kranju. Zločinska pot nemških nacistov, požigi naših domačij, streljanje talcev in izseljevanje zavednih Slovencev mu je visoko dvignilo slovensko zavest, da se je kot zaveden proletarec takoj po\ezal z osvobodilnim gibanjem. Najprej je zbiral za partizane municijo in orožje ter postal obveščevalec. Predvsem je posredoval zvezo čez Savo. Četudi bi se rad aktivno udeležil boja proti okupatorju, mu organizacija tega ni dovolila in je moral še nadalje vztrajati pri aktivističnem delu na terenu. Dne 20. februarja 1943 je prepustil aktivistično delo sotovarišem in odšel v partizane na Jelovico ter se priključil Gorenjskemu odredu. Kot predan borec se je že prve dni vživel v partizansko življenje in še globlje spoznal cilje naše borbe, istočasno pa tudi okrutno in zločinsko okupatorjevo pot. Vložil je vse svoje sile za uničenje in izgon okupatorja. Zaradi pokazane hrabrosti, revolucionarnosti in tovariškega duha je čez šest tednov postal komandir 1. čete JelovSkega bataljona. Ob formiranju Prešernove brigade 13. julija 1943 je postal konmndant njenega III. bataljona. Konec septembra 1943 se je udeležil ustanovitve Vojkove brigade in ])ostal namestnik komandanta, čez nekaj mesecev pa njen komandant. Od tu je bil premeščen v brigado Ivana Gradnika, kjer je bil postavljen za načelnika štaba brigade. Po likvidaciji postojanke Črni vrh 1. septembra 1944 je bil na lastno željo premeščen nazaj na področje Poljanske in Selške doline in postal komandant Škofjeloškega odreda, katerega operativno področje sta bili ti dve dolini. To važno in odgovorjio Aojaško dolžnost je opravljal do 5. aprila 1945, ko je bil ubit od belogardistov iz Škofje I.oke v bližini vasi Topole v Selški dolini. Tega dne so Blaž, njegov namestnik poročnik Franc Sivec-Sivc, komisar Anton Volčič-Sašo in Janko Poljanec - Koder, vsi iz štaba odreda, krenili po opravljeni imlogi iz Selc proti vasi Topole, kjer jih je v neposredni bližini vasi napadla močnejša patrulja belogardistov. Tovariši so sprejeli neenako borbo in se skušali prebiti skozi sovražnikov obroč. Sivcu, Saši in Kodru je preboj uspel, medtem ko je Blaža na bližnji njivi ranila v koleno sovražnikova krogla. Ker mu je bil umik nemogoč, živ pa ni hotel pasti v roke sovražniku, si je pognal iz 10 145 Komandant Blaž (desno spredaj) med borci Škofjeloškega odreda. (Po originalu v loškem muzeju.) 146 pištole kroglo v gla\o in tako jtinaško končal svoje mlado življenje. Belogartlisti so mrtvo truplo oskriinjali s puškinimi kopiti in bajoneti, mu razrezali lice. lobanjo pa zdrobili. OdNzeli so nm našitke s činom kapetana in odlikovanje Red hrabrosti . s katerim je bil odlikovan pozimi 1*^44. Iznakaženega so pustili na mestu, borci pa so ga pozneje prenesli \- Železnike, kjer so ga z vsemi vojaškimi častmi, kot jih zasluži hraber partizanski koinajjdanl. pokopali iiu tanikajSiijcin pokopališču. Po osvoboclit\i je dala žena posmrtne ostanke prenesti na rodbinsko pokopališče v Selcih. Vojaško pla.silo IX. koipiisa »Vojaški ^est^lik« je po iijcgo\i smrti zabeležilo: »Kapetana Blaža - Vrhunca Otona ni več! Sprva nismo mogli verjeti. Tistega Blaža, ki mu je bila borba \ se. čigar borba je bila en sam »elik juriš. I istega Blaža, ki je s svojim gromkim glasom vodil svoje borce iz juriša v juriš. da je odmevalo od hrii)(>v. ki je svojemu srdu do so\ raga in svoji bojevitosti dal duška \ neštetih preprostih, a doživetih jiesiiiih.« Nemci so se po Blaže\ i smrti nekoliko oddahnili, kajti vedeli so. da so partizanske enote pod njegovim vodstvom prizadejale njihovim enotam občutno škodo in številne žrtve. lo so razodel! v letaku, ki so ga meiali. pisanega v slovenščini, po obeh dolinah iz letala in \' njem naznanjali smrt jjartižanskega komandanta Blaža. Blaževa smrt pa je še posebno prizadela niego^e tovariše borce in vse tiste, ki so ga pozimli ali pa so slišali o njegovih herojskih zmagah in o njegovem liku. Borci se dobro spominjajo, kako je Blaž s svojim III. bataljonom Prešernove brigade na Žirovskem \ rhu 1. 1943 prebijal nemške sovražne obroče in omogočil brigadi j)ohcvd na Dolenjsko. I o zmago uvrščamo med eno prvih večjih zmag komandanta Blaža. Udeležil se je indi bojev z Nemci oktobra 1943 na Cerkljanskem, v Poljanski in Selški dolini, ki so trajali do januarja 1944. V njih so partizani razbili vse poskuse W. sovražnikove ofenzive, katere namen je bilo dokončno uničenje jiartizanskih sil. Sodeloval je tudi v Vil. sovražnikovi ofenzivi in pri napadih na železniško progo Ljubljaim—Trst. Po končani ofenzivi je prodrl nazaj > Selško dolino. CKlbijal \ mesecu maju 1944 nemške napade na sektorju Jelovice in prodrl s svojimi enotami skoraj do Blelzredno pomoč v borbi so mi nudili komisar brigade tov. Iztok, načelnik štaba kapetan Blaž (Oto Vrhunec) in moj Jiamestnik poročnik Nemgar. ki je tudi ranjen.« Da je bila to ena izmed težkih borb, potrjuje tndi sam Blaž. rekoč: »Take borbe še nisem doživel!« (brošura Criii vrh. stran 17). V začetku leta 1945 je Blaž ves mesec branil Železnike in s svojimi borci odbijal številne sovražne napade, za kar je dobil Škofjeloški odred od korpusa pohvalo in priznanje. Zaradi pokazane odločnosti, hrabrosti in tovarištva je že konec leta 1943 dobil čin kapetana. Oktobra 1943, ko je bil v rangu komandanta bataljona v Prešernovi brigadi, so ga izvolili v Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V Metliki je februarja 1944 obiskoval višji oficirski tečaj in ga končal z odliko med 24 tovariši. Blaž pa tli bil samo dober partizanski komandant, temveč tudi eden redkih partizanskih pesnikov, ki jih je dala naša revolucija. Številne borbe in zmage so opisane v njegovih pesmih in recitacijah. Pesmi so bile objav- 10« 147 Ijeiie v stenčasih in raznih glasilih partizanskih enot na Gorenjskem. Na številnih mitingih in slavnostih je recitiral svoja dela in dosegel velik sloves pri borcih in prebivalstvu. Njegove pesmi so borci prepevali, ko so odhajali v nove borbe in akcije in s pesmijo na nstih dosegali velike zmage. Prva zbirka njegovih pesmi pod naslovom /Pesmi padlim borcem je bila natisnjena v tehniki *Groga« na Martinj vrhu 15. novembra 1944 in bila ponatisnjena že 13. decembra istega leta. Prva izdaja obsega 20, druga pa 23 pesmi. Blaževo srce in partizanski odnos se razodevala tudi iz pisem, ki jih je pisal svoji ženi. Navajam izvleček iz enega izmed teh pisem, datiranega 11. avgusta 1944: »...Do Tebe žal ne bom mogel, ker bom moral zopet na daljšo pot, domovina tako veleva in zavest službe... Sedaj se kot načelnik (štaba) počutim mnogo bolje kot komandant... bolj mi odgovarja ta služba, ki pa ni nič manj častna, ker je bolj širokogrudna in se ne omejuje le na vojaške operacije... Kar se tega tiče, da nič ne obiščeni svoje '»asi in znancev, ni pripisovati moji boječnosti, premnogokrat sem dokazal v najkritičnejših momentih celega moža in je otročje, če bi kdo mislil, da si ne upam domov. Toda kdor ve, kako potreben je, star partizan na bojnem polju, ne bo mislil na dom, še manj na dopust. Kot oficir in dober %ojak se zavedam poslanstva in zame velja samo: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za to sem živel, se boril, za to večkrat že kri sem l i l . .. Mogoče se sedaj do svobode ne bova videla več ...? Grem na daljšo pot, a vedi, da je tvoj mož spoznal pravo pot in hodi ravno in ponosno skozi vse tegobe in največje krize, ki jih more človeku nuditi življenje... Bijem borbo za ves naš slovenski grunt, za Te in za mamo, za vse nas, obenem sem pa grozni maščevalec za vse, ki sem jih poznal, pa so po nedolžnem padli samo zato, ker so ljubili in branili svoj dom in zemljo rodno. Le naj piše zgodovina, o Blažu ne bo pisala slabo ...« Tovariš Blaž je bil eden izmed velikih borcev, ki jih je rodila naša kr\ava re^olucija. Njegovo ime bo ostalo živo v spominu vseh borcev in zapisano v zgodovini naših narodov. Kot komandant in borec je bil vedno v prvih borbenih vrstah in dajal zgled svojim sotovarišem. S svojo hrabrostjo in predanostjo je vzgajal borce in komandirje in njegov lik živi povsod tam, kjer je hodil in se boril. Njegova hrabrost in doživljaji so globoko vtisnjeni v spominu borcev in aktivistov, ki so v njem gledali legendarnega junaka in sposobnega partizanskega komandanta. O |> o 111 1) a Podatki- sem črpal iz članka, ki ga je objavil Viktor Smolej v reviji >Borcc« 19)3. štev. 11, iz članka isteg-a avtorja v Obzorniku 1953. št. 2. iz brošure /Črni vrli«, po pripovedovanju tovariša Janka Poljanca-Kodra iz štaba Škofjeloškega odreda in Blaževe žene Anice. 148