Priznanja in nagrade »LOUISA ADAMIČA«
Skupščina občine jena sejah zborov 12. oktobra 1983 sprejela sklep, da se nagrade in priznanja »Louisa Adamiča« za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v Ietošnjem letu podelijo na-slednjim dobitnikom:
1.  KIT Ljubljanske mlekarne — TOZD Prašičereja Stična na področju razvoja kmetijstva
2.  Vzgojno-varstveni   organizaciji   »Stojan   Šuligoj« Grosuplje na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok
3.   Krajevni skupnosti Spodnja Slivnica na področju ra-zvoja krajevne samouprave
4.   Zvezi kulturnih organizacij občine Grosuplje na po-dročju razvijanja in pospeševanja kulturnih dejavno-sti
Prašičereja TOZD Stičnaje bila ustanovljena leta 1976. Do tedajje kolektiv poslovat kot obral Agrokombinala Grosuplje, Agrokombinala Barje in Ljub-Ijanskih mlekarn. Žepo priključitvi k Agrokombinatu Barje se je pričela živi-norejska in poljedelska proizvodnja oiivljati. lz okrnjenega 14 članskega ko-iektiva je zrasel štirikrai močnejši kolektiv, kije bil zlasti okrepljen s slrokov-nim kadrotn srednje izobrazbe. Kolekliv je v lastni reiiji saniral farmo praši-čev in proizvodnja se je z gradiivijo hleva leia 1975 povečala od 2000 na 10.000 prašičev. Ponovno je oiivela tudi reja govedi s sialežem 600 glav.
Po priključitvi k A grokombinatu Barje je bil obral Stična v produktivnosti, rentabilnosli in delovni disciplini vzgled vsem ostalim obratom. Vseskozi je posloval s pozitivnim finančnim rezullalom, medlem ko je večina obralov v Agrokombinalu Barje ali drugje poslovala z izgubo. Pogoji gospodarjenja so bili za kmetijslvo vrsto let zelo neugodni in le malo je bilo druibenih posestev infarm, ki so poslovali z pozitivnim finančnim rezultatom. Kolektivu v Stični je to uspelo z dobrimi poslovnimi odločitvami ler z marljivim in vztrajnim delom. Varčevanje je bilo na vseh področjih prisotno ob vsakem trenutku.
Kerje kolektiv že kot obrat samoslojno gospodaril, seje v lelu 1976 organi-ziral kot TOZD v sklopu Ljubljanskih mlekarn, da bi bilo glede na dislocira-nost upravljanje preko samoupravnih organov čimbolj neposredno. S lem se ni le polastil pravic, ki iz lega izhajajo, ampak seje zavedal odgovornosti za samostojno poslovanje in razvoj TOZD.
Za vse rekordne rezultate v reprodukdji prašičev, je v letu 1977 strokovni kader prejel priznanje Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Prav lako so slrokovni delava prejeli priznanje za uspešno izkoreninjeno vibriozo s farme prašičev v Stični v letu 1980, karje bilprvi uspešni poizkus na lako ve-liki farmi v Evropi.
Z dobrimi rezultatije kolektiv pridobilzaupanje med kupciprašičev, da so v lem 1982 združiti sredstva in pričeli izvajati program rekonstrukcije farme prašičev v celotni inveslicijski vrednosti 175 milijonov, s čimer se bo proi-zvodnja povečala za 90%, vzporedno pa bo razrešen tudiproblem onesnaže-vanja vode.
Tudi z zemljiščije kolektiv dobro upravljal. V vseh letih so bila vsa zemljišča sorazmerno dobro obdelana in doseieni so bili dobri hektarski pridelki. V kolikor kolektiv v kriznih obdobjih zemljišč ni mogel obdelati sam, jebilo lo doseženo s sodelovanjem kmetov — kooperanlov. Skoraj v celoti so urejena zemljiška razmerja, ki so ostala nerešena od arondacije zemljisč dalje. Večina zemljišč je bila odkupljenih. Kmetom, ki zemljišča niso želeli prodati, so bila dana v zamenjavo zemljišča na obrobju kompleksov, tako da seje zaokroie-nost in funkcionalnosl le-teh povečala. Izvedena je bila tudi hidromelioracija na 40 ha zemljišč v Crnelem, ki ie daje dobre rezultate.
Vzgojno varstvena organizadja »Stojan Suligoj« praznuje letos 30 let delo-
vanja. Organizacija je bila ustanovljena leta 1953. Ustanovitelj je bil Občinski Ijudski odbor Grosuplje.
h nekdanjih skromnih proslorov od Koščakove hiše, do za silo adaptirane slare zgradbe Narodne banke in Zavoda za socialno zavarovanje, se je leta 1971 vrtecprvičpreselil v nove, zapredšolsko vzgojo ustrezne prostore. Tiso bili zgrajeni skupno s šolo iz sredstev prvega krajevnega samoprispevka in skupnosli olroškega varstva. To lelo je bilo v krajevni skupnosti Grosuplje vključenih v dnevno varslvo 139malčkov vstarostiod2 do 7let. Teznjepo or-ganizirani predšolski vzgoji so se pokazale tudi v drugih večjih krajevnih skupnostih v občini kol so: Ivančna gorica, Šenlvid in Šmarje. Vsem tem kra-jevnim skupnoslim so se uresničile ielje v letih 1972 do 1977.
Zaradi še vedno nizkega procenta vključenih otrok v organizirano vzgojno delo in vsako leto vednv večjega števila odklonjenih otrok, vzgojnovarstvena organizacija organizira ludi druge oblike vzgojnega dela z otroki kot so: 80-urniprogram za pelletne otroke, Cicibanove urice in razne oblike krajših pri-reditev za otroke.
V dogovoru s Skupnostjo otroškega varsiva Grosuplje ze sedmo leto vodijo letovanje na Debelem niču. V to abliko vzgojnega dela vključuje Vzgojno-varstvena organizacija predšolske otroke iz vseh krajevnih skupnosti naše ob-čine.
Vzgojnovarstvena organizacija ni povezana samo z osnovno šolo lemveč ludiz Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, za katero izvaja že vrsto let mentorstvo di-jakinjam drugega in čelrtega letnika.
Vzporedno s širjenjem dejavnosti, odpiranjem novih enotje raslo tudište-vilo zuposlenih delavcev in s lem vzporedno ludi organizirano samouprav-Ijanje. VVVOzeloaktivnodelujesvel v oijiinširšisestavi, kamorso vključeni predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, skupnosti otroškega varstva, predstavniki staršev in delavci V VO. Posebno plodni so se-stanki sveta staršev, sajskupno iščejo oblikein melode dela, ki bi bileza otroke najugodnejše.
Starši so skupno z vzgojnovarstveno organizacijo tudi oblikovalci .vzgoj-nega programa. Olrokom so pomoč pri pridobivanju spoznanj, spretnosti in samoslojnosti za pridobitev prometne in šporine znaike. Vključeni so tudi v zbiranje odpadnega materiala, katerega v vzgojnovarstveni organizaciji še kakospridom uporabijopri vzgojnem delu. S tesnim sodelovanjem odkriva-jo, da vrtec ni samovarstvena organizacija, temvečdom, v katerem otrocipri-dobivajo prve izkušnje in spoznanja.
Probleme, ki jih prinaša delo, razvoj in čas, delavci vzgojnovarstvene orga-nizacije rešujejo sproli in skladno z načeli naše samoupravne družbe skupno z OO sindikata in OOZK, ki ie nekaj let delujetn v VVO.
Krajevna skupnosi Spodnja Slivnica spada med manjše krajevne skupnosti v naši občini {345 prebivalcev, 96 gospodinjstev), vendar so številne akcije in delovanje tako sveta in organov skupščine krajevne skupnosti kot tudi drui-benopolitičnih organizacij v kraju priču, da krajevna skupnosi v celoti odi~ grava tisto vlogo in mesto, ki jo danes morajo imeti lemeljne sredine.
Volilnepriprave in volitve same so v krajevni skupnosli dobropotekale. Vsi postopki, od evidentiranja do realizacije, so bili široko in frontno zastavljeni. Ob vsem tem delu je biia opazna vključenost druibenopolitičnih organizadj. Prav tako so bili na Spodnji Slivnici uspešni v kadrovskih pripravah na volitve v organe krajevne skupnosti, ki sojih zaključili leiošnjopomlad. Dovolj dobro tečejo tudi priprave na volitve v organe KK SZDL, kjerje evidentiranje zak-Ijučeno, po rokovnikupa boclo volitve v krajevne SZDL realizirane v mesecu oktobru. Nosilec družbenopolitične aktivnosri v krajevni skupnosti sta OOZK in krajevna konferenca SZDL. Posebna skrb frontnih dejavnikov je bila usmerjena v delo in delovanje delegacij in delegatov.
S tako zastavljeno aktivnostjo se nainovane akdje hitreje razrešujejo, prav lako pa se pospešeno razčiščuje sprotna problematika. Širina dela in poglab-Ijanje odnosov ter povezovanje v krajevni skupnosti šeposebej vpliva na lo, da je aklivnost krajanov večja in širša. Dntžbenopolitične organizacije delujejo dokaj sinhronizirano, do izraza prihaja kolektivnost dela, kjerse vsklajajo in-teresi v smislu najboljših skupnih rešitev. Dobre kadrovske priprave so imele zaposledico ludi občutnejšo pomladitev kadra v organih skupščine in druibe-nopoliličnih organizacijah. Pri vsem tem detu je prisotna aktivnost in odgo-vornost vseh nosilcev druibenihfunkcij. Krajevna konferenca SZDL in druge druibenopoliiične organizacije so skupaj s krajevno skupnostjo izvedle refe-
rendum, s kalerim bodo krajani razrešili najboljperečo krajevnoprobtemati-ko. V leku je.akcija napeljave telefonije, ureditev spomenika NOB, ureditev križišča, pristopa na pokopališče in mrliško veiico ler razširiiev javne raz-svetljave. Vse to ne more ili mimo opravljenega dosedanjega dela pri adapta-ciji zadružnega doma. V ta namen je bilo opravljenih 3500 ur prostovoljnega dela.
Dobro sodelovanje krajevne skupnosli in druzbenopoliiičnih organizacij se kaLe ludi v organih druibenopolitičnih organizacij na ravni občine. Ugo-lovljeno je, da se skupne naloge v krajevni skupnosti Spodnja Slivnica sprotno in aiurno realizirajo.
Kuhurna društva z območja občine Grosuplje se za uresničevanje svojih ci-Ijev pri razvijanju in pospeševanju kulturnih dejavnosti zdruiujejo v Zvezo kulturnih organizacij občine Grosuplje. Namen tegazdruževanjajesoobliko-vati kulturni razvoj, ustvariti možnosli za kulturno uslvarjanje in doživljanje in celovilo vključevanje kulture v sislem samoupravljanja. Zveza kulturnihor-ganizacij je torej organizacija delovnih Ijudiin občanov na področju kulture. Deluje v okviru SZDL, v skladu z njenimiprogramskimi načeli, s ciljem, da razvija, vzpodbuja, organizira, vsklajuje in zadovoljuje kutlurnepotrebe, inre-rese in ustvarjalna hotenja. Sodeluje ludi Z druibenopotitičnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, druibenopolitičnimi in delovnimi organizacijami.
Za vsklajevanje dela vposameznih kutturnih vrstah in organizirano izvaja-nje akcije je pri ZKO Grosuplje 9 komisij in odborov: komisija za likovno de-javnost, komisija za lilerarno-zalozniško in knjiiničarsko dejavnost, odbor za bralno značko, komisija zo kinomatografsko infilmsko dejavnost, komisija zu klubsko dejavnost in komisija za premoienjske zadeve. ZKO za zadovoljeva-nje skupnih potreb in interesov na področju kulture uspešno povezuje tudi z drugimi dejavniki v občini. Plodovi strokovnega dela so vidni pri razvejani de-javnosti, ki se manifestira ludi ob vsakoletnih revijah in občinskih srečanjih za posamezne stroke. V kulturnih društvih po krajevnih skupnostih deluje 10 gledaliških skupin, 17 pevskih zborov, dva pihalna orkestra, dve folklorni skupini, dva literarno novinarska krozka, dve mladinski likovni skupini, po šolah pa 13 gledaliških in recitacijskih skupin, 11 pevskih zborov in 9 literar-no-novinarskih kroikov, na vseh šolah jc organizirano tekmovunje za bralno značko. Tak obseg dela je gotovo dokaz dobre organiziranosti in kulrurne osveščenosti članov, delegalov, mentorjev, strokovnjakov. Za materialno podporo drušivom so ie vrsto lel uveljavljena merila zapridobivanje dotacij za posamezne vrste kulturnih dejavnosti, od honorarjev do najemnin zu dvorane. Ta merila so sestavni del vsakoletnega delovnega in finančnega načrla Zveze, ki ga sprejema in potrjuje Kullurna skupnosr občine.
Zveza kullurnih organizadj organizira ludi gostovanje poklicnih gledali-ških skupin po večjih krajih občine in občasno zaključene predstave SNG v Ljubljani.
Nenehno skrb posveča strokovnemu izobraževanju, saj pošilja člane in mentorje društev na najrazličnejše seminarje in izpopolnjevanja za vsa de-lovna področja.
Že od leta 1972 je prednostna nalogo ZKO Grosuplje obnova kulturnih domov, saj je bilo 16 kulturnih domov v razpadajočem stanju. Potrebna je bila široka zainteresiranosl, mnogi sestanki posebne komisije pri ZKO s pred-stavniki krajevnih skupnosli.
Ker so se vsi trije občinski kinematografi: Grosuplje, Ivančna gorica in Videm—Dobrepolje večkral znašli v težavah, jih je ZKO reorganizirala. Ime-novan je družbeni organ upravljanja kinematografske dejavnosti, komisija za ftlmsko vzgojo pri ZKO pa skrbi za sodelovanje s filmskimi kroiki.
V sklopu dejavnosti ZKO Gromplje deluje koi enota muzejske dejavnosti tudi Jurčičev muzej Muljava, ki vključuje Jurčičevo rojstno hišo, kozolec, ske-denj, pod s hlevom, kaščo, Krjavljevo koio in večji prireditveni prostor. Vsi objekti so opremljeni s starimi predmeti in jih stalno dopolnjujejo. Obisk v muzeju z teta v leto narašča.
Od leta 1974 do leia 1981, ko je bila glasbena šola v ustanavljanju, je v sklopu ZKO deloval oddelek glasbene šole, kjer se je šolalo letno okrog 120 učencev. V ta namen je ZKO najela in adaptirala posebno stavbo v Grosup-Ijem, šola pa uporoblju tudi prosiore v kulturnih domovih Grosuplje in Ivančna gorica.
V delovanju Zveze kulmrnih organizacij Grosuplje je torej zaznati vedno nove vsebinske premike in dejavnosti. Prizadeva si za razvoj kulturnega živ-Ijenja v krajevnih skupnostih in organizatijah zdruienega dela, kjerželi okre-pili inleres delovnega človeka za sprejemanje kulturnih dobrin in s tem, dapo-nudi in organizira čimveč kulturnih dogodkov v skhernem okolju. Obenem pa se zavzema za čim tesnejše povezovanje kullure z izobraievanjem, saj se za-veda, da bodo mladi zapolnili vrzeli v delovanju in jim je treba omogočiti čim-več uslvarjalnega izraianja na vseh področjih umelnosti. Le tako se bo ohra-njala množičnost, zahtevnosl pa se bo usmerila v kvaliteio.