I VS*l i*'-" Jtli « I ^yeabx. jiajst nadafl- ',11, sulražclk v zaporu. boku po »mt- 7btt dni zapora. odmerjeni kuni n* VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Issued daily except Sundays and H o ti d Ays .1 I i-srt^r otjbj&f.>&rttbr chicago. ill., torek ii. septembra (september) imt stev.-nuiiber m. proti uloie. j-^n, D. C. — Dvanajst ^JJUažetk je vstopilo v delavnico v Oeeoquami, bl* f šestdeset dm Pri odhodu so dejale, da itiuijo od propagande za volilno pravico, četudi Jim »liubljenih sest mesecev zapo-U jih je žc zaprtih v po -rtilairi, od katerih so stin rUniill^i' , , t šestdeset dui navadno obso-, prostitutke, če pridejo tret-lffd sodnika. Sodnik Pngh je ^ii sufražetke na šestdeset | upori, ko so jih prvič pripe iii pred njega. Rrfraiftke ne vloše priziva > je sodnik Robb naznanil, da ("dovolil dva priziva, ne dovoli I uadaljnih. V*h sufražctk je bilo dosedaj giranih 01. Sufražetke nazna-da pošljejo po končnem gre«nefn zasedanju govornike Združenih držav, da pri is kampanjo za žensko volilno rieu. Že v tpm tednu odidejo irorniki v države Oklahoma, a*. Nebraska, Južno in Se-Karolino, Kentucky in I nrpMavljanjem straž prec i hw> pričele sufražetke zo-v soboto. Odč. Alice Paul, narodne ženske stranke vlj«, da so jc priglasilo dosti itetoljk, du se nadaljuje boj prsvico politične peticije. V kington je dospela tudi mrs ktard Kield, ki je v letu 1M5 »la od volilk z zapada peti-|o, ki so ohdržavale veliko kon-nieo ob času razstave v Han aeiseu. s prvih šest sufražetk, ki so i absojene v zapor, prirede da-uvefer slavnostno pojedino. ro protestov je dobil neki ■grelnik države Colorado, Iahj grozi, dn nastopi v kon -*» in proglasi aretacije /.a ne-*avni čin. fšTNA DETEKTIVSKA A SKNTUEA NAPEAVLJA dkerterje, da do. bi naokado. iiw York, N. Y. — Državno jrrsvdništvo sodi, da je prišla na T«privatni detektivski posredo-Nri. ki jo i* pomorščakov na -dezerterje, da je "zarok" nagrado. Mornariška patrulja je odgnala mlad, pomorššaka Lz pro-J Wanilltonove dotektivske Pomorščaka sta tožila, - '"držali proti njuni vplji. F1™' S«, aretirale William C. paaili„,Ut predstojnika agentu-1 'Iva uslužbenca. LHi!"""" Je priznal, da je slu-**l>«wi,ar ns ts način, da je »aorruriike dezerterje in jih ■p11 »Mastim, ds je dobil via- U Kruh cenefši na Angleškem kot vChicagUe fiTCRI FUNTI STANEJO OSEM NAJST CENTOV. Vladno nadzorstvo nad pšenioo jo mižalo cono. London. — Anglija dobiva pšenico iz Amerike in Avstralije, moko in kruh pa dobivajo konzu-uienti po nižji ceni kot Ameri -čani. Lord Rhoudda pojasnuje ta pojav s tem, da sta trgovina in pro. dukcija moke in kruha pod vladnim nadzorstvom. On pričakuje, da vlada iada od 17. septembra naprej $r200,000,000, da ostane zs kruh in moko prilična cena. "'Britska vlada je nadzorovala ves uvoz pšenice od lanskega oktobra, " pravi Rhoudda. "Od te-ga časa jo je prodajala po lastni ceni, kot je bila kupljena v zadnjih enajstih mesecih. Cena je zdaj mnogo nižja kot sedanja te žna cena. (Pšenica Ae ni bila kupljena na račun ameriške vlade; radi tega prodajajo ameriški kruh po ceni, ki odgovarja zdajšnji pšeniČni ceni. Ko je britska komisija pri čela s svojim delom, je bil bu šel j pšenice po $1.86. Danes je po *2.20. Zdaj smo praktično pri kraju g dobrotami, ki so prihajale od tega, da je vlada vnaprej pokupi la velike množine pšenice v preteklosti. Toda posledica je ta, da poseže zdaj država v stvar, da preskrbi kruh po ceni, da ga la-h ko dosežejo revnejši sloji. Državna pomoč se zrcali v po možnem denarju. Našini mlinarjem bomo prodajali pšenico po ce ni, da bodo po 17. septembru xa• lagali peke z moko, da lahko prodajajo hlebec kruha po malesi • mahii £eni 18c, ki tehta štiri funte, in da jim šc ostane primeren profit." Iz drugih virov se je izvedelo, la bo pomožni denar, ki ga ome^ nja lord Rhoudda, znašal $200,-000,00. Druge cene, določene za kruh po sedemnajstem septembru so sledeče: , Funt kruhu 5 centov, dva funta kruha 10 ccntov. Cene so za 25 odstotkov pod se-danjo ceno. Smrt Mrs. KingZene zahtevajo Ves svet čaka na vedno bolj zagonetna. MEANSA SO ZASLEDOVALI KOT VOJNEGA VOHUNA. V enem dnevu je izgubil $37,000 v špekulaciji. Chicago, HI. — Zvezni uradniki v Chicagu naznanjajo, da je bi) Gaston B. M.eans, spremljevalec tnrs. Maude A. King na potu, ko je bila ustreljena, nn sumu in pnd nadzorovanjem, da je ugent nem škegu špijonskega sistemu. Državni pravdnik je dobil oh vestilo, du jc Means napravil nič vreden ček za $37 »000 neki me šetarski tvrdki na l/a Sallovi uli ci, ko je špekuliral z denarjem mrs. Kingove v bombažu. Ko so se razmere na trgu obrnile proti njemu, je dvignil nu lokalni banki $20,000, preden je bil njegov ček predložen v izplačilo. 'Državno pravdništvo naznanja, da proti temu Mennsoven« početju u vede preniskavo. Mrliški oglednik Hoffman je na zahtevo iz Coneorda dognal, da je bilu krogla izstreljena iz su mokresa 26 kalibra. Njegova preiskava se strinja % izjavo Meansa Sumili so, da je bil strel oddan ir. samokresa kalibru, preiskava mrliškega oglednika zavruča od točno ta sum. Govorica o strelu iz samokresa 32 kalibra je nnsta la, ker sta bila v usode poln i noč oddana dva strela mesto enega in je 'Means trdil, da je bil oddan le en strel. A H. Bingham jc priznal, da je oddal drugi strel zrak, ko so ranjeno ženo peljali f Concord. (Zvezni detektivi so vedno stra-šili Meansa, ker je bil poznan, da je delal preje e.a nemške Interese. Means in mrs. King sta bila a sluŽinčadjo nastanjena v nekem hotelu na južni strani mestu. Na-jetih sta imela deset sob in sta bivala tam od začetka aprila do poznega julija. Od tukaj sta šla v Ashville, N. ('. Ko sta se Means in mrs. King odpeljala v Severno Karolino, kjer je Kingova našla smrt, so bili na iste in vlaku tajni uradniki justičnega departmentu. Vsled tega sodijo, da jc eden teh tihili spremljevalcev nujbrž telefoniral, da naj Kingovo vzamejo iz groba in raztelesijo. glas v vojnem svetu. NAD0ME8TITI MORAJO DE LAVCE V INDUSTRIJI odgovor Šved ske vlade. | ALI BO ft VEDSKA VLADA TA JILA ZVEZO Z NEM0UO? Kmalu (odpošljejo vladi peticijo j Reanioo ne moro abriaati tudi naj Sw varstvo otrok. bolj trdovratno tajanje. Chicago, IU. — "Ženska stro I Washington, I). C, 10. sept. -kovna zveza" je obdršavala svo- Amerika in ves ostuli svet zdaj jo redno sejo, na kateri jeAgi^ čaka, kaj bo odgovorila švedska Nestor, predsednica zveze, pripo- vlada napram težki obtožbi nme-r očal a, do bi morala v vsakem riške vlade, da je tajna toda ak-vladnem ali poluradncni vojnem tivna zaveznica nemškega kajzer-odboru biti ena žena. J ja. Kakor se čuje, je ameriška Agnes Nestor pravi, da je po- vlada poslala Švedski kratko no-stala potreba, da so v vojnih od-K v «»ht*v* "H boril, zastopane tudi žene, kerM®«?T ^T^ft bodo žene zavzela mest« mož in • poslan, v Berlin čes Stockholm. funtov, ki so poklicani v armado '»*. tedaj je Hamil -C1 ^nt»rs producirala mor- gune. l*'ačM m nagrade r.a ▼lads lWM|,,ršeaka, ki j^ «VOj J ; ^koračil zn manj kot de - ' dni plnča $SO. F** RANJENA V »o ju i medvedom. Fwl *>nn v bolnišnico k ' ' Joseph Rotlmella in r" ki st a dobila hude * * v * medvedom. Ve t, »"tbwellu k I obu v katerem je hi KkiT' s«'l»eHntendent hsn'"V M|r'1 'Ml k,obuk- to »» i* takoj pograbil «ei fcoraik. Rot h well je *flkingn Chicago, IU. — Strokovno organizirani delavci so pričeli resno s kampanjo, du organizirajo klav-niške delavce. V nedeljo jc bil v klavtiiškem okraju Olxlrzavan velik shod ka-terega sc jc udeležilo do 2,000 klavniških delavcev. Glavni go-v orni k je bil John Fitzpatrick, predsednik "Delavske federsel-e" v Chicago. V svojem govoru ,e apeliral tudi na zamorce, da se pridružijo organizaciji, ker kapi talizem izkorišča delavce vseh na rodoV in plemen. Odč. Agnes Johnson je pozvala delavke, ki garajo v klavnicah, da se organizirajo in zahtevajo ena ko mezdo z moškimi, če opravlj* jo moško delo. Naenkrat je prišla v dvorano četica policajev, kajti neki hudo mueuež je tefonicno obvestil po lici jo, dn organizacija I. W^. W obdržava ogromen shod. Policaji so bili rszočarani, ko so prišli v dvorano iu so našli tamkaj de la ree, ki razpravljajo o uvojen. položaju. Kakor so prišli, tako so tudi odšli. Khod je bil velik uspeh. Na sto tine delaveev se je vpbwlo v or ganizacijo. KONFERENCA RADI POVlftA NJA MEZDE RUDARJEM VOJAK JE OBSTRELIL DVA DELAVCA Poročila z italijanskega bojišča so kratka« NEMftKE ČETE PORAŽENE PRED VBRDUNOM. Na ruski fronti ni iaprememb. — Boji v Macedoniji. Him, 10. sept, — Vojni urad .avlja na kratko o topniških bojih naokrog gore Hv. Gabrlela. Nn ostalih krajih se vrše običaj« ue praske med pntruljumi. Neuradno poročajo, dn je nn-stnlo nn soški fronti slabo vreme, kl ovira bojne operacije. Ve-iko deževje je spremenilo maj* line vode v potoke ln potoke v reke, ravnine pa v jezera blata. Oostn megla jc zakrila pogled na sovražniku v kratkih rnzdnljilt in pri belem dnevu morajo rabiti žarkometc. Zadnji avstrijski ujc« tniki so pripadali polkom ua m-sko-rumutukl'fronti in ueksj top-nič a rje v Je prišlo la zupndncgn bojišča. General (Iraudinn, vojni minister, je daues Izjavil, da luta Av-strljn danes še enkrat, toliko vo-,aštva ua Primorskem kukor pred ofenzivo. Nemei so poslull večje število čet lu več enot težke urtiljerije. Dunaj čaa London, 10. sept. Vojni stan poroča, da *e Italijani zastonj trudijo z napadi nn Krasu, kjer so zadnje dno izuublli pridobljene pozicije. 'Na gori Sv. (labriela se nadaljuje izredno juta bil ku; sovražnik sc zaganja irer. .ozira uu svojo Izgube. A v-strijei so Ae odholi deset nnpndov ua severno stran gore. Zdrobile* nI so Mil tudi napotil na zspudnl strani. Od 9. avgusta jc bilo uje-tih 000 italijuuskih častnikov lu 1H.000 prost ako v. Springfield, HI. — Strokovno organizirani delavci so priredili pohod po mestu, <1a tako nn miren način dokažejo svoje simpatije do Strajkujočlh eestnoželezniških us .ufcbencev. Policija jc prepoved i a miren pohod, daai po ustavi ni ms pravice izdajati takih ukazov. Delavci ao vseeno priredili |*>-hod in policija je poklicala voj« štvo na poinoč. Podpolkovnik John Truman od devetega ilinoj skega pešpot k h je iztreli! svoj sa mokres. Krogla je wwlela Anthony Reddicka v nogo, udaril« jc ob tlak in odletela Albert lleiue-ku v pleča. Oba ranjenca so pre-peljali v bolnišnico. Delavci so se ns to abrali v pav ku, kjer so govorili Duncan M" Donald, bivši tajnik rodawke organizacije v Illinoisu, rev. Frai.'< Merrither in O. P. Ii»'her. una »pala pet mesecev Rochester, Minn. Clara Jorgenson iz Kayja, N D, je spala pet mesecev. Kadar so jo zelo motili, se je mslo vzdrsmils ln zo. ve Nemčiji vojno. Argentlnljn se žc nekaj mese cev ziblje med neutral nost Jo lu pridružitvijo k druženlm drža vam. Dejstvo, da Je nemški po istanik v Buenos Alresu, grof Lu*-Indianapolis, Ind. — Rudarji i/k„fg( priporočal kajzerjevi vla< Indiane, lllonisa, aapadaie Pnin-^L0topllev argentinskih ladij, da s/l van i je in Ohia, kl delajo na «f!H'.|3l zadnjo oporo, ki Jo tukaj na konferenci zastopniki ^ imc|n v največji republiki rudarjev iu premogovniških r- južne Amerike, ratorjev. Razume se, da jc tudi ftvedaks Rudarji zahtevajo 20«HlstotnoL velikih škripcih. Kakor jc zna-[Mivlšanije inez/le in do Ml een- no> ]e tamošuji pro nemški He . tov povišanja dnevne mezde. ment pod vplivom švedske kralji-White, preds<^lnik riwlarske o-, ee, a proti temu elementu pa stoji ganisaclje pravi, če ne povišajo revolucionarna stranka. Odločil, meade, da bodo rudarji iskali de- nI faktor na ftvedskem j|e pa gc -lo v drugih industrijah, kar po v- agraflška siUia-dJa, kl sili Ikandi-zroči pomanjkanje premogs. Pre. navske države da se nngibljejo mogovnttkl operatorji ao n«pri,- na stran Nemčije. Aug eška blo-vili diplomati/no potezo in pravi- kada Nemčije Je seveda preeej io da nrenuščajo to vprašanje v udarila tudi Švedsko in pomanj ^»TdP Oarfieldu, premo- kanje živeža je v nekaterih ozlrih »ovetnu ravnatelju t^aj ravno tako občutno ka govetnu raja nju. J kor v Nemčiji. Ako se torej zgo Dr. Garfield se je fsslal t } \]ed t Sandala Waathlngtrm, da se posvetuje o p, ^^^^^Udjena potrgati vez lo^JU' , , . z zavezniki, Ameriko ln Argen Stvar do sedaj še ugodno sto- ^ (| |>jo -trfthov|, od«. ji za rudarje in naj)»ri bo prizna-I ^ ^^ ^ nA Avedskem na njih zahteve za povišanje tnez« ^ ki imajo de. 'smrten strah pred Nemci. , Ameriška vla«la čaka na odgo ladja zoorela. nikakor pa ne bo trpela zavlačevanja in opraviče Panama —Ladja •,<,oluinbia-t|vanja po dolgih, dlplomatlčnlh Knpt nemških mrlldev pred Ver dunom. iPnrlz, 10. sepl. — Kna najsrditejših bitk divja danes severno. Iztočno od Verdunu. Nemški krouprinc, ki so gn raspaltll uspe hi francoskih čet pri včerajšnjih napadih, je danes pognal svoje .Čete na mogočne protinapade. Dve milji dolga frontu med Kos- (Dalje na X str,, 1. kol.) pet tskoj zaspala JLkfje bila opremljena z oljnim mo-|ovlnklh. Krivda je jasna, ln če torjw. ie zgorela na |K>tu iz Co- n| švedska vlada v nobenem dru r * " . m ».i I L.i.1.. i -m. ..... Kr k, • « > au na pomoč, _ 1 ' ; ' '•« »-oda Zver so " r' ,ti- ** "i raztrgala * Kngeikinga. TRDNO SPANJ*. Marion. Ind. — Harry Klser. mlad mož iz Columbusa. O., je legel k počitku za cirkuškim Auto-rom. Ko se je zjutraj prebudil nt imel dmzega na sehi kot penlo. Tatovi so mu vzHi vae, še eelo nje. gov klobuk, srajro in čevlje. Prepeljali so ga na postsjo, kjer >*o ga oblekli za silo, da je šel lahko domov. ™ ^ a w * a nvnanF sta Kike v Colon Na ladji je M- L™ Jučaju kršUa nentralno.t 14 SODOV ZOAWJA lo trinajst o*eb. Vsi so rešili v kakor v tem, zadostuje še to, da , v « Udne v katerih bili šestnajst |.hko slede zelo resne poslediee Marion, Ind. - N>znsnl zlikov. ^l'W", « ^ I n ^ nt ak#u > ei so iz GJaekenovega ajlurm ^^ 1 ' Urgentinije ' kradli M šgsnja Vlomili so __________Kolikor je prišlo na dan, Ima i m'iio vrata hi sled ksže. da im« se VREME an*le*k» vlsds kofdje vseh ofie posiužili tovornega avtdinot.ila jelnih brzojavk, ki mi šle po brl Haliit.hr se je založil z Agsnje,,,, k-b|u U Am#r|kt v Htoek ker * je hal, d. pojde eene n-vj J^J^**^ , anglešks vlsds bos Ind« ZADNJE VESTI. NEMCI SO SE UMAKNILI NA MACEDONSKI FRONTI. Berlin, 10. septembra — Nem-tki vojni atan poroča, da so se morale nemška prednje straie u-maknitl prod franooskim priti«-com sovoroaapadno od jeaera Mu. lika. Neatei ao ao umaknili v sme ri proti višinam jeaera Ohride POŠKODOVANA POT AP lj A Ca v Španski luki. Cadiz, Španija. 10. septembra Španska torpedovka je spremila toftko poškodovano nemško potap jato v luko Potapljača ostane in tornirana v priitanu La Carraca. papež dela ZA MIR Rim, 10. septembra. — Kardl-nai Oaapari, papešev Ujnik, se Je vrnil a počitnic v Rim Sel je ts koj na delo a papežem Benediktom, da pregleda in preštudlrs dokumente, ki jih je papet dobil •a njegovo mirovno tnloljatlvo. Vaem, ki ao se približali kardina lu, jo dejal: "Naj se zgodi kor. koli, mirovni predlog papeža Be nedtkta bo učinkoval na raajaa nanje položaja «.or ker so prenehali « knhenjen kejše, eeveroza|N«M zgor, ser | 1 at ho<*jo »preinenljivl. žganjg. IMI« M I. » kmUmmt 5 000 rudarjev je zastav kalo Sprtngftsld, IU. 10. septemlira. Pet tisoč rudarjev ia sedemnajatlh rudnikov v okolici Springfield« je aaflfavkalo, da protestiralo, ker je vojaštvo raagualo v nedeljo de-monstratlven pohod v korist štraj-kujočlm eestnotaleauiškim usluž -.fijKik Nsrotntns: Zadinjen« držsve (izvsn 1 60 m pol kU in 76« u tri MNMi Chl I U m Hi ktA. IL1> U tri ■»•>«, PROSVETA PLAŠILO SLOVENSKE NAROD WE PODPORNE JEPHOTK fatal« 6n*rw IA SLOVENSKE WAB0PNE PODPORNE JEDNOTE po dogovora. Iilti|hl M M mfcjo. •rlMUihi "PROSVETA" MIT So. Lawdsls "THE ENLIGHTENMENT" mi Ik« S Uremic National BmfM Issssd 4aUj oxcopt flniftr snd Holidays. PHOBVETA "Indenpendent" pripoveduje, kako so oboroženi kom-panijski stražarji napadli sest delavcev, štiri zamorce, enega Mehikanca in enega belopoltneža. Prisiliti so jih hoteli, da se vrnejo na delo, toda rudarji so rekli, da gredo rajše v smrt kot v neprostovoljno tlako. Prinaša tudi zapriseženo izjavo James A. Robertsa, ki so ga najeli v Kansas Cityju. Roberts pravi v svoji izjavi, da je videl, kako so bičali nekega Mehikanca, organiziranega delavca. Vso noč je moral biti na nogah, zjutraj so ga poslali v rudnik. Na to pripoveduje, kako so on, njegova žena in njegov brat pobegnili iz neprostovoljne tlake. Razprava, ki jo je prinesel "Gallup Independent", mora prisHItl vsakega državljana, da razmišlja o tem, ali je se ljudska vlada v Novi Mehiki, če rudniška kompanija tako r^vna z delavci? Zdaj mobiliziramo vse sile proti cesarskemu despo tizmu v Nemčiji, ali ravnotako je potrebno, da vlada, ki je proglasila vojno proti železni pesti militarizma onkraj oceana, obrne svojo pozornost na brutalno vlado gospor darskih trinogov v Gallupu, N. M., ki z železno pestjo drže delavce k tlom in se posmehujejo obstoječim zakonom. Če je treba demokratiziratj kraljestva in cesarstva v sta rem svetu, je se toliko potrebnejše, da vživajo demokracijo mdarji, njih žene in otroci v Gallupu, N. M., ki je zapisana v izjavi neodvisnosti in za katero so se bojevali in žrtvovali očetje ameriške republike. CIGANSKA DIPLOMACIJA PRIPOROČA ZA VRATEN UMOR. Nemški diplomatje so razkrinkani kot navadni cigani, ki priporočajo zavraten umor, da zmaga kajzerizem nad demokracijo. Ameriški državni department je dokazal z notami nemškega poslanika Luxburga, ki jih je priobčil v soboto, # jasno kot beli dan, da svet nima opraviti le z brutalno junkersko kasto, kateri načeluje kajzer, ampak tudi s cigansko nemško diplomacijo, ki priporoča zavraten umor, če služi namenu. V brzojavkah, ki jih je Luxburg poslal iz Buenos Airesa s pomočjo švedskega poslaništva, priporoča, da nemške potapljače spuste argentinske ladje skozi nevarni pas, ali naj pa izginejo brez sledi, če ne bo Argentina napovedala vojno. Kaj pomeni, da naj ladje izginejo brez sledi na morju? Potapljača naj pogrezne ladjo in pomori trgovske mornarje, da ne bo mogel nihče poročati o tragediji, ki se je dogodila na morju. Tako so delali svoječasno morski razbojniki in to taktiko priporoča nemški poslanik Luxburg, oficijelni zastopnik kajzerja in njegove junker-ske bande v Argentini, v svetovni vojni. Nemška sc je s svojimi diplomati postavila izven mednarodnega zakona in je sprejela postave morskega razbojništva. Kdor sprejema razbojniške postave in se ravna po njih, proglaša sebe za tolovaja. S takim človekom se tudi ravna kot z razbojnikom. Kajzerjeva vlada se bo zdaj skušala izmuzati iz te zanke. Dokazovala bo, da mornarji niso bili pomorjeni na oceanih in ladje niso izginile brez sledi. Kajzerjevi vladi bo lahko lagati, ker morje molči in ne da svodih žrtev od sebe, vendar pa ne bo mogla utajiti note, pisanega dokumenta, ki priporoča, da naj na visokem morju po razbojniškem načinu pomore trgovske mornarje. Danes menda ni na svetu pametnega in poštenega človeka, ki še kaj verjame kajzerjevi vladi, kajti dokazala je, da je ciganska. Poslužila se je druge "nevtralne" vlade, ki je bila na zunaj nevtralna, na skrivaj pa zaveznica nemškega kajzerja, da je lahko z uspehom vohunila v drugih državah in se poslužila rajbojniških sredstev, da zmaga. Takim ciganom z zlatimi našivi na frakih in krono na glavi, je treba vzeti vladarsko moč, da bo njih lasten narod in ves civiliziran avet varen pred njimi. Danes ni drugega vprašanja: Ali zmaga ciganska vlada z razbojnškitni metodami ali demokracija. In kdor tega ne vidi, je step. ŽELEZNA PEST V GALLUPU. Odkar je bila napovedana vojna, si domišljajo ne-kteri kapitalisti, da imajo pravico postopati z delavci kot s sužnji, če nočejo delati za mezdo, ki so jo določili podjetniki. % • V Gallupu, N. M., izhaja list "The Gallup Independent", ki je prinesel daljšo razpravo, kako ravnajo rudniški baroni z delavci. "Independent" pravi, da Gallup Coal kompanija odlaša po delavskih posredovalnicah za rudarje, ki lahko dobe delo v rudnikih pri Gallupu. V oglasih pravijo, da so zastavkali člani I. W. \y., da družba plača dobro mezdo, premog je od 6 do 12 čevljev. Prosto vožnjo obljubijo vsakemu, ki dela šest mesecev. K temu oglasu dostavlja'"Independent" satirično: , "Če mislijo, da so premogove žile široke od šest do dvanajst čevljev, govore resnico. Ce pa mislijo, da so premogove žile visoke nad pet Čevljev, potem so jih odkrili, « mestnih volitvm, J datu I« delavskih vrst <;; za C. K. Euthenberga, Honj nega kandidata za župana ^ rujte ljudem in časnikom k] mišljenje ne sega tako ,|a|,i njihov nos in njihovo prepri je podobno lintn, ki pad « konjenice v Fort Kilevju. Si ga v senčni kopici. Williams je priznal, da j pal in umoril SOletnegu f«1 skega delavca dolin Ks-eeiie.v 261etnega tovarniškega de James Lynna, da dobi po" denar in ukani vojaške <>1tl< POVIŠANA V0ZNINA ZA HO SADJE SUSPENDIRA Waahington, D. C - * žnviia trgovska komisija K povišano voanino »uho u »veže sadje i/. Kalifornije New Yorka. Železniško druzH povišale voznino za suho in s sadje, ki je imela stopiti v v vo te dni. Suspenzija voznine ostane v veljavi mm rja prihodnjega leta- Za zabavoiokritekc ** TrtM • — Pesnik A: Ali re, gospod grof. ^ nikujete? flrof: - Pa še kak« « *em dane. zlož« z miljoni . . ." Telefon ; Vinko: - Vidiš J-pU-J fonske žice. zakaj so »n A* še kot druge! .lože: -To jr vr-!-' ^ debele žice so za take, ga sluha. Hoč* ma uitri* Ifej natakar, daj" nekaj izvanred^M' , nekaj takegs kar - te, tega naair5c DOPISI. La Salle,d. — Takozvani delavski praznik (Labor day) je minul, z njim je minula nnarsikatera vesela urica naših rojakov Širom Združenih držav. Ker je že v navadi, da prirejajo razna slovenska društva veselice in druge zabave na omenjeni dan, moramo poročati javno -sti, da tudi mi nismo zaostali s temi prireditvami. V soboto večer, dne 1. septembra, je priredilo druitvo "Sv. Martina" »t. 7f>, K. 8. K. J., svojo prvo plesno veselico in to v dvorani "Slovenskega Narodne* ga Doma" v La Salle, 111. Vcselica, dasiravno ni bilo pri rokah vsega, kar je marsikdo želel od veseličnega odbora, jc vsekakor še dosti povoljno izpadla. "V nedeljo, dne 2. septembrn, popoldan smo imeli tukajšnji Slovenci v dvorani Slovenskega Na-rodneag Dom« veliki jugoslovan-Pomenljivo jc bilo «H-Ktbin Kristana igiChr-giavnega govornika na tem shodu govoriti o združenju Jugoslovanov v veliki jugoslovanski federativni republiki. Tcj-ga shoda so sc naši rojaki udele žili nad vse pričakovanje. iZvečer istega dne je imel ome • njeni govornik zopet predavanji o potrebah in koristi slovenskih domov šironn Amerike. Taka pre^ davanja so za na&o rojake nad vse koristna in žfleti bi bilo, da jih rojaki prirejajo po slovenskih naselbinah bolj pogosto. , V ponedeljek popoldan, dne JI. setenvbrty na delavski praznik, je imel tukajšnji senator Peter Coll-mnn v dvorani Slovenskega Nar-rodnega Doma lep, značilen go -vor. Jedro njegovega govora je bila sedanja svetovna vojna in zakaj so Združene države ameri ške šle v vojno. Tudi tega predavanja sc jc u-deležilo nepričakovano število "Slovencev, kor dokazuje, da sc Slovenci zavedamo razmer, v katerih danes živimo. Pred govorom je nastopila na -4a mladina. Interesantno je bilo videti naše mlade fantičke jn naše mlade deklice. Prvi so predstavljali v kostumih "mlade vojake", druge pa strežnice "Rdečega križa". Ob nastopu »o nasi mnlenčki zapeli znane ameriške himne "America" in "Star Spangled Banner in pa "Betsy Rose". Da sc je petje mladine slišalo šc lepše, spremljevala je isto na glasoviru gdč. Terezija Mezna -rich, hčerka znanega gostilničarja Antona Mcznarich, za kar ji izrekamo lepo hvalo. Ona nam jc bila Ae pri vsaki slavnosti pri rokah in to brezplačno in se jc sc vselej izkazala kot izvrstna igralka na glasoviru. Kakor se čuje, gre igra "Deseti brat" našemu pev*kemu in dramatičnemu društvo "Soča", kaj pridno izpod rok. Ker fyi igra zahteva mmogo truda m vaj, in ker igralci že sedaj želijo, da bi se na4i rojaki in rojakinje udeležili te zanimive igre polnoštevilno, se apelira na vas, ds »krtino pszite na dsn, kedaj se hode ta igra vršila kar bo pravočasno objavijo-no v • Proaveti". •Končno se zahvaljujem v Imenu drsife* Slovenski Narodn? Dom" vsem rojakom in rojaki- njam ki so nas obiskali v tako o-gromnem številu omenjene dni iu nam s tem pokazali, da se strinjar jo z. našimi nazori in da so za nar predek in korist "Slovenskega Naronega Doma" v La Salle, lil. Valentin J. Bergles, tajnik. Ohioago, 111. — Nekaj časa se je jako marljivo delovalo za o^ ganizacijo slamnikaric, toda sedaj je naenkrat vse utihnilo. Ne vem radi česa. Ne razumem, kaj pomeni to molčanje, zakaj ne poroča nobena nič v liste. To je jar ko potrebno, da sc poroča javnosti o delovanju. Toda sedaj vse lepo molči, ne ve so ali se vritf kaka seja ali ne, kje se vrši itd. Marsikatera niti nc ve, da se kaj deluje ^a našo organizacijo. Po tem se pa nekatere pritožujejo, da pride tako malo slamnikarie na sejo. Saj ni nič čudnega, ker nihče nič ne poroča. Kadar se vrši kaka seja, bi se moralo poročati v listih, kje se vrti in kedaj, da bomo me delavke vedelo priti kam in kedaj. V odboru jc nekaj Slovenk, katere so . vso dobro poučene o celi akciji in radi tega bi bilo pravično, da sporočijo tudi javnosti. Toda sedaj vse lepo molčijo. Sramota bi bila za nas, ako bi sedaj zopet ne dosegle tega, za čemur vedno delujemo. Ako so tako misli delovati, j« sploh nepotrebno, ke-aaj kaj začeti ,ako se vsaka tako malo briga. tRadi tega noj nii nobena ne zameri, ako sein to nekoliko opomnila, ker slišim svoje sodelavke govoriti, ki pravijo, ja, kako bom. pa šla na sejo, ker ne vem, kedaj in kje se vrši. Ako se misli v resnici kaj začeti, skrbite, da pride vse v javnost, da bo ljudstvo vedelo, do hočemo same sebi dobro, da sc hočemo organizirati. Ako bomo prav delovale, bomo t ud dosegle, toda na ta način, pa nc bomo nikdar nič dosegle. Vsled tega še enkrat opozarjam one, katere so v odboru, sporočite, ali sc kaj deluje in kako je v teku vsa stvar. Slamnikarica. Avella, Waahington Co., Pa. ■"The Peoples Press of Wash -ington County" od prvega aep-tembra t. 1. je prinesel sledečo notico: Avellaki premolar j i prodani ▼ Bifcnoet Prcmogarji iz Avella, Washing-ton County, so izknsili ravno tako nesrečo, kot ruski politični kaznjenci pred vojno. Mesto da hi bili ti premoga rji prognani v Sibirijo in prisiljeni delati za dr-žavo v kamnolomih in slsnih ja • mah v oni zapuščeni deželi, »o bili primorani v sužnost v premogo • kope in prisiljeni kopati premog za bogntaše v West Virginiji. 'Martin Htapiro, stsvkujftči strojevodja neke tovarne za podmorske čolne nekje v New Jerseyju je prišel nekega dne v Pine Flats blizo Avelle obiskat svojegs hrs-ts Andy Htapiro. • 28. jnlija je odšlo nekaj pre-mogarjev iz tegs okrajs v Mingo Junction na zabavo, kjer so bili en dsn. Zvečer so »e odpeljali proti domu z Wahaah železnico. Ta proga pa pelje nekaj časa po državi W Vs. Na postaji Wells-hnrg, W. Va., so pa deputiji preiskali vlak in naAli pri teh premo-garjih u*kaj žganja. Radi tega je okrajni šerif dal zaporuo psveljr m evropskem bojijo. ZdM Curiere. j« » I » riltd JH.ru.-«. aa SO bili jL' pWt......-li potlačeni TS......izgubili «lti P- '"C protin-P-dih so grO-'J l ami postojanki v C so našteli tiaoč ^in. nemških navalov L|„ topuiškemu ognju, lI* V nekaterih slučajih EL do krvavega spopada fcJneT Velik« Neissev J* bl" poročajo, da so bili ki napadi v splošnem od- ipHp<»z|iai0 !)H| da so izgubi- jdBU.se i., greben hribov Eoriii strani reko Mase. tfi mi vzeli Nemcem 600 akopor blizo Ilargieour-[pnigih jswebnih vesti ni. Rusko bojišče. Lrad, 10. sept. - Sever-L Rige delajo Nemci mostove del reke Aa.- Ob vesti v ao bili včeraj hoji med D»i prednjimi stražami in JI ku/aki. ki zadržujejo pr-fxa južnem bregu Dvine ni bi-tebnih bojev. # jažnem koncu doline Ra-ns rumunski fronti je sov-ponovil ofenzivo 8. t. m., ,Rin in Runionci so odbili I turške fronte ni nič novega. jHn ir/. London, 10. sept. — IKiitikom in Dvino so nase bje straže v spopadu z ruski- raveznikov na Balkanu ra, 10. sept. — Francoske in Me izvršujejo močne na-iii mseedonski fronti in so [otrple Nemcem in Bolgarom V ostalem se nadaljuje ka bitka. iz inozemstva. SKIJ JE 0D6L0VIL KORNILOVA. don, 10. sept. — 1/. Petro-brzojavljajo, da je minili predsednik Kerenskij od-I generala Kornikove od vrla poveljništva nad niski-[iriBsdami. (ienersl Klembov-jf zdaj vrhovni poveljnik. je Kerenskij proglasil 1 stanje v Petrogradu! nilov je bil odstavljen zs-^'r je zahteval, da Kerenskij i itriM-i vladne vsjeti nad oblastmi v Rusiji. Povoda dogodka je Kerenskij ' »IHeAo izjavo: ■ »ptemhrs je prišel k meni dume M. Lvov in zalite 1» imenu generala Kornilova, Ikrurim zadnjemu vso civilno N"" ablest, nakar bo on se-P novo ministrstvo po svoji Kornilov je to zahtevo po 1 eaehno, ko mi je br/.ojavil hinus stana. To zahtevo, ki ■Jparljene na provizorienn •• »niatrsin za dvomljiv po »"lovil, krogov, ki se hoče-iwiatiij K sedsnjo situacij.) Meriti razniorP( kj K0 ppotjv. F^ohifiji; iz 1o>ta rHz)oga mp P-vizorieua vlada pooblasti-J*, '»'»varujem republikansko ■»m poreleui takoj v koreni Jf* Vodljiv korsk prot »vohodi ter pravicam, k ,rv"J^«l»- revolneija. V "« ehvcMtim javnost, kaj lv» via,|« Hloriti v i)l)ram ^"'•ije, H z,a danes razgla-( ""»rs general Kornilov izročiti funkcije vr ■L?" lM,v>ljništva generalu "»Wlia, kateri poveljuje "" '»* neverni fronti. Dalje I'Hrograd in oko ***** Apeliram na "•'•lane, da v z, I r že red in ♦"''ko greben za - •»M.isdo in mornarico, XrS" *voje dolžno-h/1 K"«lje proti runa-^ vr*iniku • veled česar je nastal akuten problem prehfanitve. Italijani porazili uporno Turke Rim, 10, sept* — Kolonijalui minister javlja, da so italijanske čete v Tripolitaniji zavdale rcbe-l<»m pod vodstvom turških častnikov velik poraz. Italijani so na padli rebele 2. septembra, ko so se zadnji bližali mestu, /tiara. II-pomiki so bili popolnoma premagani iu ">00 so jih Italijani ujeli. Vzeli so jim tudi dva topova. 487 pušk iu 26 zabojev streliva. V Avstriji bo mrzlo. Kodauj, Danska, 10. sept. — Civilne prebivalec v Avstriji čaka žalostna zima. Vlada je pravkar izdala sledeče naredbe za varčevanje s premogom: V privatnih stanovanjih se smejo razgreti največ tri unite in kuhinja, toda ne pred 1">, oktobrom. Gorka voda za kopelj je dovoljena samo ob sobotah. To velja tudi za hotele. •Hoteli morajo biti zaprti ob desetih zvečer. Vsa gledališča, gostilne in drugi javni prostori bodo'letos brez kurjave. Krajevne oblasti smejo -suspendirati promet pouličnih železnic, kadarkoli se jim zljubi. t Ameriški letalci zrušili osem Nemcev v treh tednih. Pariz, 10. sept. — Ameriški a-vijatiki v francoski zračni floti so podrli na tla osem, nemških e-roplanov v zadnjih treh tednih. A. Dundelach iz Chicaga je pred 3. dnevi zrušil prvi nemški eroplan, Walter Rhone u Martha's Vineyarda, Mass. je podrl že druzega. •Vest, da je bil ubit letalec K-varett Buckley iz Illinois«, ni resnična. Nemčija bo objavila mirovne pogoje. (Amsterdam, 10. sept. — Parlamentarni odsek, ki ima v sporazumu vlade sestaviti odgovor Nemčije na papeževo mirovno noto, ni še zdaj naredil ničesar. Odgovor sestavlja sedem poslancev državnega zbora in sedem članov državnega sveta (bundes-rath). Kancelar Michaelis je danes izjavil, da bo nemška vlada kmalu objavila mirovne pogoje centralnih držav; o tem je kancelar in or mi rai proračunski odsek državnega zbora. Frankfurter Zeitung" svari nazadnjaške Nemce, da ne smejo izkoriščati Wilsonovega odgovo ra papežu proti volilni reformi. Demokratizacija Pmsije mora priti brez ozira na to, kaj govori Wilson ali kdo drugi. ' Rtoeinische Westfaliache Zeitung" y Ksaenu naznanja, da se je ustanovila nova "patrijotična stranka" pod vodstvom vojvode Johanna Albrechta, admirala Tirpitza, očeta submarinske voj ne in drja. Wolganga Kappa. Stranka je "nepolitična" ln ims edin namen, boriti se proti vsakemu miru, ki "izvira iz slabih živcev". Stranka se razide, ko bo podpisan mir. tev ladij. Ako se odloši Argentines z.a vojno, jI bodo kmalu sledile vse ostale republike v južni Ameriki. V Argentiniji zahtevajo vojno. iRuenoa Aires, 10. s«-|»t. — Tukajšnje časopisje, ki je naklonjeno zavetnikom, silno napada Nemčijo in zahteva vojno. Pacifistično, proneiuško iu nazadnjaško časopisje — pa molči. "La Naeion", je eden najvplivnejših listov v Argentiniji, ki navadno zastepa mnenje vlade, 4.i še, da je vojna diplomacija prinesla že iiiuogH nepričakovanih reči, sli takega i/.nenadeiija in take infant noa t i pa še ne, kakor sedanje Luxburgova afera. Stvar bi bils neverjetna, da je ni obelodanile vlada največje ameriške republike, kateri se mora zaupati. Zadeva ima lahko delckosežne po -sledice. Jlottorio Pueyrredon, minister zunanjih zadev, katerega jc nemški poslanik Lu&enburg imenoval v telegramu "notoričnega osla" je izjavil danes, da so depeše iz Washingtoiiu prinesle skrajno resen položaj, toda vlada bo poča-kala, dokler sc stvar ne preišče. Predsednik republike jc ukazal 'ueyrredonu, da moga takoj uvesti preiskavo. Švedski poslanik joweu pravi, da pozdravlja preiskavo« Odločno taji, da bi bil on poslal kak nemški telegram "čez Stockholm v Berlin. Nemškega poslanika, grofa Luxhurga še ni iz ."počitnic". Odšel je nekam v (Mli. V nemškem poslaništvu tr-lovratno molče o zadevi. Vlada je pomnožila straže o-krog nemškega in švedskega po-saništva, boječa se izgredov. Ogorčenje v Londonu. London, 10. sept. — Razkritje sleparske švedske neutralnosti iu nove infamije nemške dlpIomaeU je v Washingtonu je vzbudilo na Angleškem veliko ogorčenje. Ca-sopisje po vda rja, d aje švedska vlada pred dvema letoma dala Angliji posebno jamstvo za svojo neutralnost. Nekateri listi ne ve-o da li je šla švedska na liinaii-ce, ali vodoma služi kajzerju. •Daily Mail" pravi, da morajo zavezniki postopati s Švedsko tot s sovražnikom-; drugi listi za-itevajo ostrejšo blokado na Se-vernem morju. • Iz Htockoholma še ni vesti, vendar pa pričakujejo, da bo švedska vlada odgovorila s slovesno obljubo preiskave, ako čuti, da jo je Nemčija ociganila. Hevedley Pa. — Ravnokar amo prejeli pismo od nekega rojaka, kateri dela v preotogorovilt Heverley Coal druo.be, kar se rasu-1 me da je življejisko in delavno stanje preeej povoljuo. Delavci imajo tam dobra stanovanja iu premog dobe zastonj; zaslužek je tudi dober.-Taut so šole iu cerkve. To je rNlJHKl premogorov, u '
  • Utilise Bldg. Pittsburg.ii Pa. VK8 SVET ČAKA NA ODGO VOR 6VEDSKE VLADE. (Dalje s 1. strani in fi. kolone.) ključ šifre, katere se je posluže-valo švedsko poslaništvo v Ar gentiniji. Že od začetka vojne so sumili zavezniki, da med Švedsko in 'Nemčijo ni vse v redu. Sem pa tja ao se pokazala znamenja, da pritiska Nemčija na Avedsko z.a aktualen vstop v vojno na njeno strsn. Ksko so prišli Luxbnrgovl tele grami v roke ameriške vlade, je seveda tajnost. Vendar se pa la hko sodi, da ao jih dobili tajni a meriški detektivi. H vedski poslanik Ekengen Washingtonu, ki je odšel nekam ua počitnice, je včeraj obvesti' Slifiask! Narodna Pelaaam— •» Padparaa Jstfnoti glavni iTAJfi eeer IT, )aalje 1SOT ▼ Ark Illiaeia OHIOAOO, ILLlMOia Colver, Pa. Dobili smo xmjaanila, da Ibens-burg Coal Oo. je ravnokar poata- vila novo električno tovarno. Naš zastopnik, ki je bil osebno pri premogovoru, nam piše, da je to en najboljše vtejenih premogovnikov. Rov je varn, ni plina, ne mokrote, ne kamna, družba jc dala napraviti vse varstvene naprave. Naročila za premog jim jamčijo delo še za najmanj 2o let. Poleg vsako hiše je navadno velik vrt, kleti, električnu razsvetljava in celo nektera stanovanju imujo kopališča. Tam ao cerkve in šole. Podnebje je zdro-vo in dobra pitna voda je tu. Se nikoli ui bilo stavke pri tem rudniku, kateri je že 6 let atar. Ta družba bi lahko zaposlila io do 120 slovanskih premogarjev. Pri dite pripravljeni za delo v Colver, Pa. s C. and I. R. R. železnico ali pa ae zglaaite oaebno pri A, M. Springer ju, 4 Smitlrfleld St., IMttrfburgh, Pa. BO, LAWN DALI ATOL, OT&ATXI ODBOA: PraŠee4miSi Joka Vogrtl, boa 100, U Balls, IlL L Feipedeadmlfc: J. Bretkevtl, B, 7. D. 4, bas IS, (Hnrt, LL Fedprada^lslki Jošaf Kašelj, Ml Bwlsg stS B«, OUeago, ni, Taja iki J oba Tardorbar, 1708 Bo. Lawadale Ara, Chicago, 111. BUfftjftik: Aatoa J. Torboreo, f. O. Boa 1, OUare, IU. lapisnibar: Joha M o lak, 400t W. list Bt., Obleago, DL NAJDBOBXI ODBBKl Jela Ambroli«, »51 boa, Oaaoaebarg, Pa, Paul Borgor, T41—lat BA, La Balls, IU, r. 8. Tauchar, 674 Ahmy Ave., Roeksprlag, „Wyo. rOBOTNI ODBBK l Aalea Hraot, Sll-Afitk Ava^ New NsU, Mlaa. Jofto BadlAok, boa 4S1, Baltbtoa, Pa. Kodolf Pletoršok, 414 box, Brtdgorillo, Pa. Jakob liikiaT&ii, L. Boa I, WlUook, Pa. M. Petrevlab, 14815 Halo Ave* OolUawoo4, a UBKDVXK "PBOBTWi JeAe Eavortalbb TBKOTWI BDKATKZKl P. J. Kera, M. D., 0101 H Olalr Ara* atribsj Oblo. VBB DBNABNB SADITI IN BTTABI, M ss IMeje ffk eprevssga odbora ta B. N, P, J, aaj ee pošiljajo aa aaalevt JOHN TBBDBBBAB, 1057—80 Bo. LAfmflalO AVS^ OBleago, H. PIlTOftBI OLBDB OBNBBAUTBOA POBLOTAKJA m »sUJaJe aa aaalev: JOtl AMBBOtlO, Box BB1, OBBBeBMB, Vb. badbvb PBBPEBU1VB viBBDfB, u srn JIB tsMU »m la draga Bb staaoa, M pošiljajo aa aaalovt AKTOM KKABT, 811 - eetb Ave^ Men Dalatb, Mlaa. TBI DOPISI, raaprave, ttaakl, aasaaatls ltd. bb '*VNeve8s" m »eiujaje l UBBDMXftTTO 1'PBOBVBTB", 0057—55 Be, Iswidsls Ats., OBleago, UUaeia. ▼BB UPKAVKllKI BTVABI. aare5alaa, agUel, ee fedUJsJe aa aaslevs UPBATNltTVO "PBOSVBTB", BUT—M Ba, Lamadals Ave., Obleago, m. ▼ Bsraspadsaol s tajailtvess B. K. P» K eiMItni ta asravalltvoai 'Proevote" as rabite Isaea arsdatkev, ■sivsl iijllB aaalev, Ba Je m naveden ako lellte, da bo vsaka stvar hitro reden s. Beja glavaegs upravnega odbora m nMje vsake prva arode la tretji eb sal art papalins. □ I d [nji @ 0 IWEM krojaškega pomočnika za splošno delo v krojačnici. Plsča *ltt.OO in več na teden," po zmožnosti delavca. Vožne stroške, ako ne presegajo *r>.00, povrnem po dvome-sečni službi. Msrtin Dolinsr, P. O. Box 172, MeMechen, W. Vs. (Sept. 10-11-12.) ___________i —------— Na smrt obsojen. Ns smrt ja bil obiojen n*A rojak Iviin P. SvHtkt, viisk kdor gs j« videl ■ njegovim bledim licem, tresoča kolenu je snel, du so ntu dnevi salo krstkl ln du alrontsk Ivan n« ho vat iivel dolgo. PoskuAftl je rasllčna sdravlla ali vs« xamanj pomoči nI na-S«l. Slučajno jo čiUl oglas v nekem llilu o slovitem "JUVITO ff.K NK-MOČNK" ln kot človek ki sn potaplja pogi-Mbil j« /s tsdnjo bilko, ln glej: ko j« porabil keat zavojev tega prlrodnetru sdravlla bil« ja velika npremembu ns njegovem ftlvotu. Moč mu Je pričela povračatl, Ilea so porudels ln dobil je moč ln sedaj on misli na vse drugo »urno na preRuod-n j i grob ne. Kn velik suvoj "Juvito sa nemočna" ss en dolar, 0 navojev ps su II. dolarjev poAljemo ns vse kraje; JUVITO LABORATORY South Bili Brenck 0. Pittsburgh. Pe. West Point Ohio KATERA i PRBMOOOVNA DRUŽBA DELA NAJVEČ DNI V LETU? I'reeejAuu saoiaiaaje je med premo-govalml dratbsail v driavl Oblo. T<» /u ii i m i. nje je nicer ksters društia je de-Iti Ih vet dni v proMeta l«tu. Ker je num z.nsno je K Irk thin Coal Dmlbtt, k«t.-re del« je v We* Potut, Oblo, M milj vzhodno od Liverpool, Oble, delale Ae najve* dni. Torej ne vsak aa-1 prem0fir0V0ru kjer je pre-e in pravilne irjeve drtsve Oblo, ds dft. I * x , - »t, tu drutba upom.ni.o. zs stala« delo. mog f,J dO 7 Čevljev VlBOK, Novu nur'a jvr<> in teAkoča je akc volj lavežbaalh delavcev. S\ da se mo l Bygvi|je Qhlo, B B. & O. rejo drAati avojih premogarjev, ker ka-| J " dar pridejo enkrat ns Weat Polet po jlJen-ko rtanje je tukaj prve del« praclavlee sradalkow te druAbe. jvrg^4 Delavci Zaslužijo do- rr, - b«, Pia<0 m t« «> crk« veaeli i« zadovoljni. Premogorov je ve (J0bro zdraVO podnebje in ren in perfebleo. Živijesako atanje Jr I p,,,. „rinmV. povoljuo in drutba vam »e vzame ne^J | pltrta VOda. Plldlte pnpraV- vaak cent kot delajo to pri drugih dru* i j. . dej a|j g ^ 'y/g|g Imh za groeerljov, v njih prodajalnah | J ' , . Kdor IWe prem«*ar«kegk dela naj gr- te pri Ml*. Alfred T I BtlK, U 806 Houne BldR., PtUburRh, direktno tam iu ae i/.glaai pri Mr. K It. I)un, General Manager od Kirk D«n ('oni Kompanije v Helem, Ohio, in »n Im zelo zed«v«IJen ia Vam izvedel kalu. Pa. u« JMM MM,.^, J- ----------|jM kB . tBn Povejle, da Me videli Lansings, da se vrne ae te dm ^ i ^ % ttm ,U||| kajiitol na razgovor zaradi Je^ zav ^ ^ ^^ ^ ^ |(<|a|o %m (|n, f,rn deve. Obenem je izjavil, «la ul ^ J(( 1<>fM M tr ,a5 dni., prav ^tie veilel o nemških telegra- ^ yMjj|M, („ JWI prrboei mih, ki bi romali skozi švedske di- lir«*. pr.Bt»>....k. 4r.tb. * ti 10 Central Ave., na 322 Ohio St. Prevzel sem v najem tudi kegljišče in Pool room, torej imam sedaj vse skupaj v enem poslopju. Toplo se priporočam rojakom za izdelovanju zimske obleke in površnikov. TONY FORTUNA, 332 Ohio Street, Johnstown, Pa. eeeeeee8H8ee»44a»»8»8888W888 I/gla.lt>- pri rudaiAkeai Keperinteedentu prt katerem slbodl gori na ved. m rudnike, mIi pa p.a.te «a: PENNSYLVANIA OOAL B OOKI OORPORATION 17 Battery Piece, Mew Veffc, M. T. +++aeeeeoeeeeeo»ooooeeoeooooo»»oee»ooeeeooeeeesoe»e no<'ejo atalno iti I tela vri tokej aealetijo ^ , ,,, .. nipioniaioiii t.. j1"'........f4H(lf, ,„k.j Mini- odpirajo oči in čeprav no-ejo n P'^' ^................ >r(1 W i'a in po- či, da afera že i»omeni voj.,...... ^ ....... k( M ......... ^ ^'gtttrad valed ue- Argentinijo in Net^ ijo, ao >'»' L |-fj IH ^ ,rveAUei » t. atrokl in k< ^r * "(lf,». ki se protlvi- mnenja, .ti de ti«"" »■ rj|| | se shajali redno vsak večer Pogovarjaje se o jaditiki. socialnih vprašanjih, o literarnih in dnevnih dogodkih, so preživeli skupaj v gmtilni najlaže ure Navduševali ao se oinli /a n s rodne vzore, debatirali o vsem in vsakem «*lki itmrčno, brez zadržka. Časih so sc v H\nji raagretosti tudi malo sprli • no, končno ao se vendar vselej /jedinlli /a mnenje, ki ae jim je /delo najbolj pravo. Dočim je bil Orožen nagel, imter \ besedi in dejanju, je bil Krea premišljen in zmeren, vendar pa odločen. Kočevar je moral zato večkrat po s*-edovsti med mnenji prijaleljev, kar mu je bi lo trio lažje, ker je bil aam »obrežen mož. ki je * mimo ljuhetnlvog uradnik sem . . . za Minko pa se potoza-jo bogatini iu veljaki!" "Katere pa ona radi tebe odločno odbija... ta ubožiea! — In še nekaj let se mislita mučiti in tratiti . . . No, no, iz tega žc ne bo nič. Slovesno ugovarjam! — Prerad imam svojo sestro." "Pa kaj naj storim!" "Do novega leta se vzameta!" je dejul Kras. "Prijatelj! —- pomisli! . . . ja/. sem še neznaten asistent . . . tvoj oče me zapodi . . .!" "Odkod li veš to! — (Hej ga, saj š«' nisi poskusil! — lla! — Pa čuj moj predlog! Ko ustanovimo hranilnico in posojilnico, treba nam bo upravnega osobja . . . Jurist si bil nekaj let, dokler nisi moral izpreči . . . ostalo pa ti je menda vendar še marsikaj . . . Kar še treba, se priučiš v kratkem." "Ti torej misliš, da bi poteni opustil svojo dosedanjo službo?" "Seveda mislim to! . . . K arije re itak ne napraviš v nji posebne nikoli. Vladne jasli niso in ne bodo za Slovence nikdar polne!" je dejal Kres. "TI vstopiš torej v hranilnico . . . plačo bos i-mel takoj boljšo, nego jo imaš sedaj ... pa sestro mi rešiš tihega, uničujočega hrepenenja iz samstva 1" Can jen mu je podal Kočevar roko ter dejal-: "Ti ai mi največji dobrotnik! Bog te hla-poslovi za to!"-- In še dolgo so se pomenkovali prijatelji v srečni svoji bodočnosti. Orožen se je kanil nastaniti že če* leto dni 1 et samostojen zdravnik. In tudi on si bo pripeljal svojo JosipUio ia Novega mesta ... |n trije pari bodo živeli v starci«, nikdar ne akaljenem prijateljstvu, pa v \f. trajnem delu domovine v čast in korist . . . Bilo je že prav pozno, ko so legli k počitku, v katerem ao jih racveaeljavale lepe sanje iz baj-no blaženih dni najkraanejše prihodnosti ... xm. Nocoj je hotela Melauija svojemu ženinu posebno ngajsti. Vse popoldne jf primerjala krila, ogledovala se v velikem zrcalu, popraševala teto Ano, kaj jo bolje krije, a odločiti ae ni mogla za nobeno toaleto svojega bogatega izbora. "Kolika neMmeenoal I" je vmlihšila končno Ana nejevoljna. "In to je greh. da veš! Pa čemu tolika skrb! — Vaako krilo ti lepo stoji." (Dalje aledi.) ~ \ Večer. < >s in čez je prepregla slana o-ropano polje. Mrzel veter se je plazil nad njim tja proti gozdu iu se gubil med dreveni. Na nebu so mežikale zvezde in mesec je začudeno »trmel v to puščavo. Tam daleč od nekje ae je oglasil zvon. Trepeta je so se razlili glasovi v noč — potrkali ao na srca in zamrli. "V čast avetenm Florijanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja na duši iu na telesu," je začel anoliti kmet Peskar, ko je za-čul zvonenje. Z njim je molila trojica otrok in žena. Sedeli so pri peči, visi upali in zgrbljeni in vsi ao se držali resno. "£te za srečno, lahko, mirno noč, na duši in na telesu," je dostavil kmet na koncu molitve — iu vsi »o zavzdihnili. Žena se je nehote ozrla v možev obraz in ko je zagledala Čelo vse raz rit o in li ce brazdato, jo je zaskeleJo v o-čeh in dve solzi sta zapolzeli po licih. ' 'fte včeraj je bil kakor nagelj," je pomislila žalostno, ko je bila molitev končana. Misli je sledil vzdih, vzdihu solze. Mož ni opazil tega in tudi vitarejša dva otroka ne. Sanio najmlajši je videl oro-šeno oko materino. In v trenotku so se mu zalile oči s solzami i in ustnice so se mu začele tresti. "Oče, niati jokajo." Mož se je vzdramil in se ozrl na ženo. Nj-una pogleda sta se sreda la iu njuna bolest. Nobeden ni re kel besede. On je skril obraz v dlani, ona si jc s predpasnikom o-1>risala oči in vsi so molčali. Mali je gledal začudeno. Ničesar.ni razumel, vendar ga jc objel nekak strah. Nič več ni rekel in nič več ni jokal. Njegove oči so se zazrle v brlečo petrolejko iu nekaj izmučenega je bilo v tiati h mladih očeh. "France 1 j, Micka — pojdita spat," je. dejal oče čez dolgo časa — "jutri gremo v gozd." Brat je pogledal sestro in je šel. Na pragu je postal in se ozrl. Nekaj je hotel reči, toda v tistem trenotku se je spomnil, da bi me bilo prav. Nekoliko časa je stal, potem je počasi dejal: "Lahko noč!" "Lahko not'," so se odzvali oče, mati in sestra, vsi žalostno in zo-tegnjeno. Francelj pa j* šel proti staji. In ko je že ležal v senu, je pomislil: "Kaj bi hodili v gozd, ko ni več naš." In v tej misli je zaspal. Micka je vzela malega Anžeta hi odšla ž njiin v čutu nato. "Kako bi, Alica," je rekel Peskar, ko sta bila z ženo sama. 'Tako ne moremo dalje, ko je toliko dolga. Če še tako delamo, si ne oponioremo. Jaz pravim —" Tu je obmolknil. Tako težko se mu je zdelo izreči tisto besedo, ki bi 'bila ž<> sama na sebi greh. Prodaji in iti — za Boga! Oče je ži vel tu, očetov oec — iu. bogve, koliko rodov! On pa ne more ohraniti tega. Ju ko pride poslednja, ne bo v svojem. Ko bo umrl, ne bodo otroci vedeli, da so kedaj i nieli očeta. "Jaz pravim," je začel po dol geni premoru — "najboljše bo, če—" Zopet ni mogel izgovoriti. Žena je zaiiitela. In on je videl iu čutil njene solze. V njegovo duš< so padale in so žgale, 'Saj vidiš, drugače ne gre, kot da prodamo!" Kakor ubijalec jc jsnjledsl ženo, ki se je nehote odmaknila »hI njega. Čiiito v dve gubi je bila zlezla in zdelo se je, da se je v tistem trenotku postarala za deset let. In ko jo je gledal tako, se je za trenotek oglasil spomin na mladost. "Oe bi jo danes aaanubil, bi sc mi ne bilo treba pretepati s fanti," mu ješinllo nenadoind v mi ali: Tedaj se je oglasila žena: "Pa kaj potlej?" Mož je pomislil. "V Ameriko! Ti, jaz, otrori. Zasluži se tam, pravijo." "V Ameriko," je i>onnvils žena. Njen glas je bil votel sji tre noč. "Francelj ima Že šertnajat let, bo lahko delal. Za Micko se bo tudi ie kaj našlo. Štirinajst let — skoro dekla." Oba sta premišljevala in obe ma je bilo težko. "Ampak, Janez, čez morje — in tako daleč!" "Daleč," jc odgovoril mož in Ženi se je sdelo, da {*u)e odnict avoje ga glaau. ''"Ji. ti policaj »k u* "Bi pa šli na Nemško. To je'meriea" k., • ..... i i ' *'1 ■*>« • (■ |i . -i "Ufr kluba "Frerr« Za trenotek je bila žena pocair-! lista. Det<*tivjaJ'a !,1J jena. Nešteto upov je vstalo v du ldigarja, tod« liln'^ ' te, razpaljeni od žalosti in trp- ■ li samokrese h,lilJ Ijenja. In vsi so ae vračali domov, poveduje Samo nekaj jo je šc skrbelo. odgovorili "J'a adaj od doma, ua zimo?" zadeti so bi|i , ' .Mu/. SS je zdrsnil. Kes, ua «im i Italijanov je I,i 1 ue kaže hoditi v svet. Kla ,)i)a ra„, ..... N "Skušajoio kako preživeti še to _' zimo, pa gremo spomladi." Tako je bilo wk len j eno. Spouila di na Nemško. Tam si ojMimoremn iu potem — tako lepo bo potem. Abilene Tex "Morda še prodati ne bo tre- di izdaje pNiti'pet i', - J , je začela žena, ko sta bila, članom "Fariuarske i 1 FARME RJI pred S01 RADI IZDAJE ba že v postelji. "Morebiti damo as-j obrambne mo v najem —" ,Mož je molčal. zveze je prfoj zveznim sodiščem. (Miti,z-,J • r , ,, . ™ , . (la hoteli strj Žena je začela moliti. Tako pri vlado da srčne so bile tiste prošnje! In ni- ti besede niao zašepetala usta, dn ne bi vedelo sree zanjo. Dolg ), dolgo je miolila iu prav polagoma .«e je selila tolažba v njeno arce. Olišla jo je trudnost in oči so *<• z stisnile, da wama ni vedela, kedaj. Takrat se je oglasil mož: ■ "Ali že spiš!" Žena se je zdrznila. "Ne, kaj pa je?" "Ti, Mica — kaj pa, če ne bomo imeli denarja za pot! Pet naa je — to stane." ,Žeina se je prestrašila. Nova bol se je zarezala v sree, silnejša oot?" Ameriške vesli. TOLOVAJI SO ODNESLI $2,000 SO nasprotovali ran ju armade, du su p(M| puntu in 17 i STAVKA SKLADIŠČNI LAVCEV. Kanaas City, Mo. — 7(K1 diŠčnlh delavcev na Kock Missouri, Kansas in Texas Mbmuri Pacific železnicah nilo, da zastavka. Delavci zahtevajo 'lioljvj ske razmere. Potrebujemo 100 premogarfev za nlžkl zn drlo pri IDAMAR COAL CO. v njih premogornvili Idamar, Indiana County, Pa. Haahbon. IndUiu Country Dlaa, Indiana County. Pa. in v VaUar, Jaffsnoa County. Premog je <"l » čevljev viaok. t'nUki prenngorav. -«»'""• vade, ne plina. «.• ikHevlne. Delavci raslntijo o.l 100 <\»\*> ^ dva t.-iina. CVrkve in Aole, % miljo Ho menta, Habr« voda. atanovaiija v najeai ss e7.(Kl. Ni .tavkr, •»• .lelav.k.K ny '» > voaov. Pridite pripmvljeni /a .leln k rovu vw-mit*»tln-rry in vlile K. R. ialesniro ali na ar priglasite pri U*. dlan«, Pa., ali pri Mr. Alfred Zala, 4 Smlthflsld St.. Pitti»bur|h. rt- eeoooeooooooooooeoooooooooeoooooeeeeeeeeeeeeaa^ VABILO -NA - i i Veselico piknik s plesom in šaljivo pošt koji pri rada alovenski druitro Mednarodni to™ * W f. J- "Pebvec' tn Jnfdov. S^HmllaMrii Hrt Ii F>rfiljj!l V karta« Hala aa 0o4aai »tov. DOM v rarea« <••> V soboto. dne "ptembra, 1917 na prostorih gosp. John Luka$.0, v V and I ing. Pa. um ek II. erl tfspsMss ^ ** * ^ J P lea ne in S!ov. Komade igrala bode unijska f«* K obilni vdelezbi vsbi vse Slovence iz ForeM ^^ »eoooeeoeaeeeeoeeeoeooeeessseooo«