Zgodnja
isM
v v?w
Eatoližk cerkven list.
Danic» izhaja vsak petek naeeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V^skamic? sprejemana za leto 4 gold, za ¡pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tttaj XXXTI.
V Ijnbljani 27. rožnika 1879.
List 26.
Bratoriina ss. Ciriia in Metoda.
(Dalje.)
Čujemo pa tudi milo tožiti, kako žalostna se na Ruskem godi katoličanom. Moskovitovska gospoda ima veči del malo vere, derži se pa moskovitarskega raspora in katoliško Cerkev preganja. V sedemdesetih letih so Hoskovitarji milijone pravovernih kristjanov grozovito v svojo rasločeno cerkev prisilili, in mnogi, ki niso voljno pristopili, isdihujejo po sibirskih pušavah. Nima naša katoliška Cerkev hujše in mogočnejše sovražnice od ločine moskovitarske zarad svete vere, pa tudi mogočnejše nima prijatlice kakor sdruženo molitev mnogo tisuč pobožnih duš. Tudi ločeni atarovčrci jutrove stranke vsaki dan pri službi Božji prosijo, rekoč: Molimo k Gospodu za mir vsemu svetu, za poterjenje njegove svete cerkve in za poedinjenje vsih kristjanov. — Ko se bo pa prava keršanska ljubezen po serčnih molitvah vnela, bo ogrela todi merzle serca naših nasprotnikov, ter oživila priaerčne želje keršanske edinosti. Molimo toraj pridno, pa tudi terdno zaupajmo, da bode skoraj en hlev in en Pastir. — Dalje piše Slomšek:
Ako se brat bratu vsako leto saj enkrat ne oglasi, lahko misli, da mu je umeri, in če prijatel prijatla večkrat ne obiše, jima gotovo umira stara ljubezen. Da se družbanom pobožne bratovšine tudi taka ne zgodi, Vas sopet (1.1860) prijazno obišem, predragi bratje in sestre, ter Vas prav lepo pozdravim in se Vam oglasim, naj se ob kratkem pogovorimo, kako ae je naši braterni preteklo leto po svetu godilo.
Perva snamenitnina lanskega leta je, da je dobila naša pobožna družba sestro v nemških krajih. Goreči škofje Minsterski, Hildesheimski in Paderbornski so vte-melili molitevno družbo sa poedinovanje odkrušenih od katoličanstva, kteri v jutrovih krajih živč. Za patronate
Fobožne bratovšine na Nemškem so si isvolili svetega 'etra; posebno saupanje pa tudi postavili v prošnjo Marije Device bres vsega madeža spočete. V šent Petrovo gredo vsi bratje in sestre aloveano k svetemu Obhajilu, kar se jim tudi za prasnik Marije prečistega spočetja priporoča. Družbani in družbenice ae verh tega savežejo vsaki dan moliti za poedinjenje ločenih kristjanov.
Ravno ta pobožna družba na Nemškem je pa tudi sklenila, bukvice na avitlo dajati in jih pošiljati med odločene keršenike, jim prav jasno, razvidno kazati,
kako hudo in krivo delajo, da v aveti edinosti a kato-iičansko cerkvijo ne živijo, temveč ae branijo s nami apraviti 8e. — Za potroške teh bukev vlagajo družbani vsako leto po grošu dobrega denarja v arebru, kar ni veliko.
V tej družbi ae lahko vsakega meaca popolnoma odpustki zadobč, ako kdo vsaki dan moli, bodi si doma ali pa v cerkvi, za poedinjenje vseh ločenih kristjanov, za povišanje naše avete Cerkve, zakramenta avete pokore in presvetega Rešnjega Teleaa vredno prejme, pa v kaki cerkvi, ktero ai lahko aam izvoli, to molitev Gospod Bogu podaruje. Ti odpustki ae samorejo todi vernim v vicah darovati.
Vaaki fajmošter so poveratni vodnik te bratovšine po avoji duhovniji, ki avojemu škofu popiaek bratov in aeater nasnanjajo, kteri v to bratovšino priatopijo, in tudi njih vložene darila odrajtujejo. — Sveti oče papež Pij IX ao Nemcem to bratovšino av. Petra 3. maja 1858 poterdili in z ravno tiatimi odpustki obdarovali, kakor šest let poprej našo bratovšino ss. Cirila in Metoda, kajti obč imate en in ravno tisti namen.
Naj bi stareji sestra mlaji pri jasno roko podala, oglasil sem ae 13. sušca 1.1. Minsterakemu škofu v imeni naše bratovšine ss. Cirila in Metoda. Prav ljubesnjivo so mi na to prečastiti škof Minsterski Juri 28. aprila 1859 odgovorili, rekoč, da jih naša stareji bratovšina priserčno veseli, in da nam hočejo, marljivo nasnanovati, kako se bo bratovšini sv. Petra po Nemškem godilo. Bukve ali čaaopiae v ta namen piaati tako dolgo odlagajo, da se bo pokazalo, koliko bodo število druibanov, in če bode moči se tega pismenakega dela lotiti. *)
Mislim in zaupam, da ae bote te dve seatri tovar-šice v molitvah in v dobrih delih aerčno podpirale, ena drugi serce dajale in potem veliko več aproaile kakor ena sama. In ker je tudi na Dunaji bratovšina Marije Device bres madeža apočete vtemeljena, da pomaga kristjanom izhodnjih krajev; hoče nam prelepa obljuba Jezusova biti gotova, ki pravi: Resnično, vam povem, ako ae dva smed vas zedinita na semlji, se jima bo, za ktero reč kolj prosita, zgodila od mojega Očeta, kteri
*) Močno želeti je, naj bi iz Maribora, n. pr. častivci r. Slomšeka, poprašali na Nemškem, kako je ■ to zadevo? in to naznanovali; tako bi se delavnost močno poživljala. Ce kdaj, je zdaj čas za to! R. Slomšek so vsako leto v „Danico" pošiljali obširno poročilo, — od tod toliko življenje takrat. Išimo zgubljenih bratov, dokler jih ne najdemo.	Vr.
je t nebesih. Zakaj kjer ata dva ali kjer 10 trije sbrani ▼ mojem imenu, tam sem jas sredi med njimi.
(Dalje sledi.)
imimmi Jezusovega prem. Serca. *)
„Naj hujša bolečina je serčna žalost. — Vsaka bolečina se pre-terpi, le serčna žalost ne/'
(Sir. 25, 17. 18 .
Veliko lepega in ginljivega beremo v sv. pisma o slavnem kralju Davidu. Kako je bil n. pr. ljubesnjiv in čverst mladeneč, ko je ie pri svojem očetu ovčice pasel; ni se bal nikakorine sveri, ne medveda in ne lev»: „kadar je priiel lev ali medved in ma je ugrabil jagojiče, je berž stekel sa njima ter jima ga je istergal is žrela in (sa kasen) ju sadavii in ubil". Beremo dalje, kako lepo je snal na hsrpo brenkati, da je odgsnjsl mračne misli kralja Savla, kako veličastne pesmi je skladal, ktere imenujemo „psalme"; kako Ijabesnjiv prijatelj je bil Jonata in kako prisanesljiv Savla: kako vnčt sa službo Božjo itd.
Vendar se mi is vsega Davidovega življenja še naj bolj gmljivo sdi to le: Absolon, njegov sin, je bil naj lepši mož v vsem Isrsela. Od podplatov do temena ni bilo madeža na njem. To je bilo (sicer) veselje staremu očetu in selo ga je ljubil. Pa kaj pomaga lepote, če serce ni sa nič! Absalon je imel hudobno serce, dal je umoriti svojegs, sicer tadi pregrešnega, lastnega brata Amnona m je s tem očeta silno rasžalil. Vendar se je užaljeni oče ie dal potolažiti; odpustil mu je, ker je menil, da v resnici obžalaje to grosovito djanje. V znamenje odposčenja poljubi svojega sina Absolona. Zdaj, bi vendar mislil, da bo Absolon ljubil svojega prizanesljivega očeta, da ga bo spoštoval in vbogal. Pa tega mersločutm Absolon ni storil, msrveč Šel je in je ljudem prigovarjal, naj se spuntajo zoper Davida, da bi tako lastnemu očeta po sili vsel kraljevi sedež, in če mogoče tadi drago življenje njegovo. O kako je moralo saboleti serce dobrega očeta, ko je to svedil! Zbral je krog sebe sveste služabnike in kar je bilo svestih voj-ačakov, ž njimi je sspustil Jerusalem in šel čes potok Oedron na Oljsko goro. O kako ma je pač kervavelo aerce na tej poti, tako, da se joka ni mogel zderžati! In če mož joka, ima to kaj pomeniti! Če otroci jokajo, ni nič posebnega, ker le-ti se jokajo za vsako malen-kost, -- če se pa tek mož, kakor je bil kralj David, ki je že v mladenških letih leva zadavil, — joka, je tek jok znamenje grozovite žalosti! To so tudi spoznali, kteri so bili ž njim, kajti sv. pismo pravi, da so se tudi jokdi vsi!
anrw» ?? "S® ?dL*j P°.vedal» »e j« «godilo pred kakimi dUUO leti. Za dober tisuč 16t pozneje je šel po tej poti
čez potok Cedron na Oljsko goro drugi kralj — Kralj,
kteri m bi samo mogočen, temuč vsegamogočen,
ne le usmiljenega serca kakor David, marveč naj bolj-
sega naj avetejšega sercs, ne le kralj enega ljudstva,
marveč Kralj vsih narodov, Kralj nebes in zemlje! --
Jezus Kristus je šel veliki četertek, že pozno zvečer z
enajsterimi, ves žalosten in otožen. Pa še čedalje žalost-
mse je njegovo serce. Ko pridejo do verta Gezemani,
pusti Jezus 8 spremljevalcev zunaj; Petra, Janeza in
Jakoba pa vsame seboj na vert. Zdaj se zgrozi Njegova
J) Ta spis je v zvezi z onim „Kervavc solzo Jezusovega Serca", ki jc bil nedavno v „Dan.", in se nam ravno »a ta cas primeren zdi, da bi prelepi praznik Jezusovega Serca nc izginil prenaglo iz spomina in serca pobožnih čcstilccv.
ddfcj. — Njegovo premilo serce prevsema tolika žalost m bntkost, da ie nobeno človeško aerce, ne pred ne potlej, ni bilo teko selo žaloatno. Na tistem hribu, kjer ao nekdaj is Davidovih oči grenke aolze kapale, ao zdai tudi s Jesuaovega obraaa kapale debele kaplje; pa te kaplje mao bile vodčne solse, to so bile ksptje Njegovega kervavega potu!	J 6
fkkel »em, da moikega solse ao snsmenje velike žaloati, vendar največi žalosti ie ne pomenijo aolae — snamenje največe žaloati na avetu jekervavipot.
In glejte to Serce, ki je bilo med vaemi aerci na svetu nsj bolj žalostno, prasnuje danes takorekoč svoj god, in mi smo se sbrali, da bi ga počaatili (danes in častili v oeli osmini).
Že lani sem vam na današnji dan razlagal žaloat Jesuaovega preav. Serca, ter sem pokassl kervave kaplje na podobi in sem rekel, da ae mi zdijo te kaplje kakor kervave aolse, ki ao na Jesuaovem Serca saatale! Pa žalost Jesasovega Serca je teko velika, da se ne d& dopovedati, ko bi kdo še teko dolgo govoril. Na podobi Jesuaovega Sercs, ktero je vidila devica Msrjeta Alakok. vidimo še mnogo snamenj, ktere nič drazega ne pomenijo, kakor nezmčrno žaloat tega najav. Serca; tu vidimo globoko kervavo rano, vidimo ternjevo krono okrog, in križ zasajen v Serce: vae to ao znamenja žaloati in britkoati!
Saj tudi mi teko govorimo; kadar hočemo dopovedati dragim, da nam je aeroe selč žaloatno, pravimo: naše serce je ranjeno, prebodeno — in kaj pomeni globoka rana Jesusovega Serca drusegs, kakor nezmčrno žaloat Njegovo? Drugi naznanjajo aerčne bolečine a tem, da pravijo: kako teano jim je pri aercu, kako jim žaloat serce atiaka — glejte Jezuaovo Serce je tudi stiskano, zvezano, krona bodečega ternja ga krog in krog oklepa. In sploh ima vsak navado, vae avoje britkoati in bolečine imenovati avoj križ — to pomeni tadi križ na Jezuaovem Serca: ali ae vam ne zdi, kakor da je to mera Njegovega terpljenja, mera tako velika, da se nobeno drugo Človeško terpljenje ž njo primčrjati ne dA! ... 86 n*Sft ljubesen do nsjsv. Jezusovega Serca bolj vname in ogreje, premislimo zdaj le: rano, križ in ternjevo krono na podobi preav. Serca!
Veliko je tacih krajev, kjer je bilo Jezuaovo Serce žaloatno. Žaloatno je bilo v betlehemskem hlevčeku: žalostno na daljnem potovanji v Egipt; žalostno v domačem mestu Nazaretu in velikrat žaloatno po mnogih druzih krajih domače judovake dežele, ko je med avoje prišel, pa ga niao hotli aprejeti, ker je kakor dober pa-stir iskal zgubljenih ovčic, pa se mu niso hotele podati, da bi jih k svoji čedi pripeljal; žalostno je bilo Jezusovo Serce pred sodniki: pred Anam in Kajfom, pred Pi atom in Herodom; žalostno pri stebru, ko je bil bičan, žalostno na križi, kjer je umiral: vendar tako zelo žalostno, bi rekel, ni bilo nikjer, kakor na Oljski gori v vertu Gezemani. In tukaj si Ga hočemo misliti zdajle, ko bomo premišljevali rano, ternjevo krono in križ preav. Serca Jezusovega.
1. Prav dobro in modro je vravnala Božja previdnost, da je človeškemu očesu zakrila prihodnost s temnim zagrinjalom. Kajti ko bi marsikteri človek že za vec let naprej vedel, kolika nesreča ga bode zadela, kaka huda in dolga bolezen ga čaka, ali kdaj in kako grozovite smerti bo umeri itd., bi ga gotovo tužna misel na tako nearečo nikdar ne popuatila, noč in dan bi ga spremljala, vsako veselje bi mu ogrenila. Tisto uro, tisti trenutek, ko bi človek v daljavi zagledal svojo nesrečo, bi že začel v svojem aercu čutiti tiste bolečine, ki imajo njegovo telo še le pozneje terpinčiti; znabiti bi še ne pričakal terpljenja, ki ga v prihodnosti vidi, temuč aa-
mega strahú in skerbi bi umeri pred, preden pride to, česar se je bal.
Večkrat že se je zgodilo, da so se naenkrat lase pobelili človeku, ki je nagloma zvedel, da bo moral umreti ali pa kaj drusega grosovitega prestati 5 tako ga je strah prevzél. Tudi se pripoveduje, da so k smerti obsojeni že pred umerli, samega strahú, preden je prišla odločena ura.
Kako britko je moralo biti tudi milemu Jesusu pri ■ercu veliki četertek na Oljski gori. Prav jasno in žiro mu je bilo pred očmi vse strašno terpljenje, ki ga je imel prestati še tisto noč in potlej v petek dopoldne in popoldne. In reči smemo, da tisto terpljenje, ki ga je Jezus preBtal veliki četertek v svojem sercu, je bilo enako terpljenju, ki ga je drugi dan na raznih udih svojega telesa zares preterpel. Res, da so ga pozneje stiskale vervi, s kterimi je bil zvezan in od sodnika do sodnika peljan, — pa še britkejše, kakor njegove roke, so že v četertek stiskale njegovo Serce; grozovito so ranili in razmesarili udarci Njegovo telo, ko je bil na Pilatovem dvoru bičan; toda ne manj britko jih je čutilo že naprej v četertek Njegovo Serce; težak, pre-težak je bil za Njegove presv. rame veliki petek veliki križ, ali grozna je bila tudi serčna teža, ki Ga je na Oljski gori na tla vergla; grozovitih bolečin je bila kri, ki mu je v petek iz vsih rán tekla, ali znamenje ne manjših bolečin je bila tista kri, ki Mu je v četertek, ne iz rán, ampak tako rekoč naravnost iz Sercá skoz mesó in kožo v podobi kervavega potu pritekla in na tla kapala.
O zares: „Naj veča bolečina je serčna žalost!"
Pa nikar ne mislite, da preveč govorim. Tako me uči sv. pismo in tako govorijo cerkveni učeniki. Cerkveni učeniki sploh učijo, da je Jezus smertne težave že na Oljski gori v četertek zveččr prestal, ne še le v petek na križi. In to tudi Jezus sam poterjuje, ko potoži trem izvoljenim: „Moja duša je žalostna do smerti"; kaj seto pravi drugač, kakor: „Mojeserceterpismertne težave"!
In kako britke so bile te smertne britkosti, nam je sv. evangelij vsaj po nekoliko popisal. Tu beremo, da je Jezusovo Serce začelo biti žalostno in se je zgrozilo. In serčne bolečine so postale tako velike, tako silne, da je omagal, da je padel na tla, na svoj obraz! Pa tudi takó (na tleh) ni mogel dolgo ostati zarad pre-silne britkosti, temuč godilo se Mu je tako, kakor sicer umirajočemu človeku. Kadar namreč smert pride h kakemu bolniku, in se začne s svojo merzlo roko popri-jemati njegovega serca: takrat se loti tega serca neka nepopisljiva stiska, ktero mi zdravi poznamo le po imenu, „smertne težave" ji pravimo. Te težave se berejo umirajočemu že na očesu: — oh tako čudno, tako milo proseč se ozira na pričujoče, da mora še tako terdo in neobčutljivo serce biti ginjeno pri takem pogledu. Glejte, tako tudi mili Jezus zopet vstane v svojih smertnih težavah, in gre poiskat svoje tri ljubljence — pa (oh!) najde jih spijoče — pri njih ni tolažbe, — zopet gre nazaj — spet omahne na tla — in tako trikrat! — Težave so čedalje veče in veče, slednjič tako velike, da se začne potiti. Pa Njegov pot ni, kakor druzih smertno žalostnih ljudi, — Njegov pot je kervav! In kakor bi ne moglo Njegovo Serce tolikih bolečin prenašati, začne prositi trikrat: „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre ta kelih od mene!" In nebeški Oče vidi, da je žalost do verba prikipela, zato pošlje angelja, da potolaži Jezusovo Serce.
Táko je bilo terpljenje, ki ga je Jezus še le samo na Sercu terpei in celó bolečine, ki jih je prestal v petek na svojem životu, se nam ne popisujejo tako grozovito. Na to se vselej spominjajte, kadar vidite rano na po-
dobi Jezusovega Serca. Ta rana nam ob kratkem vse povč; tako rekoč z eno samo čerto je zapisano vse terpljenje Gospodovo. Res, da je bilo presv. Serce ie le po smerti s vojaško sulico prebodeno, ali v resnici je bilo vse prebodeno, vse ranjeno, — vsaka žilica smertno raa-bolena, še preden je začel terpeti. O ta rana nam glasno kliče: „Serčna bolečina, naj hujša bolečina!"
(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
k Ljubljane. (Razstava ) Letošnja razstava bratovščine presv. Rešnjega Telesa, ki se je zavoljo raznih zaderžkov zakasnila, bode od 6. do 13. mal. serpana (julija) v znanih prostorih uršulinskega samostana ljubljanskega. Odperta bo razstava bratovskim odom in dobrotnikom vsaki dan od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Precej po dokončani rasstavi se bodo isdelki razpošiljali, kar se naznanja s pristavkom, da bratovščina ne more več sprejemati novih prošenj.
Vodstvo bratovščine sv. R. Telesa.
Volitve. I. Skupina Ljubljana-Litija Ribnica je v vsih 3 krajih enoglasno volila g. Kluna — z vsimi 236 glasovi.
II.	Postojns-Logatec enoglasno g. Obreza.
III.	Novomesto-Kerško Cernomelj enoglasno g. Pfeifer j a.
IV.	Kranj-Kamnik-Radolica grofa Hohenwarta z vsimi zunaj 2 glasov.
V.	Kočevje-Trebnje Radeče gr. Bsrbo-ta s 97 glasovi zoper 38, ki so jih Kočevarji dali dr. Jul. Wurs-bach-u.
Ko so kmetiške občine tako moško volile, je upati značajnosti tudi zastran volitev po mestih, ki bo 30. t. m. Možje, ki jib središni odbor priporoča, so pa ti le:
Dr. Jožef INikluknr,
za mesta in terge gorenjske in notranjske, na vse strani pravi poštenjak.
Or of Jlarfflicrl
za Dolenjsko, ki ga „Novice" gorko priporočajo.
Vitez Sehiieltl-Treiienfel«!
za Ljubljano. Le-tä je tajnik v cesarjevi kanceliji na Dunaju, posestnik Zspriške grajščine pri Kamniku in ondotni častni meščan, poseben prijatelj naše dežele, ki ga vse hvali kakor verlega katoličana in poštenjaka.
Is Poreča. (Konec.) Deus tarnen avertat, quod quem-admodum Synagoga post minas hasce gravissimasomnem auctoritatem amisit; ita aliquid simile novae legis Sacerdo-tibna accidat. Solum mihi liceat, ultimo loco Sanctorum Patrum doctrinam exponendo, eorumque gemitus descri-bendo, timorem vobis salutsrem incutere. In eorum scriptis invenio, quod summo quidem obsequio Sacerdotalem dignitatem prosequebantar, sed simul Sacerdotum inscitiae et ignaviae maximam peccatorum partem, quae patraban-tur a populo, adscribebant. Ita in eorum bomiliis, ita in Synodis Provincialibus, it*, in Oecumenicis, malum hoc maximum deplorabant, ut certum est compertumque. Putandumne hac nostra aetate aliter se rem habere, et quod gravitas morum, errorumque colluvies atque cul-parum, ex alio fönte, quam e Ministrorum ignoratione et incuria proficiscatur? Qui ita sentiret, et nimis esset injuriosus antiquis, et recentibus nimis assentator. Res plane certa et evidens est, Pastores muneri suo non sa-tisfacere, si in praedictis deficient, quamvis in seipsis,
at olim Pontifex Heli, nihil vitaperabile praeseierrent. Apostolus quippe vult Ecclesiae administrum, nedam sobriam esse, castum, modeatum, irreprehenaibilem, sed etiam doctorem, qui nempe „potens sit exhortari in doctrina sana, et eos qui contradicunt, arguere." (Tit. 1.) Satis itaqoe non est qaod animsrum curator amplecta-tur eum, inquit Apostolus, qui secundum doctrinam est fidelem sermoneos, videlicet, quod nullum in seipso, vel contra catholicum dogma, vel contra moralem doctrinam admittat errorem; sed insuper debet alios exhortari in doctrina sana, et in viam salutis dirigere, ac propterea eos, qui contradicunt, arguere, idest, ovile suum a lupia tutari refellendo falsas, erroneaaque doctrinas.
Qaocirca unum ex praecipuis, effícacioribusque re-mediis, quibus occurratur ingentibus malis, quae Dei Ecclesiam affligunt, procul da bio est dare operam studiis statui nostro respondentibus. Fides nostra non infídelium aggressiones, sed ministrorum suorum igoorsntiam metuit. Perduellium insultus solum id praestitere, ut fides nostra novos, illuatrioreaque reportaret triumphos. Contra vero, quod ei maximum intulit detrimentum et dedecus, Pa-storum ignorantia fait. Haic praecipue tribuenda videtur tot florentissimarum Provinciarom jactura: huic tot chri-stianorum, qui in medio Ecclesiae degunt, pravitas mo-rum, et corroptio doctrinae. Lutheri, Calvini, aliorumque Heterodoxorum debacchatio luculentiorem reddidit doc-trioae catholicae veritatem. Nos, nos ipsi necessarii lu-minis destitutione toedare possumus venustissimam Ecclesiae faciem, eamque ad filiorum suorum errata amare defienda competiere.
Qua de re, dilectissimi, perpendamus status nostri hujus sublimitatem, nosque ipsos perscrutemur, quomodo huic tam excelsae vocationi responderimus. O Domine Jesu! quis sum ego, ut me ad talem altitudinem eleva-rea? Ego pulvis et cinis, ego vermis, cujus conceptio culpa, nasci poena, necessemori; et tu minuisti me paulo minus ab Angelis! Minuisti dicam, an exaltasti? exal-tasti me Dcmine, super omnes Angelos exaltasti: illi siquidem administratorii sunt spiritus in ministerium missi propter electos; me autem non servum vocaati, sed ami-cum, quoniam ea quae Patris tui sunt omnia mihi nota fecisti: illi supplicationes et vota hominum ad te defe-runt intercedentes postulatia exauditonem, reportantes dona tua: me voluisti, Domine, esse custodem et dispen-satorem thesaurorum coelestium; meo arbitrio gratiae elargitionem reliquisti: illi tibi aasistunt cum tremore et pavore, faciea velantes suas; ego te aspicio quotidiesub pania specie velatum, ego carnem tuam, dulcisaime Jesu, manibus tracto, ore teneo, ego te mihi quotidie per sanc-tam Comunionem intime contango. Pro tanta sublimitate, quantam mihi ipsi debeo reverentiam! Si sacra vocantur hagiographa, quoniam inapirante Deo, fuerunt conacripta: si sacra dicuntur templa, quia loco orationia dedicate iuerunt; quonam nomine me ipsum vccabo, cui verbi tui, cui myateriorum tuorum, cui gratiarum commiaisti diapensationem ?
Sacer igitur sum, sanctus sum! Deduc, anima mea, deduc quasi torrentem lacrymaa per diem et noctem, non de3 requiem tibi, ñeque taceat pupilla oculi tui! Argen-tum tuum versum est in scoriam, vinum tuum mixtum est aqua: qui sanctus esae debueram, a via juatitiae de-fiexi : qui puritatem deligere debueram, impuritate con-tabui. Me constitueras, Domine, ducem coecorum, lumen eorum qui in tenebris sunt, eruditorem insipientium, magistrum infantium, babentem formam scientiae et ve-ritatis in lege. Sed ebeu, me miserum! qui alios doce-bam, me ipsum non docui; qui alios emendare conabar, me ipsum non emendavi; qui gloriabar in lege, per prae-varicationem legis Deum inhonoravi. (Rom. 2.) — Sed est et aliud malum grande quo in amaritudine cordis
mei gemam, et eo magis gemam, quod irreparabilis est jactura quam feci. Ars est artium regimen animarum: onus est ipsis angelicis humeris formidandum. Ad banc artem rite addiscendam quanta assiduitate non debuis-sem studiis incambere? Quanta diligentia sacrae Scrip-turae paginas pervolvere, Patrum libros scrutari, sacrae disciplinae magis tros consulere, vitas Sanctoram perle-gere? Sed dies et hebdómadas vacuas reddidi mihi, cam laborÍ8 impatiens didici circuiré domos otiosus, et non solum otiosus, sed et verbosus, sed et curiosus, exuens decorem status mei, vanis me implicans nugis. Sed et menses et annos inútiles feci mihi, quando incepi ludi-bus me exercere, statuta invisere conventícula: horas integras officiis meis detrahere, ut illas in ineptis absu-merem rebus. Tu mihi Domine talenta tua dederas, tu mihi dona animae et corporis et media mihi scientiam neceasariam acquirendi concesseras: ta dixeras mihi: negotiare dum venio. Et ego servus nequam, talenta abscondi Domini mei, nec abscondi solum, sed et dissi-pavi. Quid dicam tibi, Domine quid respondebo, quando incipies ponere rationem cum servis tuis? Patientiam habe in me, et omnia reddam tibi: noli projicere me a facie tua, quoniam iniquitates meas ego cognosco, et peccatum meum contra me est semper.
Peccavi Domine, miserere mei: peccavi Domine, miserere mei."
Sv. Očetu so poslali naslednje pismo verne vdanosti :
Beatissime Pater!
„Sacro spiritualium exercitiorum recesaui attenden-tea, ut gratiam quae data fait nobis per impoaitionem manuum preabiterii reauacitaremus, nullo modo nos ab invicem separare atque ad oves nostras redire poterimus, quin prius, ceu filii amantiasimi Patris, omnium nostrum corda in unum quodammodo conjungamus, atque ad pedes ¡San ct i tat i a Tuae provoluti uno ore confiteamur, noa, Tibi, obsequentisaimo animo esae et fore devinctos.
„Inter graviasimas, quibus undique vexaris angustias et animae amantadines, inter contemptus et injurias, quibus a nonnullis ingratis Catholicae Ecclesiae filiis premeriš, virtutem Tuam, Beatisaime Pater, suapicientes, ai non facie ad faciem Te alloqui valemus, sinceros et Íntimos ardentis charitatis atque omnimodae aubjectionis sensua, litteris saltern depromere gestimua.
„0 Dignissime Petri Successor! Tu es magiater ille, a quo si quis discesserit, illico turgidis haereaeos fluctibua subvertitur! In Te veneramur Petrum, a Ser-vatore dilectum et cui claves regni coelorum concreditae Bunt! Tuis itaque decretia ceu ipaiu8 Christi oraculis religiose adhaerentea non aolum quae fidem moresque attingunt, aed ea inauper omnia quae ecclesiaaticae oeco-nomiae diapensationem respiciunt, nos, tota anima de-missione complectimur et veneramur; neque difficultatea, contradictionea umquam poterunt cor noatrum a Te, iner-ranti veritatia Magistro divellere, aed, adjuvante Domino, fortea in aanctis, quae nunc iterum elicuimus, propositi's, peraeverabimua, ac tandem impavidi, oves curiae nostrae concreditaa a venenatis fallacium doctrinarum paacuis sedulo cuatodiemua.
„Tu, autem, Sanctissimae Pater, haec vota nostra (quibua quasi devotionis argumentum obulum nostrum adjungimua) benigne auscipere et Apoatolica benedictione fulcire digneris.
Parentii séptimo Idua Maji 1879."
Tandem feria VI Sacra Synaxi per manus Episcopi refecti, ac persolntis gratiarum actionibus, ad sua singuli redierunt; špiritu omnes, ut fidendum est, renovati, ro-borati, perfecti; desiderio desiderantes ut sequentibua annis haec ipsis obveniat gratia et felicitas, ad Sacrum
bane Recessum denuo conveniendi, tot bona et tam in-signia iterum atque iterum depromptnri.
Et Virge Dei Genitrix, sub Cujus auspiciis in pul-cherrimo suo mense ad Thronam gratiae confagimus, ipsa nos benedicat, atque perseverantiae donum, precibus numquam irritis, a Fiiio suo nobis impetret. Amen.
Ix Sarajeva, 15. rožnika. (Sveto R. Telo; Škof na birmi; protestantizem.) Kar smo težko pričakovali, pričakali smo srečno in veselo: veliki praznik Sv. Telesa. Vae je bilo že poprej radovedno, kako ae bode aloveano obhajal; in res priprave so bile velikanske. Prejšnidan napravljali ao ae oltarji, in 8icer trije na levem brega Miljačke (reke tekoče akozi Sarajevo) in jeden na desnem. Procesija pričela se je na osebno željo prevzviše-nega fml. Jovanoviča zarad strašne vročine že pred sed-memi. V ta namen so se zbrali vsi vojniški poveljniki, njim na čela Jovanovič v vsi paradi, okinčan z vsemi svojimi redi. Njemu pridružila se je deželna vlada, in sodnije, na čelu njim dvorska svetovalca gg. Badovinac in Rotky; med pervim in zadnjim zapazil sem tudi pravoslavnega (nezedinjenega) arhimandrita, vnetega narodnjaka, g. Savo Kosanoviča, in druge pravoslavne svečenike, pervega v polni paradi, okinčanega z vsemi redi. Za njimi gnjetla se je velikanska množica ljudi. Pervi oltar je bil napravljen blizo cerkvice; okoli oltarja in po vsi ulici je stala atraža vsakošnih vojakov in žen-darjev, in to zarad turškega kljubovanja in tudi radi veče slovesnosti. Nebo so nosili podčastniki. Spredaj je šja godba in za njo kompanija častne straže. Ravno tako marširala je kompanija častne straže za procesijo. Pred kasarno na Filipo vice vem tergu je stalo zopet pol polka vojakov, ter straljalo pri vsacem blagoslovu. Serce mi je veselja poskakovalo, ko sem čul pervi evangelij peti na ves glas, in to v hervatsko serbskem jeziku. Kakor navadno v cerkvi, odgovarjalo je tudi tukaj ljudstvo pevajoč na ves glas. Pri blagoslovu ao topovi za-germeli na gradu, da se je vse treslo. Procesija krenila je potem po glavni Franjo-Josipovi ulici. Pred procesijo zopet so stopale straže ter skerbele povsod za red, in zapovedovale, da naj se zatvarajo (zapirajo) štacune či-futov (judov) in turčinov, kar se je tudi zgodilo. Po ulicah je bilo le malokterega turčina viditi, ker zapovedano je bilo tudi, da se mora vsakdo odkriti, kadar procesija mimo pride. Le nekteri ošabni turci in judje derznili so se iz bližine gledati, ali berž ko so koga zapazili pokritega, ležal je tudi njegov „fes" na zemlji. Tako veršila se je procesija zaželena na ljubav vseh kristjanov v naj večjem redu. Vsako keršansko serce pak se je gotovo radovalo, kajti ni je žive duše v Bosni, ki bi pomnila take svečanosti Božje. Pretekla so stoletja v robstvu (sužnjosti) turškem, o kterih si ubogi katolik praznika sv. Telesa niti misliti ni smel; sedaj pak se je zvijal divji trinog kakor červ in spreminjal barve od same jeze nad osvobodenim „kavrom", trinog, ki je ie leto, kar je zapovedoval. Po dokončani procesiji bil je „Te Deum laudamus" in naposled zaigrala je godba carsko himno.
Naš Sarajevski škof je še vedno zunaj na birmi, ter ni še določeno, kedaj se verne; zato je tudi marsikomu žal bilo, da ni njega na čelu procesije videl; na-domestoval ga je vojni župnik.
Poleg vsega dobrega in poleg vsega slabega, kar imamo v naj novejšem času, pridružil se je tudi protestantizem. Res prav nepotrebna stvar za Bosno. Privleklo bo je nekoliko Prusov, ki svojo brezumno politiko in svojo pokvarjeno „bibel" ijudčm vailujejo. Mislim pak, da je njih misija prazna, ker kdo bode neki poslušal Prusaka, kterega komaj Avstrijanec umeva, ako nemški govori. Skušajo, se vč da, na vso moč in delajo ae ve-
likani in velikodušni a svojimi knjigami, ali njih pastor, ki že 14 lčt tukaj biva, pridobil je za luteranako kra-ljeatvo jedno aamo že poprej revno dušo. Prešli so čsai za proteatantiaem, to jasno dokazuje popolnem raa-rušeni njih tempelj ne daleko od Kreševa. Z Bogom!
Razgled po »veta.
Jezaitovski misij oni v Indiji. Goa ima 4 -5000 katoličanov, apostoljsko namestnistvo Madurejsko 152.000: Madras 47.000; Kalkuta 14.300; Bombay 21.800; jutro vo Bengalsko 7805 ; Patna9500; Visigapatam 12.389; Hiderabad 8500; Koimbatur 25.000; Maysaur 25.500. Tedaj skupaj veliko čez 320 tisuč katoličanov. Angleži se poaebno pehajo Bvoje podložne pogane polateraniti, in ne brea vapeha, kakor pišejo. V Tinneveily-u delate dve protestanški družbi in pridobili ste s svojimi 500 pastorji boje %e 90 tisoč poganov. Katoličani pa imajo le samo 9 evropejskih misijonarjev, 7 domačih mašni-kov, 12 katehistov in 26 šolskih učiteljev. Znano pa je, da pravi blagor in sad misijonov je vselej bil le pri katoliških misijonarjih in tako se bo gotovo skasalo tudi v Indiji ; to se vidi v severni Ameriki, kjer v resnici le katoliški misijoni vspešujejo, akoravno v politiki in očitnem življenji protestanštvo in aploh krivo verstvo gospoduje.
0 smerti mladega Napoleona pravi „Unità", da njegova amert je bila podobna amerti mladolaškega generala Nina Bixio-ta, ki je bil ubit 1.1873 v holanški odpravi proti Ačinesom... Princ Napoleon ae je šel vojskovat na nos „Dobrega upanja", kakor je piaal Rouere-u, iz hvaležnosti za gostoljubnost, ki jo je vžival skoz 8 lét na Angleškem, in potem ko je avojo odgojo doveršil v vojaškem vstavu v Voolviču. Imel je morebiti naj boljši namene, nosil je pa seboj ravno tisti izvirni greh, kakor sin Napoleona I, ki ga je bil oče razglaail sa „Rimskega kralja", in je potem umeri kakor „vojvod v Reichstadtu". Res je, da Napoleon III ni bil dal tacega naslova svojemu sinu, toda rojen je bil v osodovitem letu 1856, takrat ko je Napoleon III (malo posneje na kongresu) v Parizu (8. m. trav.) po svojem pervem ministru gr. Valevskem spodbujal grofa Kavurja, da naj pričnč vojsko zoper papeža.
De Maistre je ob času, ko je bil pervi Napoleon na verhuncu svoje sreče, pisal pomenljive besede, kako da nikoli noben vladar ni položil roke na kterega koli papeža, da bi se bil mogel z dolgo in srečno vlado hvaliti : „ Jamais aucun Souveraine n' a mis la main sur un Pape quelconque, et a pu se vanter ensuite d'un règne long et heureux.11 Na te besede je bila „Unità" opomnila Napoleona III, ko je bil na verhuncu slave ne ie na Francoskem, temveč skor po vsem svetu. Dvakrst po versti tedaj so se spolnile De Maistrove besede: ko je bil padel Napoleon 1 in umeri njegov edini sin, in ko je padel Napoleon III in ga je preživel le 6 lét in 5 mescev njegov edini sin. Materi nekdanjega „Rimskega kralja", Mariji Luizi, je bilo dano še tolažilo, da je vidila svojega sina umirajočega; to tolažilo ni bilo dano nesrečni Evgeniji cesarici. Slavna gospi je pre-vidila te oblake nesreč že od začetka, in je nespremis-ljenega soproga Napoleona III večkrat svarila, naj od-jenja od tega počenjanja, kajti Rim je bil vselej nesreča za napadnike; pa njeni modri opomini so šli po vodi, in pravica Božja je v trenutku na tlatrešila francosko cessrstvo, in poklicala je pred sodbo cesarja potem, ko je bil tri leta v pregnanstvu; in sopet tri leta
pozneje pa sgine njegov tin — tcdi na tujem. Res je, da sin ni počenjal pregrčh in krivic tvojega očeta, toda pregrehe kraljev in cesarjev soper sv. Cerkev, kakor pripominja Joief Da Maistre, se kaznujejo tudi v njihovih mlajših; v sinu se je spolnilo: „Delicto, majorum immeritus lues.11
Lord Sidney in duhoven Godard sta imela od kra-ljice Viktorije nalogo, naznaniti cesarici žalostno sporočilo. To se je zgodilo 20. rožnika. Poprej so Evgeniji priderževali časnike, ki so nsznanovali princevo smert. V nekem pismu pa je brala besede o „žalostni novici". Berž popraša o tem vojvoda Bassanskega, kteri pa ni naravnost odgovoril. Nato je čutila, da to tiče njenega sina in je rekla, da hoče popotvati na obrežje „Dobrega upanja". Ko pa je nesrečna mati nesrečo bolj za gotovo svedila, je sklicala: „Moj sin! moj ubogi sin!" Gospa Breton jo pelje v domačo kapelo. Cesarica celi dan ni nič jedla in je kakor zmešana. Novine od 21. rožnika pravijo, da njen stan je še zmeraj hudo nevaren. Sicer dobiva cesarica od vsih strani na zemlji sožalne daljno-pise; pisali so ji tudi sv. Oče Leon XIII tolsživne besede: pa kaj pomaga, ko je v takem stanu, da jih še brati ne more! Kadar jih pa bode mogla prebirati, bodo gotovo Leonove besede edine, ki so zmožne njeno po-terto serce poživiti in potolažiti.
Še ena okolišina je, ki ima veliko tolažilo v sebi sa neutolažljivo mater. Eden telegramov francoskih pravi, da princevo truplo je bilo najdeno popolnoma vsega oropano; le na vratu je imel križec, škapulir In svetinjo Marije Device. Mladi princ tedaj je bil saupljivo vreden botranec velikega Pija IX z vero v Jezusa Križanega, z ljubeznijo in češenjem do Matere Božje v sercu. — To vero je pokazal tudi 9. pros. 1873, ko so ga bili šli iskat v šolo v Vulviču, naj bi še po-slednjič objel svojega umirajočega očeta; toda mertev je bil že oče, ko je sin prišel.... Cesarski sirotek se verže na kolena zraven umerlega očeta, povzdigne kviško oči, in reče vdan in glasno: „Oče naš, kteri si v nebesih, zgodi se Tvoja volja!" In potem ko se je ponižno podvergel v voljo Očeta vsega človeštva, je objokoval svojega zgubljenega zemeljskega očeta. Upati se sme, da mladeneč s takimi občutki ni umeri v smert-nem grehu. Bog se usmili njegove duše!
Drobne novice. Turška gnjila deržava se pričenja drobiti tudi v Aziji in Afriki. Arabi, kterih je gotovo večina med turškim podložniki po jutrovih in južnih krajib, namerjajo odcepiti se od Turčije, ker pravijo, da spačeni turški narod ni vreden, da nad njimi vlada. Egiptovskemu namestnemu kralju (kaJivu) so na herbtu Anglija, Francija in Nemčija, m prejšni zahtevate, naj se namestnik vladi odpovl. Če tudi mu bo mohame-danski naslednik izvoljen, je vendar gotovo, da vpljiv Anglije in Francije v unih krajih bode vedno veči, in kaj utegne konec biti, ni dvomljivo, ako Božja previdnost vse reči drugač ne oberne. Da tudi v Evropi turška reč ni še končno poravnana, to kažejo vse nove pokrajine in njih stanje, pa tudi vedni razpori na dvorit samem v Carigradu.
Evropejske vlade se mešajo tudi v amerikansko Čile-Peru-Paraguajsko vojsko. Ravno naznsnjsjo, da tri francoske barke so odpljule branit francoske koristi na Čile-Peruanskem.
Med tem se je neprevidoma zaslišalo, da je v Zu-lovski deželi ubit Ljudovik Napoleon, sin Napoleona III. Po padcu očeta izrejevan na Angleškem, se je podal tudi z angleško vojno med Kafre, da bi se v vojnih rečeh djansko izuril. Spremljan od nekterih angleških častnikov, je zapustil polje generala Wode-a, pa krenil s nekterimi tovarši na ogled na Zulovsko. Na neki
sčtvi bliso reke Fotosi je stopil s konja. Zulovci neprevidoma priskočijo in ubili so njega in dvavojaks. Njih trupla so potlej našli. Vidili so, da princ je bil s 17 suličnimi ranami vsmerten. Napoleon Evgenij Ljudovik Janez Jožef je bil rojen v Parizu 16. sušca 1856, tedaj je umeri v naj lepši mladoBti sin Napoleona III in tudi upanje napoleonske stranke. Enako je tudi svoje dn! Napoleon Frančišk Jožef Dragotin, sin in vse upanje Napoleona I, rojen 20. sušca 1811, že 22. m. serp. 1832 v Schonbrunu pri Dunaju za sušico umeri. Napoleonska politika se je stavila na plčn in na pobijanje ubozega človeštva v vojskah, pa na terpinčenje papežev in tla-čenje sv. Cerkve; zato ni čndo, da napoleonski načelniki v svojih družinah nimajo blagoslova, in ker le po tujem hrepene, tudi na tujem umirajo.
Pred več kot pol stoletjem je preslavni Gorres umirajočemu pervemu Napoleonu naslednje besede prilasto-val, ali kakor pravijo, na jezik položil: „Revolucijo sem premagal in potem jo pogoltnil in v se vzel, v nji sem snoval in v njeni moči deloval. In zdaj ko moram odstopiti, jo celo vam ddm nazaj ter jo zopet iz sebe v vas veržem. In vi bodete dalje delali... zakaj moj duh je nad vami..." To je nekako prerokovanje, ki se je spolnovalo, ne le sploh kakor je Gorres mislil, ampak tudi posebej v napoleonovcih. Napoleon I je umeri, ali njegov prekucevalski duh je ostal, in čez petdeset lčt je, odkar se ni jenjalo zoper Boga, zoper kralje in zoper narode grošiti po šegi pervega Napoleona. Tlačenje in preganjanje cerkve Božje, pahanje postavnih vladarjev z njih prestolov, žuljenje narodov do zadnje kaplje kervi, — ali niso to prekucevalne ideje Napoleona I (in II)! *) Da je tudi Bizmark učenec napoleona III, je sploh priznana reč. In kdo ve, kaj bi bilo iz mladega Napoleona, ako bi ga kaferska dežela ne bila končala? Morebiti mu je ravno njegov kerstni boter veliki Pij IX sprosil, da je zapustil zemljo, predenj se je v kaj hujšega zapletel ter je tako njemu in svetu veliko hujšega odver-njenega.
Pokojnik je boje pred svojim odhodom v južno Afriko spisal (V) poslednjo voljo in si naslednika zaznam-njsl Viktorja Napoleona, vnuka Viktor-Emanvela in sina znanega „rudečega princa1' in fanatiškega sovražnika sv. Cerkve. Dvomljivo je, če bode mladeneč v tacih nevgodnib okolišinah imel izdatno stranko, še bolj dvomljivo pa, da bi imel blagoslov Božji, sin tako ostudnega očeta, kakor je rudeči „Plon-plon".
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Moj brat Jakop pri D. M. v Polji je bil tako hudo zbolel, da si, zunaj z rokami še nekaj malo, ni mogel prav nič pomagati in so vsi mislili, da ne bo nič z njim, ker mu nobeno zdravilo ni pomagalo; priporočila pa sem ga po „Danici" N. lj. G. in obljubila zahvalo razglasiti, če se mu zboljša, in res se mu je začelo kmali boljšati, začel z bergljami hoditi, zdaj pa je tudi berglje že opustil in začel delati. Bodi toraj vselej češena N. lj. G. presv. Serca!
V Ljubljani, 22. rožn. 1879. Ana Gregorec.
Št. 2. Mesca maja je mojo sestro napadla silno huda in nevarna bolezen; v tej sili smo se obernili do Boga in do Naše ljube Gospe presv. Sercs, po „Danici" jo v molitev priporočili; in kmalo se je toliko zboljsalo,
*) Prim, preizverstno knjižico: „Nicht nach Canossa!" A. Franke, Regensburg, Pustet 1872.
da je sinožns opravljati svoje dolžnosti. Čast Bogu! Cešenje Naši ljubi Oospej presv. Serca!
V Sostrem, 22. rožnika 1879.	M. D.
Prošnje.
Brata, že več mesecev bolna, ki jima sdravila nič ne pomagajo, se prav goreče priporočate v bratovsko molitev za sdravje. Zahvala se naanani. *) — Oseba, dosedaj bolna, sdaj ozdravela, prosi bratovske molitve sa službo pri kacih keršanskih ljudéh.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporotevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec mali serpan 1879.
I.	Glavni nameni: Spreobernjenje tistih, kteri so morebiti tudi v svetem letu terdovratni ostali.
II.	Posebni nameni:
1.	malega serpana. Ta mesec ima 31 dni; pervi je dolg 15 ur 38 min. Solnce izhaja ob 4 in 31 min. sahaja ob 7 in 49 min.
Latinci so ta mesec po Juliju Cezaru imenovali „julius", julij. Nemci ga imenujejo tudi „mesec apostelj-nov", ker perve dni se obhaja osmina ss. Petra in Pavla, 15. dsn razdeljenje aposteljnov, in 25. sv. ap. Jakop. — Pobožni darujejo celi mesec sv. Rešnji Kervi, ktere praznik je pervo nedeljo v mescu.
Sv. Teobald pušavnik 1. 1066. Priporoč.: Vse nagle in nepričakovane nesreče (dobro vsak dan ponoviti). Mladina za gorečnost do sv. maše. Pogosto obiskovanje sv. Resnjega Telesa o večerih, zlasti pri tacih, ki so v nevarnosti greha.
2.	Obiskovanje M. D. pri sv. Elizabeti. Priporoč.: Klicanje Marije Device na pomoč v skušnjavah. Odprava slabih drušinj. Spreobernjenje naj večega grešnika v deželi.
3.	Sv. Prokop mučenec 1. 308." Priporoč.: Tisti, ki bodo ta dan v nevarnosti smertni greh storiti. Odprava divjaštva in ljubezen kerš. pohlevnosti. Zatrenje pijanštva, pobojev, nečistosti.
4.	Sv. Ulrih (Urh) škof 1.937. Priporoč.: Nedolžni. Mašniški stan. Očetje in matere.
5.	Sv. Nikostrat, muč., utopljen od trinoga Dioklecijana. Priporoč.: Skušani v veri ali v čednosti. Otro-čiči. Šolska mladina za srečen izid šolskega leta.
6.	Peta nedelja po Bink. Evang.: Jeza in zmerjanje bližnjega. (Mat. 5.) Spomin pre3V. Jezusove Kervi. Priporoč.: Rešenje grešnikov, ki vso spovedne sklepe prelomili. Zatrenje ponočevanja. Časništvo, da bi razširjalo keršansko omiko.
7.	Sv. Bonifacij muč. Priporoč.: Dobra odgoja otrók. Naj veči grešnik vsake vasi na Slovenskem. — Umirajoči, ki so v naj veči nevarnosti pogubljenja.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. V Rim — namerava zopet letošnje počitnice iti nekaj naših rojakov. Eden naših gospodov nam naznanja, da se hoče muditi več tednov v Rimu. To bodi povedano domačinom, ki so morebiti enacih misli. O taki priliki se dajo tudi kake naročila opraviti.
* VeD0 obisItovanje in birmanje mesca mal. eerp. bode: 6. mal. serp. dopoldne v št. Jerneju; 7. dopold. v Kostanjevici; 8. dopold. pri Sv. Križu, — poplod v
*) Odg.: Za take reci se nikoli nič ne plačuje. Vr.
Cerkljah; 9. dopld. v Čatežu; 10. dopld. v Dolini; 11. dop. v Leskovici; 12. dop. v Boštanji; 13. dop. na Studencu, — popld. pri Sv. Duhu; 14. dop. na Raki, — popld. v Bučki; 15. dop. v Skocijanu.
Spominek r. očeta Aleša Jerala je po večem že dodelan pri ranjcega Tomana vdovi in sinu v Kravji dolini. Kdor ima priliko, naj bi sel pogledat lepo delo is nabrezinskega marmorja, gotovo mu ne bo ial ss stopinje. Moramo pa omeniti, da a napisi, ki sssnsmnuieio značaj ranjcega in s drugimi potrebšinsmi vred bodo stal bliso poldrugi sto gold. in ne mara še več, in da do zdaj sbranih 110 gld. 50 sld. je večina od duhovskih prijatlov. Imel je ranjki tudi med neduhovni veliko spo-štovalcev, ter upamo, da se bodo še marsikteri teh spomnili preblazega očeta Aleša in pripomogli, da prav vreden spominek dobi. Naj bi toraj blagovolili se pospe-siti, kteri imajo namenjeno še kaj darovati v ohranjenjo spomina preblazega ranjcega.
Napisi bodo kinčali vse štiri strani; na prednji strani n. pr. bodo zraven osebnosti, značaja itd., stale verstice:
Pase! mirno svoje si oveice,
Kazal pot do Čednosti, resnice;
Strasti si krotil v krotkosti, Sam ne vedil, kaj je strast.
Kar preziral si v modrosti, To povsod si našel: čast. Podobno na druzih straneh.
Prijatlom. Predraga „Danica"! Prosim, naznani častiti m prijatlom mojim žalostno novico, da 22. t. m. so mi moj preljubi oče, ki so čez 11 lčt pri meni bivali in hišne zadeve marljivo vredovali, prevideni s ss. zakramenti v 78. letu svoje starosti umerli. Priporočam jih vsim znanim gospodom duhovnom v spomin pri daritvi sv. maše.	Andrej Vole, župnik.
S?. Križev pot za katoliške kristjane, kakor ga navadno v Rimu molijo. Namesto navadnega: „Usmili se nas" itd. ima: , Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visokočastitem Zakramentu sv. Rei-njega Telesa." Odgovor: „Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicab." To kaže namen tega križevega pota. — Mala knjižica, osem listkov, s podobami Kristusovega terpljenja, ima škofijsko poterjenje, in stane cele 3 solde. Na prodaj je v poprešnji Klerovi bukvami. Pripravna je ta knjižica posebno za take, ki nimajo časa dolgo se muditi, pa vendar želč Zveličarjevo terpljenje po Križevem potu premišljevati, dušam v vicah pomagati itd. Močno je želeti, da bi verniki pričeli Križev pot bolj pogosto obiskovati ; veliko bi se jih s tem greha obvarovalo, veliko se jih spokorilo. Otročiči, prosite očeta ali mater sa 3 soldke, da si to knjižico kupite; potem pa le v cerkev po štacijonih!
Eine halbe Stande vor dem heiligsten Sacrament
je čisto majhna knjižica s 16 stranmi, ki stane samo 6 sld. pri Kleru, pa si zamoreš z njo veliko bogastva pridobiti, ako greš z njo večkrat sv. Rešnje Telo obiskat.
Lepa podoba sv. Očeta Leona XIII z dragim okvirom, 4 pedi visoka in 3 % pedi široka, se dobi zalOgl. pri g. bukvarji M. Gerberji.
Ljudje molite, da nas Bog obvaruje hude ure? Že
je po nekterih krajih bila toča. Na Moravskem okoli Ostra ve je potolkla vse setve; naj stareji ljudje se ne spominjajo take toče.
Cerkveni red sv. Marije Magdalene so presvitli cesar dovolili vstanoviti na Hervaškem in Slavonskem.
Procesijo sv. R. Telesa v Zagrebu je vodil sam kardinal Mihalovič; pričujoč je bil ban Mažuranič z višjimi
in nižjimi vradniki, glave rasnih učilnib vstavov, vojaštvo itd.
Teriaskl magistrat je daroval 2000 gl. Italijanom, ki so poškodovani s povodnjimi in po ognjometu.
Kobilice, po 15 centimetrov dolge, so se prikazale t kraja Zagaroio bliso Kima. Ti merčesi zdelujejo setve in silijo v stanovanja. Na gornje Laško pa so bili undan prigermeli celi oblaki nekacih metuljev, ki so se posedali po zelenji. Poslednjič ne bo več nadloge, ki bi ne terla te „svobodne" in „blažene" Italije. Vendar naj hajši merčesi pa so iramasoni, garibaldovci in druge terlice vere in pravice. Tako je svoje dni Bog nad Izraelce, ko so bili od Boga odpadli, pošiljal premno-gotere šibe.
Propaganda ? Rimu je od kim. 1878 do m. travna 1879 poslala 100,000 frankov milošnje stradaj očim v Indiji. .. Koliko pa neki tisti, ki so Cerkev in papeža oplenili? —
P. Ferrari, ki bo ga lahonski samosilniki zoper vsako pravico pregnali iz jezuitarake zvezdarne v „Rimskem kolegiju," čaka še isid pravde soper samosilnike, da bi rešil saj kaj orodja is uzete svezdarne, potem se bo vstanovil v Vatikanu, kakor nekteri mislijo.
V Neapolu je 18. t m. v 74. letu svojega življenja nmerl kardinal Dominik Carafa. Bil je nadškof za Be-nevent in ob enem škerlatnik imenovan še od Grego-rija XVI 22. mal. serp. 1844 in opravljal je premnoge ▼iaoke aložbe. (R. I. P.) Sedaj je še edini avstrijanski kardinal Švarcenberg, ki je prejel purpur od papeža Gregorija pred 37 leti.
Framasoni so pOTSOd enaki. VRio-Janejru na Bra-silijanskem je Saldanha Marinho s drugimi frajmavrarji ▼ deržavni sbornici raskliceval ondotnega Škota sa der-iavo v drugi deržavi s oblaatjo, uporno soper vse postave. Macedo-Kosta, škof v Pari, ki je s pokojnim Škofom iz Olinde nedavno bil že v ječi sarad vere, je v časniku „Apostolo" v Rio-Janejru rasglasil moško
overženje frsmasonskih krivičenj in obrekovanj. Pervi-krat so bili framaaoni kmali aramotno obgoapodarili in škofa ata bila rešena galeje; vidilo se bo, če se bodo ti ničvredni ljudje še v novo prederznili aposteljna ječiti in trinožiti.
Poslednje novice. Volitve kmetiških občin na spodnjem in gornjem Avstrijanskem so pridobile dva nova konservativna sedeža, voljeni pa bo konservativci ali s vsimi ali pa s preodvažno večino glasov. Splob kmetiški stan očitno kaže, da z dosedanjo versko sovražljivostjo in zapravljivoatjo ni bil, ni, in nikoli ne bo zadovoljen. — Cesarica Evgenija se bolje počuti. O kaki poslednji volji umorjenega princa Napoleona se dozdaj še nič ne vč. — Evropejske vlade so zdaj egiptovskemu namest-nemu kralju nad glavč, ki ga silijo k odstopu in tudi še, da naj se odstranita od vlade njegova sinova Husejn in Hasan. Tudi Avstrijo vabijo, naj se zedini z Anglijo, Francijo in Prusijo zoper njega. Sultan pa boje ni zadovoljen s tem, da bi se namestni kralj vladi odpovedal, akoravno vsi ministri zunaj Osmana to hočejo.
MHšhovshe spremembe*
Y Ljubljanski Škofiji: č. g. Ign. Ključe všek, duh. pom. na Jesenicah, je dobil duhovnijo Spodnji Log na Kočevskem.
MMobrotni darovi.
Za pogorelce v Notranji gorici Brezovške fare: Duhoven 10 gl. — G. bukvovez Mat. Gerber 3 gl. — G. T. Pirnat 1 gl.
Za sv. Očeta: Oseba v dober namen 1 gl. sr. Za altar sv. Jožefa na Reki: C. gsp. Jož. Reanik 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Gorice J. K. 6 gl. Za dobre namene: G. L. V. 2 gl. 54 kr.
Vabilo k narocevanju na
©daj© Stale©*
za S. polovico leta, 1879.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! V tem Imenu izrekuje „Danica" serčno zahvalo vsem naročnikom in sodelavcem in v tem Imenu priljudno vabi k daljnemu naročevanju in sodelu. Kdor koli ima občutek za više namene in potrebe, dandanes brez cerkvenega lista ne more lahko biti; komur pa se ta občutek pogreša, temu ie cerkvčn časnik še toliko bolj potreben, da mu zopet posveti rešilna zvezda na višavi, ki mu je ugasnila.
Zgodnja Danica" zraven sploh koristnih podukov iše, ako smemo tako reči, občinstvo zlasti tudi k „času primernemu djanskemu delu keršanstva" spodbudovati - zlasti v stalnem oddelku „Cvet in sad zveste molitve",
kakor tudi a pogostimi spisi v prid dušam v vicah itd.
Naj tedaj družinski očetje in matere privošijo svojim družinam to tedensko berilo, gostilniki svojim gostom društveni odborniki svojim čitateljem. Kaže, da se časi na bolje obračajo, milost sv. leta je mnoge rešila is brezna, mnoge poterdila: Gospod naj ohrani, kar je sejal, mi vsi smo dolžni v ta namen delati, in tudi nas cerkveni list naj pri vernih Slovencih k temu po svojih malih zmožnostih pripomore.
„Zgodqja Danica" stane:
Za pol leta po pošti 2 gld. 40 kr., — v tiskarni prejemana 2 gld. „ četert „ „ „ 1 gld. 30 kr., — „	,1 gld.
Ako kdo d4 vmes med obrokom napia prenarediti, naj ob enem pošlje 15 kr. Naročnina se naj ložej pošilja po poštnih nakaznicah s napisom: „Naj prejme Založništvo Zgodnje Danice v Ljubljani (v tiskarni Blaz-nikovih naslednikov).
V Ljubljani, 25. rožnika 1879.
Vreclništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznlkofi nasledniki v Ljubljani.