Št. 15 (2642), leto LI • Novo mesto, četrtek, 13. aprila 2000 • Cena: 220 tolarjev
ZVONE NOVINA MLADI POSLOVNEŽ 2000
PORTOROŽ - Na spomladanskem srečanju Združenja Manager 6. in 7. aprila v Portorožu je Zvone Novina, generalni direktor Novolcsa, dobil priznanje “mladi poslovnež 2000". Novina je prevzel vodenje Novolesa leta 1993, ko je bil nekdanji industrijski velikan pred stečajem. Danes zaposluje okoli 9(X) ljudi in je med najboljšimi slovenskimi lesnopredelovalnimi podjetji, ki tri četrt svoje proizvodnje izvozi na najzahtevnejša zahodna tržišča.
SEVNICA - Gradnja verige elektrarn ob spodnjem toku reke Save je v minulih dneh spet postala aktualna. Predlog zakona o pogojih kon-cesije za izkoriščaivje spodnje Save, ki so ga 4. aprila v proceduro vložili Jože Avšič, Branko Janc in Tone Anderlič, je na dnevnem redu današnje seje državnega zbora; predlagan je hitri postopek.
Kot nam je povedal poslanec ri posegi (npr. čistilne naprave)
Avšič, so zakon pripravljali v sodelovanju z ministrstvoma za okolje in za gospodarstvo ter pozneje tudi ob sodelovanju Savskih elektrarn. V predlogu jih podpirajo posavske občine in gospodarstvo, računajo pa tudi na podporo politike. Značilnost predloga je, da ločuje gradnjo samih elektrarn od stroškov za infrastrukturo. Zanjo naj bi kot za javno dobro poskrbela država s proračunskim denarjem in s posojili z državnim jamstvom.
Stroški za infrastrukturo naj bi dosegli 24 milijard tolarjev, sama gradnja elektrarn pa 68. Za stroške gradnje bi morale poskrbeti Savske elektrarne s posojili, iz cene elektrike in od odprodaje deleža strateškemu partnerju. Predlagatelji poudarjajo, da bi si država samo s plačili od koncesije v 60 letih že povrnila polovico naložb v infrastrukturo. Hkrati še dodajajo, da zdaj odprava posledic poplav vsako leto stane 2 milijona evrov, poleg tega pa bi bili nekate-
* Gradnja elektrarn bi potekala 15 let in ima podporo Posavja, ki je eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji in ki se že dolga leta zaradi rezervacije prostora ne more normalno razvijati: prostorsko, gospodarsko in kmetijsko. Savska veriga je pomembna tudi energetsko (vršna energija in dodatna moč), predvsem pa bi tako velika naložba oživila gospodarstvo ne le v regiji, temveč tudi širše. Nanjo že skoraj v obupu čaka domača strojegradnja, gradbena operativa, malo gospodarstvu in tudi projektanti. Pri sami gradnji in montaži naj bi za dobro desetletje neposredno delalo 520 delavcev, v proizvodnji opreme in repromaterialov še okrog 800 in posredno še 1.200. Veriga bi potem tudi stalno zaposlovala 85 delavcev.
^VREM E
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno in razmeroma toplo.
itak nujni.
Če bi državni zbor zakon sprejel, bi lahko, kot zatrjuje direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič, že v letošnjem letu začeli graditi elektrarno Boštanj, za katero je že odkupljenih 98 odst. zemljišč. V letošnjem letu bi lahko po Avšičevi oceni za to naložbo porabili okrog 300 milijonov tolarjev državnih sredstev. Predlagatelji pričakujejo podporo, še najbolj pa
PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA
tel./fax: 068/323-836
se bojijo, da zaradi razmer na političnem prizorišču 21. seja državnega zbora ne bo zaključena.
B. DUŠIC GORNIK
STAVBA TRGOVINE LABOD FINALIST IZBORA ZA PLEČNIKOVE NAGRADE
LJUBLJANA - Žirija za Plečnikovo nagrade in medalje, ki so najvišje stanovsko priznanje za arhitekturni dosežek v Sloveniji, je iz bogate bere 29 predlogov uvrstila stavbo trgovine Labod v Novem mestu, delo arhitekta Boruta Simiča, med tri finaliste najboljših arhitekturnih realizacij v zadnjih treh letih. Razstava del nagrajencev bo na ogled od 14. aprila v galeriji DESSA v Ljubljani.
MINISTER ROP ODPRL PROSTORE URADA ZA DELO - V torek je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop (prvi z desne) na priložnostni slovesnosti v Mušičevi ulici v Novem mestu (na Grmu) odprl nove prostore Urada za delo, ki deluje v okviru novomeške enote Zavoda za zaposlovanje. Urad za delo se je prej stiskal na 50 m2, sedaj pa ima okoli 250 m2 sodobnih in njegovi dejavnosti prilagojenih prostorov. Slovesnosti se je udeležil tudi generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazar (tretji z leve). (Foto: A. B.)
Košarka	Končnica	za	prvaka
KRKA TELEKOM : SLOVAN Novo mesto, športna dvorana Marof,
S
sreda, 19.4.2000, ob 20. uri
or
Pokrovitelj: FOTO ASJA*
Žrebanje vstopnic: Mobikosec (Kobra)
Berite danes
stran 2:
• Čeki postajajo preteklost
stran 3:
•Pravica je umrla v Avtohiši Pionir
stran 4:
•Razumno tehtanje ali deložacije?
stran 6:
• “Govori se o korupciji ” v Komunali
stran 8:
•Precej nezaupanja v prvo pomoč
stran 18:
• Nekaj parapsihološkega za poskušajo
Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.
Kandijska 53. Novo mesto, telelon 068/376-490
ISSN 0416-2242		
1		II
9 71 (	416	224000
O
o
■n- (07) 30 81 118	6	041	600
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobra.
ISTA OSEBNA ŠTEVILKA
. 031...... KOT	041....
REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA
Morda bo gradnja HE Boštanj stekla še to leto, če bodo poslanci sprejeli nov zakon in z njim podelili koncesijo družbi Savske elektrarne - Za današnjo sejo državnega zbora
OBISK DELEGACIJE ČRNOGORSKEGA BARA
NOVO MESTO - V nedeljo je na uradni obisk v Novo mesto prispela delegacija iz občine Bar v Črni gori. Najvišje predstavnike te občine je zvečer sprejel župan Anton Starc, v ponedeljek pa so nadaljevali obisk v mestni upravi, kjer sta jim podžupan Adolf Zupan in direktorica Mojca Novak predstavila organiziranost uprave in reformo lokalne samouprave. Obiskali so še muzej, knjižnico in kulturni center, se v srečanju s sekretariatom za okolje in prostor seznanili s to problematiko in si v spremstvu predstavnikov Komunale ogledali nekatere komunalne objekte. V torek so Črnogorci obiskali BTC, tovarno Revoz, Center srednjih šol in nekatere turistične zmogljivosti, v sredo pa še Krko, novomeško televizijo in Mizarstvo Vidmar.
IB dolenjka.dd
NOVO MESTO
ZA VELIKONOČ NO 1'RAZNOVANJK VAM V ČASU Ol) 12. 4. DO 22. 4. 2IHNI NUDIMO:
REVIJA OSMIH GLASBENIH ŠOL - Glasbena šola Brežice je dvorano v novih prostorih, kamor se je nedolgo tega preselila, uspešno krstila z revijo glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevske. Na že 29. tovrstni reviji so se po pozdravnem nagovoru ravnatelja brežiške glasbene šole prof. Dragutina Križaniča predstavili učenci glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje ter pokazali, kaj zmoreta talent in učenje, če ju usmerjajo ljubezen do glasbe, razumevanje staršev, strokovnost učiteljev in posluh občine za glasbene šole, kot je med drugim v svojem govoru dejala podžupanja Milena Jesenko. Na sliki: Revijo je začel kvartet citer Glasbene šole Brežice. (Foto: M. Markelj)
HE na Savi ponovno na sporedu
VUKOVARSKA
HRVAŠKA
NOVO MESTO - Hrvaško kulturno društvo vabi v sredo, 19. aprila, ob šestih zvečer v predavalnico Dolenjskega muzeja na redno mesečno tribuno, ki bo tokrat posvečena vukovarski Hrvaški. Predavala bosta prof. Zvonimir Knezovič iz Zagreba in prof. Danijel Rehak iz Vukovarja.
KMETJE IN VLADA
Le oblast, čepr
Čeprav se je konec preteklega tedna na slovenskem političnem prizorišču res dogajalo marsikaj in je nezaupnica vladi po izjavah ministra za kmetijstvo Smrkolja celo tako premotila kmete, da so pozabili voliti v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice, bo šele čas pokazal, ali so bili ti dogodki res zgodovinski za slovenske kmete. Za svet zbornice je volilo komaj 24 odst. vseh upravičencev, zato kmetje ne bi smeli hiti preveč zadovoljni. Vsaj ne tako zelo, kot so bili ob izidu volitev v Slovenski ljudski stranki, kjer so priznali, da je bila taktika z dvema listama strankinih ljudi izredno uspešna. Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ter lista Slovenske kmečke zveze sta pobrali več kot 70 odst. vseh glasov.
Še nedavno tega je veljalo, da bo zbornica zastopala interese kmetov, zdaj pa je vse bliže spoznanje, da se bodo kmetje morali organizirati še drugače. To so že pred časom ugotovili v Novem mestu, Brežicah in Trebnjem, kjer so že ali pa bodo v kratkem ustanovili podružnice Sindikata kmetov Slovenije. Ta bo moral odločno braniti kmečke interese, in to ne glede na to, kdaj bomo imeli spet popolno vlado in kakšna ho. Oblast namreč kaj hitro obrusi tudi največje skrajneže in gorečneže in pokvari idealiste.
BREDA DUŠIČ GORNIK
prekajena šunka b.k. V.P.	MUK	1.555,40 sit/kg	999,00 sit/kg
prekajeni vrat b.k. V.P.	MUK	1.692,80	sit/kg	999,00 sit/kg
domača šunka b.k. V.P	MUK	2.040,00	sil/kg	1.499,00 sit/kg
hren delikatesni 180 g	Eta	256,00	sit/kos	164 sit/kos
velikonočni servieti 33x33/20 Paloma	176,10 sit/kos	129,00 sit/kos
Omenjene izdelke lahko kupite tudi v trgovinah MERCATOR-DOLENJSKA Novo mesto in POSAVJE Brežice
Pred menjavo upaijalnikov
V soboto se v jedrski elektrarni začne remont, ki bo trajal do 15. junija - Do konca leta dokapitalizacija družbe NEK?
mont, ki bo daljši, kot je običajno, saj sc bodo v začetku maja začela tudi prva dela pri zamenjavi uparjalnikov. Elektrarno bodo začeli zaustavljati jutri, remont pa bodo po predvidevanjih zaključili sredi junija. Kot so povedali pretekli petek na novinarski konferenci, bodo s posodobitvijo znižali lastno ceno kilovatne ure, pa tudi remonti bodo v bodoče krajši.
Kot pravijo, ima elektrarna zdaj boljšo bilanco, saj je z Elesom dosegla poravnavo za tretjino dolga. V načrtuje zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe, zato naj bi že konec tega meseca predložili vladi predlog za dokapitalizacijo družbe, do katere bi moralo priti do konca tega leta. V teh dneh je v javnosti odmevala tudi razrešitev direktorja Elesa dr. Iva Baniča, ki je sicer tudi predsednik upravnega odbora Nuklearne elektrarne.
B. D. G.
MUZEJSKI VLAK Z DIPLOMATI - Lep, sončen dan je v soboto popoldne Pričakal muzejski vlak Slovenskih železnic, s katerim je v Sevnico prispelo °krog 170 potnikov, približno polovica diplomatov z družinami, akrediti-rar>ih v Sloveniji. Preostali so bili poslovni partnerji SŽ, med temi tudi pred-s,avnica Microsofta. Včasih smo rekli: bilo jih je kot Rusov, za diplomatski vlak pa je prav reči: bilo jih je kot Američanov (drugi časi, drugi pri-Melji,..)' gajti Clintonovih sodržavljanov je bilo kar 30, na čelu z Njeno Ekscelenco, veleposlanico Nancy Ely-Raphel. No, Rusov je bilo vsaj pol n,nnjl v najvišji zasedbi so prišli še Kanadčani, Grki, Madžari, Makedon-c,< Romuni, Slovaki, Turki, v nekoliko šibkejši postavi pa Francozi, Kitaj-ri' Britanci, Avstralci... Za vse so izborno poskrbeli na sevniškem gradu s kulturno, etnološko in kulinarično ponudbo. Sevniškemu županu in direk-,0rju gostinskega podjetja Kristijanu Jancu so organizatorji diplomatskega v,aka prišepnili, da tako dobro kot v Sevnici niso še nikjer jedli. Tudi to nekaj velja. Sploh pa, ker so diplomatski vlak na poti proti Ljubljani pridno presenetili tudi v Tržišču... (Foto: P. Perc)
KRŠKO - To soboto se bo v Jedrski elektrarni Krško začel rc-
/MAŠA 4 /V /<	£	7	4
V
Ceki postajajo preteklost
Zdaj o tem ni nobenega dvoma več. Mnogi, predvsem družine z manjšimi prihodki in mladi, ki si pletejo dom, bodo močno pogrešali kupovanje na več čekov, ki je razporedilo stroške tudi na 12 mesecev. Spet drugi, kakor je pokazala naša*anketa, čekov ne bodo pogrešali. Slovenske trgovine opravijo 10, 20 ali pa tudi 30 odst. prometa s čeki, zato jih je prizadela odločitev bank, da bodo čeke izplačevale le, če bo na računu v trenutku vnovčitve primerno stanje, od muh pa ni niti zahteva, daje potrebno čeke odnesti na banko, ki jih je izdala. Uporabnik po novem ne ve, kje bo lahko s čeki poravnal stroške in kje ne. Ček se tako počasi vse bolj spreminja v papir brez vrednosti, kot je dejal direktor ene večjih dolenjskih družb. Banke bodo verjetno dosegle svoj namen, zmanjšale uporabo čekov in preprečile množično brezobrestno kreditiranje, od katerega nimajo zaslužka, seveda pa stranke od njih pričakujejo, da jim bodo ponudile nadomestne oblike. In ker je vsako zlo za nekaj dobro, banke po svoje delajo uslugo vsem, ki so s pomočjo čekov živeli preko svojih zmožnosti.
JASNA BEZJAK, zastopnica zavarovalnice Adriatic iz Sevnice: “Sem proti ukinitvi čekov, za kar sc tako vneto zavzemajo banke, razen, če bi banke zagotovile možnost, da bi preko trajnika speljale obročno plačevanje, da bi lahko plačevali z odlogom, kot smo doslej s čeki. Po mojem mnenju česa takega na žalost ne bomo doživeli, saj banke v glavnem vidijo le svoje interese.”
MARINKA SEVER, blagajničarka pri Hranilno-kreditni službi KZ U-eb-nje: “Za številne manj premožne bi pomenila ukinitev plačevanja s čeki hud udarec, saj si le na ta način lahko privoščijo večje nakupe. Pri majhnih plačah in pokojninah je kreditna sposobnost namreč zelo omejena, zato se takega predloga oz. napovedi bank nikakor ne morejo veseliti niti trgovci.”
MAKS UREK, strojni tehnik v Aero Papirotiju iz Pleterij pri Zdolah: “S čeki smo na obroke plačevali večje stroške: kurilno olje, gradbeni material, registracijo avta in podobno. Ponekod je že mogoče uporabljati kartico, zato upam, da bodo našli nove načine, ki bodo omogočali dražje nakupe na obroke brez večjih stroškov, saj mnogi nenadnih izdatkov ne morejo kriti naenkrat.”
ALENKA ROŽMAN, ekonomski tehnik iz Dečnega sela pri Artičah: “Če banke ne bodo jamčile za čeke in če uporabniki ne bomo vedeli, kdo jih bo sprejemal in kdo ne, bodo izgubili pomen. Banke žc poskrbijo zase, za uporabnike pa to ni dobro. Kartice niso enakovredne pri večjih nakupih, zato bodo trgovci manj prodali. Mislim, daje treba počakati in da se bodo našle nove poti.”
BOŽO VIDMAR, strojnik iz Semiča: “S plačilom na več čekov sem si pomagal le redko, ponavadi pri večjih zneskih, kot je na primer avtomobilsko zavarovanje. Ukinitev kreditiranja s čeki me bistveno ne bo prizadela. Trgovci se bodo kot vedno znašli in nam ponudili kakšno drugo možnost brezobrestnega kreditiranja, ostajajo nam pa tudi bančni krediti, kjer pa je treba plačati obresti.”
STANE ŠPEHAR, strojni tehnik iz Desinca: “Ukinitev plačevanja na več čekov je nerodna zadeva predvsem za tiste, ki so bili tega navajeni. Sam sem vajen plačevati z gotovino, zato me ta ukrep bank ne bo prizadel. Menim pa, da če banka nekomu izda čeke, to pomeni, da mu zaupa, zato ne razumem, zakaj banke zdaj omejujejo poslovanje s čeki. Sam do sedaj nisem imel težav.”
IVICA GOLOBIČ, poslovodkinja v trgovini Galeb Trade, Novo mesto: “Onemogočanje nakupa na odložene čeke je za potrošnike in za trgovce zelo slab in nepotreben ukrep. Kako naj človek z majhno plačo naenkrat plača pralni stroj, televizor, obleko? Prodaja že pada in še bo, ljudje pa bodo še težje živeli. Če je že nujno, naj bi banke poostrile izdajo čekov, ne pa da to poslovanje ukinejo.”
MAJDA ZATLER, predmetna učiteljica iz Kočevja: “Brez čekov bo težje plačevati, pa tudi manj se bo kupovalo. Starejši smo vajeni varčevanja in nam bo nekoliko lažje, bolj prizadeti pa bodo mladi. Na čeke se je kupovalo kurilno olje, belo tehniko in pohištvo. Poslej bomo plačevali z bančnimi karticami, zato bi bilo dobro, da bi bilo več trgovin, kjer se .lahko plačuje s karticami.”
STANE FAJFAR, mizar iz Ribnice: “S čeki smo precej kupovali, vsaj kar zadeva oblačila. Če jih bodo ukinili, si bomo morali nabaviti bančne kartice, kar pa bo slabše. Ukinitev čekov bo najbolj prizadela nižji in srednji razred, na izgubi pa bodo tudi trgovci, če se ne bodo drugače znašli. Mislim, da bodo v bodoče morali kreditirati kupce, če bodo še želeli kaj prodati.”
PREDSTAVITEV WINDOWS 2000
NOVO MESTO - Danes, 13. aprila, bo ob desetih dopoldan in dveh popoldan v Kulturnem centru Janeza TFdine predstavitev in praktični prikaz delovanja novega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 2000.
Štipendijo ima manj kot pol mladih
Povprečna republiška štipendija za dijake znaša 20.487, za študente pa 29.735 tolarjev - Ni zanimanja za Zoisove štipendiste - Črnomelj na vrhu
NOVO MESTO -Za republiško štipendijo je v tekočem šolskem letu zaprosilo 4.377 vajencev, dijakov in študentov z območja novomeškega Zavoda za zaposlovanje. Razpisnim pogojem je zadostila le dobra polovica prosilcev, tako da republiško štipendijo na tem območju prejema 2.454 prosilcev, od tega 1.834 dijakov in 626 študentov.
MESTNA OBČINA IN GOSPODARSTVENIKI
NOVO MESTO - Vodstvo mestne občine je v torek pripravilo sprejem za gospodarstvenike, ki so jih obvestili o delu občine in projektih, ki najbolj zanimajo gospodarstvo. Govorili so tudi o problematiki oskrbe Dolenjske z elektriko ter o poteku izgradnje avtoceste Ljubljana-Obrežje in se pogovarjali z ministrom za delo mag. Antonom Ropom. Sprejem je bil v galeriji Dolenjskega muzeja.
VEČER VELIKIH POLJAKOV
NOVO MESTO - Danes, 13. aprila, bo ob sedmih zvečer v Dolenjskem muzeja Večer velikih Poljakov. V programu bo nastopila pianistka Adriana Magdovski, ki bo izvedla nekaj Chopinovih skladb, polonistka Tatjana Jamnik pa bo predstavila poezijo Nobelove nagrajenke Wislawe Szymbo-rske in pesniško zbirko papeža Janeza Pavla II.
“V primerjavi s preteklim šolskim letom je pogoje za pridobitev republiške štipendije izpolnilo 9 odst. manj prosilcev,” je povedala Vlasta Tomazin, vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje na novomeškem Zavodu za zaposlovanje. Tako prejema republiško štipendijo manj kot polovica šolajoče se mladine; povprečna republiška štipendija za dijake znaša 20.487 tolarjev, za študente pa 29.735 tolarjev.
Posebej nadarjeni dijaki in študenti prejemajo Zoisove štipendije. “Zahtevna merila za pridobitev te štipendije v povprečju izpolni 6 do 7 odst. osmošolcev,” je povedala Tomazinova. Na območju novomeškega Zavoda za zaposlovanje prejema Zoisovo štipendijo 709 mladih ljudi, od tega 393 dijakov in 316 študentov. Velika večina Zoisovih štipendistov med srednješolci je gimnazijcev, med študenti pa jih največ študira ekonomijo (43), sledi študij prava (26), farmacije (21), računalništva (20) in medicine (18). Merila za pridobitev Zoisove štipendije so zadnji dve leti nekoliko blažja, zahteve za ohranitev štipendije pa milejše. Povprečna Zoisova štipendija za dijake znaša 24.269 to-
larjev^za študente pa 40.354 tolarjev. “Žal opažamo, da delodajalci na našem območju le izjemoma po končanem šolanju povprašujejo po Zoisovih štipendistih; izjema je le novomeška Krka. Tako ti posebej nadarjeni mladi ljudje odhajajo v druge kraje, praviloma v večja središča. Kaj storiti in kako ponuditi delo najbolj sposobni in ustvarjalni mladi populaciji v domačem okolju, je resno vprašanje, ki zahteva poglobljeno razpravo,” pravi Tomazinova.
Te dni bo izšel razpis kadrovskih štipendij. Kadrovsko štipendiranje je do letos upadalo, letos pa bo razpisanih skoraj četrtino več kadrovskih štipendij kot lani, vendar je njihovo skupno število še vedno majhno - le 121. Pred desetimi leti pa so delodajalci razpisovali po 2.300 štipendij za posamezno šolsko leto. Večina letos razpisanih kadrovskih štipendij bo za šolanje v srednjem poklicnem izobraževanju, samo dobra petina pa za študij na univerzitetni ravni, in sicer večina za študij tehničnih strok. Število razpisanih štipendij se je najbolj povečalo v občini Črnomelj, in sicer od lanskih 35 na letošnjih 53, kar je tudi največje število razpisaih štipendij
v vseh občinah na območju novo meškega Zavoda za zaposlovanj* A. 8
PRIZNANJA KOČEVSKIM FOTOGRAFOM
KOČEVJE - Ameriška foto grafska zveza PSA je v ponede Ijek, 3. aprila, trem kočevski#1 fotografom, Stanetu Lavrič# Darku Mikuliču in Aleksandri Čufarju iz Železnikov, kije čl#* društva Grča, poslala odlik#1 vanja in priznanja za dosežke#1 razstavljalskem področju #' temo narava. Ta visoka arne#: ška priznanja imajo v Sloveni le štirje člani kočevskega f° tografskega društva Grča, kar)( ponoven dokaz, da kočevski f# tografi marljivo delajo in z v# likim uspehom razstavljajo p? celem svetu ter tako s čudovit1 mi posnetki domačih lepot sW' bijo za promocijo Slovenije, * posebej Kočevske. Sicer pa ^ člani omenjenega društva d£ lavni tudi drugače, pregledali? že material letošnje zime i* izbrali nekaj boljših posnetko' pripravili dve projekciji diapo# tivov na temi Egipt in Bcncšk* maske ter prve letošnje Fot( novice, ki prinašajo razpise P razstave po celem svetu.
Kdo bi vedel, kaj hočejo Romi!
Osrednja slovenska prireditev ob dnevu Romov je bila letos v Krškem - Na okrogli mizi o reševanju romske problematike - Zupani pričakujejo, da bo stroške prevzela tudi država
KRŠKO - “Ni prav, da breme reševanja romske problematike vedno pade le na pleča občin, v katerih so si, praviloma na tuji zemlji, Romi ustvarili svoja naselja,” je na začetku okrogle mize o romski problematiki, kije bila preteklo soboto ob osrednji slovenski prireditvi ob dnevu Romov v Krškem, povedal krški župan Franci Bogovič. Romi živijo v glavnem na širšem območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Pomurja, kjer zaradi velikih razlik prihaja do konfliktov, ki jim država posveča mnogo premalo pozornosti.
Bogovič je menil, da bi se mora- spreminjanju prostorskega plana,
li župani, ki se ubadajo s tem problemom, bolje povezati in doseči, da bi se predvsem finančno breme razdelilo na vso državo. Dotaknil se je najnovejših poskusov krške občine, v kateri se nahajajo romska naselja Kerinov Grm, Rimš, Drnovo, Loke in Spodnji Stari Grad, da bi v legalno komunalno opremljeno naselje uredili vsaj Kerinov Grm. Zataknilo se je pri
HRVAŠKI VELEPOSLANIK V SEVNICI
SEVNICA - Na delovnem obisku v občini Sevnica sc je mudil hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Ma-štruko. Sestal se je z vsemi tremi posavskimi župani: Deržičem, Bogovičem in Jancem, direktorjem Rudisa, Hribarjam in vodjo strokovne skupine Posavja za izgradnjo HE na spodnji Savi Galešo. Pogovarjali so se o maloobmejnem sodelovanju, o podpori projektu izgradnje HE, ki bodo z vodnim režimom uravnavale tudi tok reke Save v sosednji republiki, in o medsebojnem sodelovanju na gospodarskem področju.
saj sedanji zakon o kmetijskih zemljiščih kaj takega ne dovoljuje, čeprav zemlja tam ni več primerna za obdelavo.
Predsednik krajevne skupnosti Krško polje Vinko Pirc je opozoril, da pa država kljub temu lahko gradi avtoceste in industrijske cone na kmetijskih zemljiščih, in sporočil novico, da prebivalci KS Krško polje in Veliki Podlog soglašajo, da Romi ostanejo tam, kjer so. Grosupeljski župan Janez Lesjak je dejal, da razreševanje romske problematike otežujejo še resni spori med romskimi družinami.
Župan občine Semič Ivan Bukovec je dodal, da se v času, ko so mnoge slovenske družine v socialni stiski, zaradi izdatne državne denarne pomoči Romom postavlja vprašanje enakopravnosti državljanov. Župan Janez Povšič je poudaril, da v Škocjanu tudi po osemnajstih letih ni posebnega napredka pri reševanju te problematike. Moti ga priseljevanje Romovo iz drugih krajev, saj Romi predstavljajo že 15 odst. vseh prebivalcev občine.
Večina županov se je zavzemala za sistemska državna sredstva, ki bi jih namenili za izboljšanje bivalnih pogojev v romskih naseljih, kjer praviloma ni ne vode in ne elektrike, vendar pa poudarjajo, daje mnogokrat težko razumeti, kaj Romi sploh hočejo in želijo.
.J. V.
ARHITEKTA NEAPOLISA PREDAVALA V LJUBLJANI
NOVO MESTO - Arhitekta Borut Simič in Janez Žerjav sta imela dne, 6. aprila na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani predavanje, kjer sta predstavila aktualne ideje in realizacije podjetja Neapolis, d.o.o., novo osnovno šolo Stična, velik apartmajsko hotelsko turistični kompleks v Gruziji in stavbo trgovine Labod v Novem mestu.
PRAZNIK ROMOV - Učenci osnovne šole Šmihel so v petek ob svetovnem dnevu Romov pripravili simpatično prireditev. 8. april je za Rome izredno pomemben datum, saj so na mednarodnem kongresu sprejeli uradno ime Rom, zastavo in svojo himno, ustanovljena je bila tudi mednarodna organizacija Romov, indijsko vodstvo pa jih je priznalo za svoje nekdanje prebivalce. Učenci so predstavili tudi sklop pesmi iz pesniške zbirke “Domislili pe pu mande - Pomisli name” Jelenke Kovačič, sodelavke na šoli. Prireditev je predstavljala tudi zaključek šole za odrasle Rome, zato so najbolj prizadevnim ob tej priložnosti podelili tudi potrdila o obiskovanju šole. O povezanosti šmihelske šole z romskimi učenci priča tudi projektna naloga o njih, ki so jo učenci lani predstavili na mednarodnem taboru Unesca v Piranu. (Foto: M. Kotnik)
Ljubljansko pismo
Največ “izjemnih” so deležni drugi
“Borčevske” niso priviligirane
LJUBLJANA - Odkar je javnost brala o izjemnih pokojninah kulturnih delavcev, seje pisanj^ o privilegiranih borčevskih pokojninah poleglo, s tem pa m rečeno, da mesec ali dva pred volitvami spet ne bo z vso silo udarilo na dan. Zato je koristno vedeti, da so udeležencem NOB domnevni “upokojitveni privilegiji” priznani že z ustavo. V 50. členu Ustave Republike Slovenije piše, da je vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom, kajti sodelovanje pri obrambi domovine je državljanska dolžnost, ki je povezana s posebnimi, osebnimi, socialnimi in drugimi tveganji ter žrtvami.
Tako dodatna upokojitvena merila, kot so vštevanje obdobja udeležbe v NOB v pokojninsko dobo v dvojnem ali enojnem trajanju, krajša obdobja za izračun pokojninske osnove ali zaščitni cenzus za odmero pokojnine itd., niso nikakršna slovenska posebnost. Enake ali še ugodnejše
fiogoje upokojevanja so uzakoni-i v vseh evropskih državah. Zato je razumljivo, da so bile te pravice tudi pri nas zaščitene tako v prejšnjih kot tudi v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Tako imenovane “izjemne pokojnine” ne spadajo v redni pokojninski sistem. O tem je bil 1974. leta sprejet poseben zakon, ki je omogočal izjamno upokojitev ne glede na |
po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O teh upokojitvah je odločala vlada,
šlo pa je za osebe z izjemnimi zaslugami na znanstvenem, kulturnem in političnem področju ali na področju drugih družbenih dejavnosti. Leta 1990 je bil ta zakon spremenjen tako, da izjemnih pokojnin ni več mogoče dodeljevati za zasluge med NOB, prosilec pa mora tudi sicer izpolnjevati pogoje po splošnih predpisih. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo v Sloveniji 1. junija lam 685 uživalce# izjemnih pokojnin, od tega 248 udeležencev NOB.
Iz študij tega zavoda lahk° ugotovimo, da je upoštevanje dodatnih meril za določanje pokojninske dobe in pokojninske osnove udeležencem NOB povsem normalno in v celoti primerljivo z drugimi evropskimi državami. Zato upokojenim udeležencem NOB ni mogoče očitati privilegijev, saj so se upokojevali v legalnem in legitimnem pokojninskem sistemu, po vnaprej natančno določeni# zakonskih osnovah, merilih in postopkih. Zavoljo tega tudi m v ničemer prikrajšan noben drug upokojenec, ker se sredstva za ta namen posebej zbirajo v državnem proračunu.
Sicer pa je proces upokojevanja borcev in drugih udeležencev NOB končan in bo število teh upokojencev iz leta v leto manjše. Delijo tudi usodo vse# drugih upokojencev glede valorizacije pokojnin, glede novega razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino (ki je znižano n# 1:4) in glede drugih določb novega pokojninskega sistem#: Zato je povsem logično, da tud’ novi zakon o pokojninskem ■# invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januSrja 2(KX), določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, kijih določa ta zakon-Prav tako je naravno, da so S tem zakonom zagotovljene vse ravice, določene z doslej uveljavljenimi predpisi.
VINKO BLATNI^
E:
Novomeška kronika
PRESLIŠANO - Prva zvezda zadnje seje občinskega sveta je bil prvak novomeških socialdemokratov Miloš Dular, kije pripravil toliko bombic, da je pokalo od začetka do konca seje. Tega je bilo toliko, da ni šlo vse v to rubriko v prejšnji številki. Že ves čas tega mandata sd SDS-ovski svetniški zimzeleni šlager svetniške plače. Nikakor jim ne uspe, da bi (si) jih zmanjšali. Nazadnje je Dular prišel s predlogom, da bi denar za plačilo občinskih svetnikov razdelili tudi med svetnike krajevnih skupnosti, ki za svoje svetnikovanjc ne dobijo prebite Pare. Dularje izračunal, da bi bila tako sejnina občinskih svetnikov osemkrat manjša, kot je sedaj Pobuda je bila uspešno preslišana >n tako sc “kmečkim” svetnikom ne bo treba ubadati z esencialnim vprašanjem, kam s sejninami, ampak se bodo še naprej lahko uk-yarjali s kanalizacijo, vodovodom, javno razsvetljavo, pločniki in Podobnimi banalnostmi.
CVIČKOVA OBČINA - V spomin na stare čase je na zapuščeni leseni hiši v Srednjem CJr-čevju ostala tabla, kjer belo na rdečem piše, da je ta kraj nekdaj sodil v občino Trška gora, ta pa v novomeški okraj. Če bi še danes obstajala občina Trška gora, bi ■mela v grbu gotovo grozd, zastava bi bila rubinaste barve, urad-
na pijača bi bil pa cviček. Pa še svojo stranko bi imeli, saj Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta in velik borec za cvičkovc Pravice, trdi, da če bi se združili Pridelovalci in pivci cvička, bi bila •o ena največjih strank. Pa tudi cna najbolj složnih!
PETELIN - Vrli Šentjernejci, ki častijo petelina, so resno zastavili pot, na koncu katere bodo dobili novo, šentjernejsko pasmo •ega najlepšega ptiča. Pravijo, da njihov petelin ne bo samo najlepši, najmočnejši in najhitrejši, ampak bo tudi najlepše pel. Pa še na nekaj so že vnaprej ponosni: to bo prva pasma, ki se bo imenovala po petelinu in ne po kokoši. Pctelinhat.
Ena gospa je rekla, da bi lah-ko (že skoraj bivšega) ministra Kopa na odprtju Urada za delo v Novem mestu vpisali kot čast-nega brezposelnega.
PODPRLI DIALIZO 2000
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so na zadnji seji Podprli prispevek za projekt Splošne bolnišnice Novo mesto Hializa 2000. Pristopili so tudi soizdajateljstvu in financiranju •evije Rast.
POROČI inKnIce
V času od 26. marca do 3. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Natalija Zabukovec 'z Pristavice pri Velikem Gab-•u - Blaža, Katja Papež iz Črnomlja - Geo, Maja Matko iz Črnomlja - Aljoša, Mojca Štau-dohar iz Črnomlja - Anjo, Darja Kebelj s Hudega - Roka, Ma-jdja Vrtačič z Rateža - Boruta, Mateja Breznikar z Rake pri Šentrupertu - Roka, Marjeta Stimpfel z Velike Strmice - Ža-!)a. Nataša Luzar z Jugorja -Tjašo, Karmen Fašink iz Dolencev - Leo, Nataša Žižmond s Stana pri Mirni - Anejo, Marija Debevec iz Gabrnika - Jaka, palica Bojanec i/ Šentpetra -Mojco.
Iz. Novega mesta: Elizabeta Jkadež, Danila Bučarja S - Mika, Jasmina Rastoder Kafol, Slavka Gruma 92 - Aljoša, Mi-(anka Marketič, Šegova 1 - Ines, Zvezdana Gorenc, Trška gora d3/a - Majo, Simona Verbič, K •koku 50 - Sandro, Nataša Tratar, Cesta brigad 51 - Klemena, pasata Mlakar, Markljeva 11 -Lršo.
Čestitamo!
O S C I
Pravica je umrla v Avtohiši Pionir
Zadnjih osem zaposlenih pet mesecev ni dobilo plače - Dolgotrajen in mučen postopek do državne miloščine - Zakonodaja, ki daje spodbudo nemoralnežem in barabam
NOVO MESTO - V četrtek, 6. aprila, je zadnjih 8 zaposlenih v novomeški Avtohiši Pionir, last proslulega podjetnika Jožeta Verstovška iz brežiškega konca, dalo odpoved. To je bila zanje rešitev, saj od lanskega novembra niso dobili plače, sramotni in za nemočne ljudi ponižujoči zakon o zaposlovanju pa jim šele po dolgotrajni brezpravni kalvariji dopušča, da se prijavijo na zavodu za zaposlovanje in dobijo državno miloščino. Seveda pa zakon prav nič ne grozi tistemu, kije kriv njihove nesreče. Taki so pri nas dobro zaščiteni.
Ko si je Jože Verstovšek pred štirimi leti pridobil Avtohišo Pionir, je bilo tam več kot 80 zaposlenih. V tem času je ta nqvodobni podjetnik uspel prav vse spraviti iz službe. Med zadnjimi osmimi, ki so v četrtek dali odpoved, je tudi človek, ki je v tej hiši delal več kot 30 let. “Odkar je Verstovšek prevzel to firmo, je šlo vse samo navzdol!” pravijo zadnji zaposleni. “Kdor je le mogel, je odšel že prej, marsikdo brez vsaj ene plače. Vedno je imel polna usta obljub, a od vsega nič.” Zadnji zaposleni od novembra lani niso dobili plače. Kdaj so nazadnje dobili regres, se sploh ne spomnijo, o povračilu stroškov za prevoz na delo pa niti ne govorijo več. Zadnji mesec niti malice niso več dobivali, saj jih je firma Sodex zaradi neplačevanja prenehala dostavljati. “Verstovšek pa je brez sramu izjavil, da smo si sami namesto tople malice raje izbrali sendviče, za svoj denar, seveda! Mi smo mu brez plače in lačni delali pet mesecev, on pa ima menda še štiri firme, v Krškem pa za velik denar kupuje prostore propadle firme,” je ogorčena zadnja osmerica.
Osem ljudi je brez plače delalo pet mesecev in zadnji dan, ob vročitvi odpovedi in predaji ključev, prostore firme pustilo take, da še tako pedantna čistilka ne bi za njimi imela nobenega dela. Stranke, s katerimi so imeli opravka do zadnjega dne, o njihovem delu govore vse najboljše. “Človek, ki sem mu včeraj prodal zadnji avto, mi je rekel, da ne razume, zakaj se tako trudimo,” je pripovedoval Janez Barborič, ki je v tej
avtohiši delal 22 let. “Zato, ker nočemo, da bi za nami kdo kazal s prstom!” Tistega, za katerim bodo ali bi vsaj lahko, pa to tako in tako nič ne prizadene.
Sedaj pa k naši pravični zakonodaji! 19. člen zakona o zaposlovanju določa, da se zaposleni lahko prijavi na zavodu za zaposlovanje šele potem, ko inšpektor za delo ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri mesece ni izplačal plače. V praksi pa to traja še dlje. Po treh mesecih dela brez plačila namreč tak nesrečnež šele lahko pokliče inšpektorja. Ta ugotovi stanje, zasliši delodajalca in čez mesec dni pride pogledat, če je šc vedno tako. Po vseh teh ceremonijah šele ubogi brezpravni dela-
vec dobi pravico, da se prijavi na zavodu za zaposlovanje, kjer pa spet še mesec dni čaka, da dobi prvi denar. Zakonodaja, ki na vse načine onemogoča ponižane in razžaljene in daje polet in spodbudo nemoralnežem in brezskrupu-loznim barabam!
“Po štirih mesecih brez plače smo na inšpektorja za delo naslovili anonimno prijavo, pa to ni bilo dovolj, da bi prišel in ugotovil dejansko stanje,” pravijo ogorčeni prevarani delavci. Da se je gospod inšpektor potrudil v Avtohišo Pionir po štirih mesecih, ko delavci niso dobili plače, je moral vsak prizadeti posebej napisati prijavo!
“Verstovška nismo videli od novembra. Ne vemo in tudi ugotoviti ne moremo, če je v tem času, ko nam ni izplačeval plač, plačeval vsaj prispevke, če nam je tekla delovna doba in če smo vsaj zavarovani. Bojimo se, da ne...”
V Avtohiši Pionirje umrla pra-v(ič)na država.
ANDREJ BARTELJ
v •
Vse več prejemnikov pomoči
Delo OZ RK Novo mesto
NOVO MESTO - “Ustanovitev Sklada za pomoč ljudem v stiski in začetek redne mesečne delitve prehrambenih in higienskih izdelkov je naš največji uspeh v preteklem letu. Število prejemnikov pomoči je raslo iz meseca v mesec, od 139 v marcu do 225 v decembru.” je na nedavni seji Skupščine Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto povedala predsednica Anica Bukovec. Denar za pomoč so prispevala različna podjetja, nekaj tudi posamezniki, največji znesek pa je po predstavitvi sklada na majski prireditvi “Moč humanosti” nakazala Krka, tovarna zdravil, ki je tudi pokroviteljica sklada.
Osebni spor otežuje delo
Spor med škocjanskim županom Janezom Povšičem in predsednikom nadzornega odbora Bojanom Jerakom onemogočil delo odbora
ŠKOCJAN - Škocjanskim svetnikom, ki so se minuli teden sestali na 16. redni seji, se je tokrat zataknilo pri poročilu nadzornega odbora o pregledu poslovanja občine v letu 1999. Le-to je bilo nepopolno, saj dva izmed petih članov nista opravila svojega pregleda.
Pregled področja požarne varnosti in zaščite ter ostalih stroškov član nadzornega odbora ni opravil zaradi prezasedenosti, predsednik
Suhokranjski drobiž
ZAGORELO - V petek, 7. aprila, je zagorelo na stanovanjski hiši v Zafari pri Žužemberku. Lastniki hiše so zjutraj naložili peč in odšli z doma, ogenj pa se je okoli 12. ure razširil na ostrešje. Na prizorišče požara je prvi prišel gasilec iz Žužemberka, nato gasilci i Dvora pa tudi gasilci iz GRC Novo mesto, ki so preprečili še večjo škodo.
ODPADKI - Članom lovske družine Plešivica iz Žužemberka, ki so v soboto sodelovali na vseslovenski čistilni akciji, so se pridružili tudi gasilci, ribiči, člani turističnega društva, krajani pa tudi šolarji. Na Dvoru seje pod vodstvom učiteljice Zvonke Struna zbralo kar 28 učencev nižje in višje stopnje. Čistili so okolico Dvora in šblske poti do Sadinje vasi. Akcija je presegla vsa pričakovanja in pokazala, da je ekološka zavest (ponekod) vse večja.
“SMILE PARTY” - Številni mladi iz Suhe krajine, zlasti iz Hinj, Prevol, Žvirč, Lopate, so se zbrali v soboto, 8. aprila, na družabni zabavi v novih prostorih gasilskega doma v Hinjah, namenjenih tudi mladim. Mladi so sc po besedah predsednice KD Hinje Branke Škufca dobro zabavali svoje organizatorske sposobnosti na prvem smile party pa je pokazala tudi Nataša Škufca. Mia di so se ob dobri zabavni glasbi in še boljši narodni glasbi zabavali pozno v noč.
nadzornega odbora Bojan Jerak pa področja investicij ni pregledal zato, ker mu tega ni dovolil župan Janez Povšič. Župan in predsednik nadzornega odbora sta namreč v osebnem sporu, ki se vleče že nekaj let in mu, kot kaže, še ni videti konca. Gotovo je, da osebni spor, ki je dobil pravne razsežnosti tudi že na višjem sodišču v Ljubljani, ne bi smel vplivati na delo nadzornega odbora. Po besedah Povšiča pregled nad investicijami v minulem letu prepoveduje le Jeraku, ne pa tudi ostalim članom odbora. Da bi se ta neprijetna zadeva rešila, je pred meseci predlagal Jerakovo izločitev, vendar sojo ostali člani nadzornega odbora zavrnili, oz. da delo pregleda nekdo drug iz omenjenega odbora, Bojan Jerak pa, kot pravi, sam ne bo odstopil.
Rešitvi nastale situacije tudi na torkovi seji niso bili nič bližje, zato so bili nekateri svetniki mnenja, naj poslovanje občine v minulem letu pregleda Računsko sodišče ali pa občinski svet. Po burni razpravi so nato sprejeli sklep, da nadzor opravi vseh pet članov nadzornega odbora, in če pri tem naletijo na zaplet, pokličejo Ra; čunsko sodišče.
V nadaljevanju seje so škocjanski svetniki potrdili petčlanski uredniški odbor za pripravo občinskega časopisa Poročevalec ter za glavnega in odgovornega urednika imenovali Antona Zupeta. Poročevalec bo v revialni obliki izhajal enkrat mesečno, župan Povšič pa bo do naslednje seje pripravi! predloge, kdo bo časopis oblikoval in tiskal. Občinski svet je podprl tudi prispevek za projekt Dializa 2000, komisijo za občinska priznanja in občinsko upravo pa zadolžil, da najkasneje do 10. maja objavi javni razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2000.
M. K.
Bukovčeva je pohvalila sodelovanje z župani šestih občin novomeškega območja, ki so poskrbeli tudi za sredstva za delno kritje stroškov letovanja otrok, za novoletne obdaritve, srečanja starostnikov ipd. Pri Rdečem križu vseskozi skrbijo tudi za svoj podmladek, zato so lani otrokom v vrtcih, učencem, dijakom in študentom ponudili številne oblike sodelovanja. Med njimi naj omenimo skupino Zajčkov iz novomeškega vrtca Janko, ki je pred novim letom na lastno pobudo zbirala igrače, katere so dodali prehrambenim paketom za mlade družine, devet osnovnih šol se je odzvalo na literarni in likovni tečaj na temo o nasilju, vse šole pa so nastopile tudi na dobrodelni prireditvi “Moč humanosti”.
Razveseljivo je, daje v minulem letu na območju Območnega združenja Rdečega križa Nov6 mesto rahlo poraslo krvodajastvo? kateremu je posvečen tudi jutrišnji svetovni dan zdravja. Veliko pozornosti bodo krvodajalstvu posvečali tudi vnaprej, večje poudarke pa bodo letos namenili delu z mladimi, pridobivanju novih prostovoljcev, ustanovitvi kluba za mlade in zbiranju sredstev za Sklad za pomoč ljudem v stiski.
M. K.
ODKRITJE SPOMENIKA V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Po petih letih od imenovanja komisije in gradbenega odbora, zbiranja in preverjanja podatkov, izdelave tehnične dokumentacije, zbiranja denarnih sredstev ipd. je vse nared za odkritje farne spominske plošče v Šentjerneju. Štiri metre visoki obelisk s preko 400 imeni mož, fantov, žena in deklet šentjernejske fare, zvečine vojakov domobranske vojske, stoji na novem delu pokopališča. Največji pogreb v zgodovini šentjernejske doline bo na cvetno nedeljo, 16. aprila. Ob 14. uri bo maša v župnijski cerkvi, po maši pa procesija do pokopališča, kjer se bo nadaljevala slovesnost pri spomeniku.
ZADNJE DEJANJE - Takole so zadnji delovni dan zadnji zaposleni v novomeški Avtohiši Pionir, last Jožeta Verstovška, potem ko pet mesecev niso dobili plače, čakali, da bodo lahko dali odpoved in se prijavili na zavod za zaposlovanje. (Foto: A. B.)
TEKMOVANJE VOZNIKOV VILIČARJEV - V soboto. 9. aprila, je bilo na Revozovi avtobusni postaji regijsko tekmovanje voznikov viličarjev, na katerem je nastopilo 24 tekmovalcev iz dolenjskih in belokranjskih Jirm. Tekmovali so v ekipni in posamezni konkurenci z elektro in motornim viličarjem. Na državnem prvenstvu voznikov viličarjev v Mariboru bodo regijo zastopali: Leopold Seničar (Adria Mobil), Franci Tramte (BTC) in Janez Kek (Akripol). Foto: A. B.)
\
%
'i
/
Mi
DAN ZDRAVJA - Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, ki je letos potekal pod geslom “Kri rešuje življenja”, je bil v novomeškem zdravstvenem domu dan odprtih vrat in ob tej priložnosti so pripravili vrsto prireditev. Med drugim so obiskovalcem merili krvni tlak in brezplačno določali maščobe v krvi, saj strokovnjaki opozarjajo, da so presežene normalne vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi zelo resen dejavnik za nastanek srčno-žilne bolezni. (Foto: A. B.)
v	v
Čistilna akcija v Šentjerneju
Potekala bo dva meseca in pol - Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske
GODBA VABI V SVOJE VRSTE
NOVO MESTO Mestna godba Novo mesto vabi k sodelovanju nove elane. Interesenti se lahko oglasijo na rednih vajah, ki so vsak ponedeljek in četrtek ob sedmih zvečer v Domu kulture. Posebej vabijo glasbenike, ki jih zanima igranje v plesnem orkestru (big bandu), ki so ga pred kratkim ustanovili.
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so se na 14. seji pred tednom dni odločili, da se bodo tudi letos vključili v vseslovenski projekt pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja pod geslom “Moja občina - lepa, urejena in čista”. V akcijo, ki bo potekala od sredine aprila do konca junija, bodo povabili društva, šole, Cestno podjetje in domača podjetja, upravljavce javnih površin in lastnike privatnih zemljišč. Tako v času akcije kot tudi skozi celo leto bodo posebno pozornost namenili odpravi črnih odlagališč, odvoz smeti in kosovnih opadkov pa bo
v času akcije potekal v dogovoru s Komunalo in Dinosom iz Novega mesta.
Šentjernejski občinski svet je med drugim zaradi nove slovenske in evropske zakonodaje na področju ravnanja z odpadki sprejel tudi osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi lokacijskega načrta centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. Le-ta se nanaša na prerazporeditve objektov znotraj območja deponije, tako da bodo lahko zagotovili najboljše prostorske ih tehnološke pogoje za predelavo in odlaganje odpadkov. Ob predpostavki, da se letno deponira 20.000 kubičnih metrov obdelanih odpadkov, bi zmogljivosti deponije zadostovale za 50 let. Deponija, ki bo sprejemala
odpadke iz šestih občin novomeškega območja, naj bi bila urejena podobno kot avstrijska, zato Javno podjetje Komunala vabi zainteresirane občane na organiziran ogled deponije v Avstriji. Omenjeni osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Mestne občine Novo mesto in občine Šentjernej mesec dni po objavi v uradnem listu, v tem času pa bodo pripravili tudi javni obravnavi v krajevni skupnosti Brusnice in občini Šentjernej.	M.	K.
ŠE GLAVNI DOBITEK
MIRNA PEČ - Kulturno društvo Mirna Peč vabi v petek, 14. aprila, v tukajšnji kulturni dom na ogled ponovitve šaloigre Frana Lipaha Glavni dobitek, ki so jo pripravili domači gledališčniki pod vodstvom režiserke Staše Vovk.
. KONCERT FILHARMONIKOV
NOVO MESTO - V sredo, 19. aprila, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovca in s solistom klarinetistom Jožetom Kotarjem. Koncert bo za glasbeni abonma in izven.
MM 1 alOTNP	12 NAŠI	H	OBČI	II	N M
Razumno tehtanje ali deložacije?
f,
lik ^ • P * ? * « * % * •
- * & JUv « - • -v
Eri
VITAN MAL IN MALI KNJIŽNI MOLJI - V četrtek, 6. aprila, so v Metliki podelili bralne značke 450 učencem osnovne šole Metlika in podružnične šole Suhor, ki so v tem šolskem letu, odvisno od starosti, prebrali od 3 do 5 predpisanih knjig. Gost prireditve je bil mladinski pisatelj Vitan Mal, ki je mladim spregovoril o svoji mladosti in o tem, kako so po njegovih knjigah snemali filme. 27 osmošolcev, ki so sodelovali pri bralni znački vseh osem let, bo občinska zveza prijateljev mladine nagradila z izletom v Gardeland. (Foto: I. V)
Mladi oživljajo kopališče
Člani Društva za razvoj ekologije in kulture Park urejajo precej zanemarjeno metliško kopališče ob Kolpi
METLIKA - Mladi Metličani so lanskega maja ustanovili Društvo za razvoj ekologije in kulture Park. A že na začetku so trčili na veliko oviro, saj niso imeli prostora, kjer bi se zbirali. V oči jim je padlo metliško kopališče, ki gaje podjetje GTM vsako leto ponujalo v najem, najemniki pa so zgolj za poletno sezono usposobili lokal, medtem ko jim za okolico ni bilo mar.
Čeprav je najemna pogodba začela veljati 1. aprila, so mladi že deset dni prej začeli urejati kopališče ob Kolpi. Za to delo namreč ne potrebujejo denaija, ampak le pridne roke, orodje in stroje, ki so jih prinesli od doma, nekaj pa jim
Nenad Mušnjak
MENARTOV LITERARNI VEČER V METLIKI
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika bo v okviru dnevov slovenske knjige od 17. do 21. aprila v torek, 18. aprila, ob 19. uri v sodelovanju z Mladinsko knjigo pripravila srečanje s pesnikom Janezom Manartom, ki ga bo vodil Toni Gašperič, z igranjem na citre pa popestrile učenke osnovne šole Podzemelj, ki obiskujejo glasbeno delavnico Novo mesto. V dneh slovenske knjige bodo nekatere slovenske založbe pripravile prodajno razstavo knjig z 10- do 50-odstotnim popustom.
jih je posodila metliška osnovna šola. “Najemno pogodbo nam je uspelo skleniti le za eno leto, čeprav bi jo radi za dlje časa. Upamo, da nam bo to uspelo, ko se bomo izkazali. Denar za najemnino so prispevali člani in donatorji. Še posebej velja zahvala Zvonku Gerbcu, Martinu Kadiču, Branku Čuligu, Matjažu Rusu, podjetju GTM, Upravni enoti Metlika in Davčnemu uradu ter Komunali, ki je odpeljala smeti. Razočaran pa sem nad občinsko upravo, kjer smo naleteli na gluha ušesa. Niso nam hoteli pomagati niti pri plačilu gasilcev, da bi požagali suhe veje na drevesih, ki nevarno ogrožajo obikovalce kopališča,” je pohvalil in potožil predsednik društva Nenad Mušnjak.
Mušnjak se zaveda, da so bili prepozni, da bi lahko zaprosili za dotacijo iz občinskega proračuna, kot jo prejemajo druga društva, vendar je prepričan, da je v občinski blagajni gotovo nekaj denarja za izredne izdatke. “Najpomembnejše pri našem društvu pa je, da' bodo mladi, ki so se doslej zbirali po parkih, naredili tudi kaj koristnega,” pravi. Načrti so še kako velikopotezni. Do 1, maja, ko naj bi kopališče odprli za obiskovalce, nameravajo urediti zanemarjen gostinski lokal in njegovo okolico. Uredili bodo še igrišča za odbojko, mali nogomet, metliški tenis, otroški kotiček in odprti teater. V stavbi pa bo knjižnica z internetom ter prostor za različne delavnice, saj naj bi se, kot obljublja Mušnjak, poleti na kopališču skoraj vsak dan kaj dogajalo.
Prizna sicer, daje uresničevanje njihovih načrtov v veliki meri odvisno od denarja, da pa so pomembne tudi pridne roke članov, ki jih je že okrog 60, tudi iz Novega mesta in Ljubljane. Pravi, daje pri njih dobrodošel prav vsak, in tisti, ki pride na delovno akcijo lahko, če želi, postane tudi član.
M. B.-J.
METLIKA - Predstavniki metliške občinske uprave so si v začetku leta ogledali vseh 63 stanovanj, ki so v lasti občine. Ugotovili so, da so stanovanja razen redkih izjem zelo dobro vzdrževana. Hkrati so opozorili “pozabljivce”, da morajo v skladu z najemno pogodbo redno poravnavati najemnino. Prav ob dolgovih, ki se jih je nabralo skoraj za 5,4 milijona tolarjev, pa seje vrtela tudi razprava na občinskem svetu.
Svetovalec župana Nikola Ladi-ka pa je opozoril, daje neplačevanje računov večji problem, kot je morda videti na prvi pogled, saj nekateri ne plačujejo niti komunalnih storitev. Zato bi morali po njegovem pripraviti program, s pomočjo katerega bi reševali te probleme. Prejšnji župan in sedanji svetnik Branko Matkovič pa je dejal, da v preteklih letih neplačnikov sicer niso tožili, so jim pa pošiljali opomine in jih povabili
BELOKRANJCI ČISTILI - V nedeljo so tudi v Beli krajini dan zemlje preživeli delovno. V črnomaljski občini je ribiška družina poskrbela za čiščenje bregov rek in potokov, lovska družina pa je takole ob pomoči šolskih otrok čistila gozdove, v vrečko zbrane odpadke pa so sproti odvažali tudi z avtomobilskimi prikolicami. Temeljitega čiščenja so se lotili tudi v črnomaljskem IMF Livarju, podobno pa je bilo tudi drugod, saj skoraj ni bilo krajevne skupnosti v JJeli krajini, kjer ta dan ne bi potekale čistilne akcije. (Foto: L V.)
Svetniki o	neplačevanju najemnin	za	občinska stanovanja	-	Problemi z neplačevanjem računov
večji, kot	je videti	na	prvi	pogled	-	Pri	socialno ogroženih	naj	bi	reševali vsak primer posebej
na pogovore, ki so bili zelo učinkoviti. S tem so Občinarji tudi poskušali odgovoriti svetnikom na očitke, da so bili nekdaj, tako kot so tudi danes, slabi gospodarji občinskega premoženja.
Svetnik Ivan Škof pa je bil prepričan, da mora tudi na tem področju vladati red. Če ni denar iztožljiv, je po njegovem izseljivo stanovanje, in če bodo enega ali dva deložirali, bodo drugi hitro plačali. Najbrž pa ni bojazni, da ne bi v stanovanja dobili drugih stanovalcev. Tisti, ki so zares socialno ogroženi, pa imajo možnost zaprositi tudi za različne oblike socialne pomoči.
M. BEZEK-JAKŠE
Zdaj bodo pa lahko plačevali naročnino
KOT PRI DAMLJU - V ponedeljek, 10. aprila, so v Kotu pri Damlju proslavili velik dogodek za kraj, kjer vse do zdaj niso mogli sprejemati signala obeh programov nacionalne televizije in zaradi tega tudi niso plačevali televizijske naročnine. Podobno kot cel Kot signala TV Slovenija niso lovila tudi nekatera gospodinjstva v vaseh Dalnje Njive, Selce in Sinji Vrh.
Občina Črnomelj je pred dvema letoma poslala pobudo TV Slovenija in upravi za telekomunikacije, kjer so se lansko jesen odločili, da vseh 19 gospodinjstev opramijo z digitalnimi satelitskimi sprejemniki. Montažo sprejemnikov je plačala občina Črnomelj.
I. V.
Predsednik odbora za premoženje in finance Jože Matekovič je, da se ne bi kdo spotaknil ob kršenje varovanja zaupnih podatkov, ker so svetniki dobili seznam dolžnikov, dejal, da imajo pravico vedeti, kdo jim, torej občini, ne plačuje. Menil je, da morajo brezkompromisno izterjati denar za najemnino garaž in poslovnih prostorov, ostale pa reševati od primera do primera. Jože Nemanič in Martina Vgjda z občinske uprave sta namreč pojasnila, daje Terca, ki upravlja s stanovanji, skoraj proti vsem s seznama vložila tožbe, opravili so tudi rubeže, se “usedli” na pokojnine, a kaj, ko so obresti malone večje od obrokov. Pravega učinka torej ni bilo, ljudi, ki so socialni problemi, pa tudi ne morejo deložirati. A raZen štirih so vsa občinska stanovanja socialna. Nemanič je poudaril, da bodo te probleme morali reševati s socialno službo, saj se sicer lahko zgodi, da se bodo tudi drugi uprli plačevanju.
Stranka, razpoznavna v občini
ČRNOMELJ - Volilne konference občinske organizacije Des-us-a 28. marca se je poleg številnih gostov iz društev upokojencev, invalidov, združenj borcev in sosednjih organizacij Desus-a udeležil tudi minister brez listnice in predsednik stranke Janko Kušar. V poročilu o delu upokojenske stranke, ki gaje podal predsednik Vinko Babič, so bile nanizane aktivnosti v preteklem obdobju. Stranka seje organizacijsko utrdila in povečala, saj je ob koncu lanskega leta štela že 746 članov, katere z delom stranke in uspehi, ki jih dosegajo na občinski ali republiški ravni, seznanjajo s pismenimi obvestili ali na občnih zborih društev upokojencev in združenj borcev.
Janko Kušar je pohvalil delovanje občinske ogranizacije, saj je razpoznavna v občini in ima v občinskem svetu kar 4 svetnike.Ob zaključku konference, na kateri so sprejeli osnovne usmeritve za delo in finančni načrt za leto 2000, so delegati izvolili nove občinske organe stranke, njen predsednik pa je ostal Vinko Babič.
J. D.
BLOK Z NAJVEČ DOLŽNIKI -Metliška občina ima največ stanovanj v bloku v Naselju Borisa Kidriča 5 (na fotografiji), in sicer trinajst socialnih in štiri profitna. Ne čudi torej, da prav v tem bloku živi največ dolžnikov' Od štirinajstih, ki občini dolgujejo najemnino za stanovanja, imajo štirje iz omenjenega bloka že za dobrega 1,7 milijona tolarjev dolga. (Foto: M. B.-J.)
SPORNIH SODOV NI VEČ - Kljub temu da sporni sodi niso bili nikoli last IMP Livarja, so se v podjetju odločili, da bodo sami poskrbeli za odvoz in uničenje v eni od sežigalnic posebnih odpadkov v tujini. To naj bi bil njihov prispevek k čistejšemu okolju in obenem korak k boljšim odnosom s sosedi. (Foto: L V)
IMP Livar trdno odločen počistiti
IMP Livarju v četrtek odpeljal sporne sode z oljno emulzijo, ki jih bodo uničili v eni od tujih sežigalnic posebnih odpadkov - Prodali del zemlje in podrli polovico tovarne
ČRNOMELJ - Vsebina sodov, za katere je na svoje stroške poskrbel IMP Livar, ni sporna oziroma ni strupena. Gre za emulzijo, ki vsebuje 5 odst. olja in 95 odstotkov vode in je odpadni produkt proizvodnje v nekdanjem heltu. Po besedah direktorja družbe IMP Livar Staneta Ostermana takih sodov ni več. Po Črnomlju sicer krožijo govorice, da je na tovarniškem dvorišču zakopanih še več sodov s podobno vsebino, kar pa je po Ostermanovem mnenju malo verjetno. Bolj verjetno je, da so včasih sicer nestrupeno oljno emulzijo enostavno zlili v zemljo, podatkov, da bi odpadke vozili v predelavo, pa ob pregledu stare dokumentacije niso zasledili.
Odvoz 72 jeklenih 200-litrskih sodov, ki so bili shranjeni v stavbi nekdanje livarne neposredno pred vhodom v Livarjev obrat, bo IMP Livar stal 600 tisoč tolarjev. Sodi, so bili v stavbi nekdanje livarne, ki je zdaj last Zavarovalnice Tilia, shranjeni že v času, preden je tovarno Belt kupil IMP Livar. V nekaterih medijih objavljene informacije, da sode iz Ivančne Gorice ponoči vozi IMP Livar in da jih od tam naprej vozijo na odlagališče livarskega peska v Čudno selo, je naslednji dan po prijavi predstavnika organizacijskega odbora za zaprtje livarne v Črnomlju po ogledu kraja samega okoljevarstveni inšpektor v celoti zavrnil.
Pred kratkim so od pristojnih državnih inštitucij dobili rezultate
meritev onesnaževanja okolja po namestitvi filtrov na kupolnih pečeh, v brusilnici in čistilnici ulitkov. V izpuhu iz kupolke je spor-
Stane Osterman
nega prahu od 2,1 do 7,1 mg/m’, kar je v mejah dovoljenega (20 mg/m3). Na nekatere rezultate, kot je prisotnost žveplovih oksidov, fluora in težkih kovin, še čakajo.
Direktor podjetja Stanc Osterman je povedal, da IMP Livar posluje z dobičkom in da bodo v podjetju še naprej ekologiji posve-čali posebno skrb. Kar se tiče obrata v Črnomlju, nameravajo prodati 9 od 13 ha pred leti kupljenega zemljišča, ker ga ne potrebujejo toliko. Porušiti nameravajo tudi kar polovico tovarniških objektov, ki jih za svojo dejavnost ne potrebujejo.
I. V.
PAHOR V METLIKI O USMERITVAH VLADE
SEMIČ - Združena lista socialnih demokratov Metlika bo v ponedeljek, 17. aprila, ob 19.30 v kulturnem domu v Metliki pripravila srečanje s poslancem in predsednikom stranke Borutom Pahorjem, ki bo predstavil prednostne usmeritve vlade za njeno delovanje v letih od 2000 do 2004. Odgovarjal bo tudi na vprašanja udeležencev srečanja.
Sprehod po Metliki
POD JANŠEVIM KLOBUKOM - Najbolj znani metliški čebelar Andrej Sever je svoj čas kandidiral na listi slovenske nacionalne stranke, med Jelinčičevimi fanti torej, zdaj pa ga pred takimi in drugačnimi padavinami varuje Janšev klobuk. A ni Andrej prehitel Jelinčiča, ki zadnje čase napoveduje, da bo s svojimi glasovi v pralamentu podprl prvaka socialdemokratov Janeza Janšo. Zadeva je čisto čebelarska. Andrej je namreč predlagal, da bi slovenski čebelarji za svoj simbol vzeli klubuk, kakršnega je nosil dvorni čebelar na Dunaju Anton Janša, ki ima največ zaslug, da smo Slovenci tudi narod čebelarjev. Janšev klobuk je po meri Andrejeve glave izdelala klobu-čarka Jožica Sevšek iz Krškega, objavili pa so ga tudi že v Delu. Do sedaj so Andrejev predlog in Janšev klobuk podprli čebelarji iz Dolenjske, dela Primorske in seveda Belokranjci.
LAŽJE DOMOV - Velika pridobitev za Metliko naj bi bile nove luči javne razsvetljave, ki pa jih ni veliko. Drugačna luč namreč sveti le pred hišo, kjer domuje znani metliški hudomušnež Matjaž Rus. Zlobneži menijo, da je pred Rusovo hišo drugačna luč, zato da bi Matjaž, kadar se predolgo zadrži v kateri izmed metliških gostiln, lažje našel domov. Pa nimajo prav, saj se Matjaž dosledno drži svojega pravila, da vse do vinske vigredi ne pije alkohola.
Črnomaljski drobir
SADJE BO SADIL - Podjetje IMP Livar iz Ivančne Gorice, ki je po propadu prevzelo livarno Belta, nekdanjega industrijskega ponosa Črnomlja, med Črnomaljci ni priljubljeno. Časi so se pač spremenili. V času povojne obnove in socialističnega razvoja je težka industrija veljala za temelj gospodarskega napredka in so si ljudje v svojem kraju želeli čim več tovarniških dimnikov, iz katerih so bruhali dim, prah in saje. Danes industrije v svoji bližini ne mara nihče. Tega se direktor IMP Livarja dobro zaveda, v svojem dokazovanju, da njegovo podjetje ne onesnažuje okolja, pa bo šel celo tako daleč, da bo porušil nekaj tovarniških hal in na njihovem mestu posadil sadno drevje. Vprašanje je le, če mu bodo Črnomaljci le verjeli, ko ga bodo videli jesti jabolka, ki bodo zrasla za tovarniško ograjo.
KNJIŽNI SEJEM V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Z1K - Knjižnica Črnomelj bo ob dnevih slovenske knjige 19. in 20. aprila od 10. do 18. ure na ploščadi pred kulturnirm domom v Črnomlju pripravila knjižni sejem.
Semiške tropine
ŽEJEN PO VINSKI CESTI -Vinske ceste so zadnje čase čedalje bolj moderne in ni ga turističnega društva ali društva vinogradnikov, ki kaj da nase. da nc bi z ličnimi tablami označilo svoj« vinske ceste in je slavnostno odprlo. Jasno, da semiški vinogradniki ne morejo zaostajati in jo imajo, vinsko cesto. A ta j<-' kljub zvenečemu imenu predvsem le cesta, z ovinki, klanci in dolinami, levimi in desnimi ovinki ter luknjami, vinska pa ni. Če bi bila vinska, bi žejnega popotnika ob cesti s polnim vrčem v roki čakal nasmejan viničar in mu ponudil kozarček rujnega. Le nekaj tabel ceste pač ne naredi vinske.
POTRES V VRČICAH - Od vožnje po semiški vinski cesti užejani popotnik naj se te dni ne ustavlja v Vrčicah, čeprav imajo tam čisto pravo gostilno, kjer bi mu lahko ponudili kozarec vina. Vrčičani so zadnje dni precej razburjeni. Pred kratkim so se jim tla pod nogami tako zatresla, da so na nekaterih vrčičkih hišah popokali zidovi, potres pa so zaznale tudi občutljive naprave observatorija na Golovcu. A ni bil potres, le minerji v bližnjem kamnolomu so v luknje natlačili preveč eksploziva in z velikim pokom razjezili Vrčičane.
DVAKRAT RAZJARJENI -A niso Vrgičani jezni samo zaradi minerjev, še bolj pihajo, ker hočejo k njim uvoziti Rome-Predlani so se v Vrčice, a ti so pac domači, zdaj pa naj bi se v Vrči-čah naselili še Romi iz Posavja-Najbrž so Vrčičani slišali Škocjan; skega župana Janeza Povšiča, ki rad pove, da tujih nočejo, svojih pa ne dajo. Če bi jim jih kdo odpeljal, bi šli ponje in jih pripeljali nazaj. Očitno tako razmišljajo tudi Vrčičani, in so se uprh-
Drobne iz Kočevja
TEKMOVANJA - Dijaki kočevske gimnazije že vsa leta sodelujejo na vseh tekmovanjih, ki so razpisana na srednješolce. Tako s številom dijakov, ki se udeležujejo tekmovanj, kot z rezultati, ki jih dosegajo, so na šoli zadovoljni. Dodaten razlog za zadovoljstvo pa je, da v letošnjem šolskem letu na različnih tekmovanjih sodeluje še več učencev kot lani in leta nazaj. Tako je denimo Samo na vseevropskem tekmovanju iz matematike “Kenguru” sodelovalo kar 81 dijakov. Nedavnega regijskega srednješolskega tekmovanja iz matematike se je udeležilo 43 dijakov, velika pa je bila tudi udeležba dijakov minulo soboto na matematičnem šolskem tekmovanju. Trije od skupno 11 dijakov, ki so sodelovali na regijskem tekmovanju iz fizike, so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo to soboto v Kamniku, istega dne pa se bodo udeležili državnega tekmovanja v debatiranju v slovenskem jeziku tudi kočevski debatorji, ki so prejšnji teden sodelovali na državnem debatnem prvenstvu v angleškem jeziku. Kot pravi ravnateljica gimnazije Meta Kamšek, je pohvalno ludi, da se za pridobitev angleške bralne značke poteguje 21 dijakov iz drugega in kar 39 dijakov iz prvega letnika. Glede na skupno število 135 dijakov v I. letniku, od katerih jih je 67 vpisanih v gimnazijski program in 68 v program ekonomskega tehnika, lepo in vzpodbudno število.
natečaj za najboljšo FOTOGRAFIJO
KOČEVJE - Krajevna skupnost Kočevje - mesto razpisuje ob prazniku mesta Kočevje natečaj za najboljšo fotografijo na temo “Mesto Kočevje”. Barvne ali črno-bele fotografije, priporočene, velikosti med 18 X 24 in 30 X 40 centimetrov, vendar ne manjše od 15 X 21 centimetrov, pričakujejo na naslov: Foto “S” - studio express, TZO 68, Kočevje, najkasneje do 26. aprila. Vsa dela morajo biti opremljena z imenom in priimkom ter naslovom avtorja. Najboljše fotografije bodo razstavili, za prve tri najboljše pa avtorjem Podelili praktične nagrade.
PRVIČ TUDI NAVIJAČICE
KOČEVJE - V telovadnici pri bazenu v Kočevju bo v soboto potekal zaključek gimnazijskega šolskega pokala v odbojki in košarki. Finalne tekme tradicionalnega pokala pa bodo letos vredne še posebne pozornosti. Kočevski javnosti se bo prvič predstavila v letošnjem šolskem letu ustanovljena skupina gimnazijskih navijačič, ki jih vodi Zorica Potisk.
Ribniški zobotrebci
NOVE CENE ZA VRTEC -Prejšnji četrtek so ribniški občinski svetniki med drugim sprejeli •udi nove cene vzgojno-varstvenih Programov v ribniškem vrtcu. Zadnja ekonomska cena, ki je znašala za jasli 47.814 tojarjev in za otroke od 3. - 7. leta (vrtec) 35.981 tolarjev, je bila nespremenjena od septembra 1998. Da je veljala kar i9 mesecev, pa ni bila ne želja in ne krivda ribniškega vrtca. Ta je namreč zaradi povečanja izhodiščne plače, dodatkov na plače in drugih prejemkov delavcev po kolektivni Pogodbi ter povišanja cen živil in materialnih stroškov že koncem lanskega leta občinski upravi Predlagal nove ekonomske cene, vendar pa se je občinski upravi zdelo povišanje na 52.748 za jasli tn 40.812 za vrtec preveliko. Po Ponovni proučitvi priporočene nove ekonomske cene so jo v vrtcu s težavo uspeli znižati na 31.512 za jasli in 39.540 za vrtec. Takšno ceno so občinski svetniki Prejšnji četrtek soglasno potrdili 'n sprejeli za nazaj, saj velja od 1. aprila. S tem pa so se svetniki razbremenili odločanja o novi ekonomski ceni za vrtec verjetno spet kar za precej časa. S sklepom, ki so ga sprejeli na predlog občinske uprave, so to namreč Pooblastili, da spremlja, analizira 'n daje soglasja k višini cen vzgojno-varstvenih programov, če bo šlo za povišanje cen zaradi sprememb predpisov, ki vplivajo na cene programov. Če se bodo indeksirale izhodiščne plače ali statistične ugotovljene rasti cen na drobno, bo torej po novem “že-gen" povišanju ekonomske cene vrtca dajala občinska uprava.
MHut
OS C I
Ob varnosti tudi za šport in turizem
Svojo prvo akcijo v letošnjem letu je AMD Avto Kočevje posvetil zagotavljanju varnosti v cestnem prometu ■ V soboto 1. turistični rally AMD Avto Kočevje
KOČEVJE - Ob 1. obletnici delovanja je AMD Avto Kočevje v petek pripravil v hotelu Valentin predavanje na temo “Varnost v cestnem prometu”. Predavanje je bilo namenjeno širši javnosti, pripravili pa so ga v okviru prvega v letošnjem letu organiziranega srečanja svojih članov, na katero so povabili tudi motoriste s kočevsko-ribniškega območja.
“Pomlad je čas, ko se na cestah ponovno začnejo množičneje pojavljati motoristi, zato želimo s to prireditvijo opozoriti avtomobiliste, da prihajajo motoristi, obenem pa opozoriti tudi motoriste, da je za njimi obdobje mirovanja in da se zato morajo počasi vključevati v promet,” je o prvi letošnji akciji aprila lani ustanovljenega društva povedal njegov predsednik Rado Devjak. Ob seznanitvi z nevarnostmi, s katerimi se dnevno srečujemo na cestah, so udeleženci predavanja dobili tudi napotke, kako ravnati v danih situacijah. Poleg Braneta Kuzmiča iz Sole
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE
KOČEVJE - Po izvedenih občnih zborih v 14 prostovoljnih gasilskih društvih v kočevski občini je za 14. april sklican občni zbor Gasilske zveze Kočevje. Po sedanjem predlaganem dnevnem redu bodo na tem podana poročila o delu v minulem letu in sprejet finančni načrt za leto 2000, katerega predlog predvideva, da bodo za potrebe gasilcev namenili nekaj nad 27 milijonov SIT. V tej občini deluje 11 PGD (LIK Kočevje, Mahovnik, Ložine, Klinja vas, Koprivnik, Mozelj, Dolga vas, Livold, Predgrad, Kočevska Reka in Morava, ki so 1. kategorije, PGD Šalka vas in Stara Cerkev, ki sta 2. kategorije in PGD Kočevje 4. kategorije. Na omenjeni občni zbor so povabili predstavnike iz DVD Plešce, VS Čabar in VZ Pri-morsko-Goranske županije Rije-ka, z območja Republike Hrvaške, s katerimi že vrsto let sodelujejo.
-vd
treninga varne vožnje sta kot gosta med predavatelji spregovorila tudi športna tekmovalca motociklista Peter Verbič in Igor Jerman.
AMD Avto Kočevje šteje trenutno okoli 100 članov, zbranih pa imajo tudi že okoli 60 pristopnih izjav motoristov iz kočevske občine. Petkova prireditev naj bi, kot je povedal Devjak, prispevala, da bi motoriste vključili v društvo kot člane v okviru motocikli-
“DOBER DAN, DEPRESIJA”
KOČEVJE - V torek, 18. apri-la, bo v mali.dvorani ŠeškoVega doma v Kočevju potekala okrogla miza o depresiji. Pričela se bo ob 17. uri, kot gostja pa se je bo udeležila priznana strokovnjakinja dr. Onja Grad Tekavčič. Okroglo mizo pripravlja Gimnazija Kočevje, na njej pa bosta dijakinji 4. letnika Ana Pintar in Mateja Oberstar predstavili raziskovalno nalogo o depresiji med gimnazijci, ki nosi naslov: “Dober dan, depresija”.
PODELITEV NAGRAD
KOČEVJE - Danes ob 17. uri bodo v Gimnaziji Kočevje podelili knjižne nagrade udeležencem literarnega natečaja iz slovenskega jezika. Na decembra lani razpisan natečaj gimnazijskega Razvojnega sklada se je odzvalo 9 avtorjev, ki so skupno prijavili 33 pesmi in 14 proznih prispevkov. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi bronasta Cankarjeva priznanja in objavili imena dobitnikov srebrnih in zlatih Cankarjevih priznanj.
ŽENSKE MORAJO BITI DEJAVNE! - Na srečanju v Kočevju je direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik, ki že sedmo leto vodi pred osmimi leti ustanovljeni Urad, poudarila, da bodo, če ženske ne bodo dejavne, drugi odločali o njih. (Foto: M. L.-S.)
Trend, da se čimdlje šola
Na srečanju v Kočevju, do katerega je prišlo na pobudo Urada za žensko politiko, o problematiki srednjega šolstva na Kočevskem
KOČEVJE - V petek zvečer je
v hotelu Valentin potekalo srečanje občinskih svetnic in drugih žensk, ki želijo s svojim delom prispevati k razvoju kočevske občine in širšega območja regije. Do srečanja, ki so ga s svojim nastopom obogatile pevke kočevske vokalne skupine Nagelj, je prišlo na pobudo Urada za žensko politiko in njegove dolgoletne direktorice Vere Kozmik.
Ob skromni udeležbi udeleženk srečanja, na katerem naj bi po predstavitvi dela in programa Urada za žensko politiko spregovorili o aktualnih problemih v občini in regiji, so se zaradi prisotnosti obeh ravnateljic kočevske srednje šole in gimnazije osredotočili na problematiko srednjega šolstva na Kočevskem. Kot je poudarila občinska svetnica in ravnateljica gimnazije Meta Kamšek, so v zadnjih 9 letih uspeli obrniti trend vpisa v gimnazijo in srednjo šolo v prid gimnazije. “Včasih sta se dve tretjini osnovnošolcev vpisali v poklicne in strokovne šole in le tretjina v gimnazijo, sedaj pa so za veliko večino bolj zanimive 4-letne šole,” je povedala in doda-
stične sekcije, kar pa bo, kot je pojasnil, vzpodbudilo oblikovanje tudi sekcij avtomobilistov in podmladka. “Društvo deluje na področjih zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, krepitve avto-moto športa in vzpodbujanja razvoja turizma,” pojasnjuje in dodaja, da bodo za razliko od lani, ko so delovali predvsem na področju varnosti, letos več pozornosti posvetili tudi preostalima področjema delovanja.
“Kar zadeva varnosti, smo lani v jeseni izpeljali akcijo podeljevanja kresničk prvošolčkom, ki bo postala tradicionalna; varnosti pa je bila posvečena tudi naša prva letošnja prireditev,” pravi Devjak. Že to soboto pa bodo izpeljali tudi svojo prvo akcijo s področja športa in turizma. Organizirali bodo 1. turistični rally AMD Avto Kočevje. Proga bo dolga 74 kilometrov in bo potekala od Kočevja preko Kočevske Reke do cilja v Dolgi vasi. “Pričakujemo, da se bo rally-ja udeležilo 25 do 35 posadk, predvsem z območja Štajerske,” pravi. Rally bo namreč ena izmed 14 prireditev letošnjega Turističnega avtoprvenstva, ki ga organizira AMTK Velenje.
M. LESKOVŠEK-SVETE
UPOKOJENKE NAJRAJE PREPEVAJO
VELIKE LAŠČE - Za zagon pevske dejavnosti ima v Velikih Laščah največ zaslug Majda Ko-košinek, ki na tamkajšnji osnovni šoli poučuje petje. Poldrugo leto uspešno vodi tudi ženski upokojenski zbor, ki se je predstavil na več prireditvah v občini, člani mešanega pevskega zbora Primož Trubar, ki šteje 25 članov in so skoraj vsi nekdanji in zdajšnji Majdini učenci, pa so pred kratkim v 300 izvodih izdali zgoščenko s 16 pesmimi. Na njej so slovenske in tuje popevke, tri pesmi za zbor je napisal Mitja Recinbeher. Upokojenke najraje prepevajo ljudske pesmi, prizadevajo si tudi, da bi oživele že pozabljene viže, ki so ji pele njihove babice in prababice. Medse vabijo tudi druge članice društva.
PRVA LETOŠNJA AKCIJA - AMD Avto Kočevje je svojo prvo letošnjo akcijo s področja zagotavljanja varnosti v cestnem prometu popestril z razstavo osebnih vozil in motociklov Suzuki (na posnetku) ter pnevmatik Sava in motornih olj Shell. (Foto: M. L.-S.)
SPOMLADANSKO-VELIKONOČNA RAZSTAVA - V ponedeljek popoldan so v Likovnem salonu v Kočevju odprli prodajno razstavo Društva izdelovalcev unikatnih izdelkov Kočevje. Za oktobra lani ustanovljeno društvo je to že tretja razstava, ki je tokratnemu času primerno spomladan-sko-velikonočno obarvana. Poudarek na razstavi je na izdelkih iz slabega testa, pestro ponudbo najrazličnejših ročno izdelanih izdelkov iz slame in ročno poslikanih steklenih izdelkov pa dopolnjujejo tudi s ponudbo modnih šalov in rut. Razstava bo na ogled še danes. Na posnetku: predsednica društva Saša Gorše in njen mož in razstavljavec Toni Gorše ob otvoritvi razstave (Foto: M. L.-S.)
OČIŠČEVALNA AKCIJA V OSILNICI
OSILNICA - Člani ekološko-športnega društva Outseider iz Osilnice so v soboto pripravili tradicionalno očiščevalno akcijo. Poleg številnih -domačinov (lovcev, ribičev in gasilcev) so se čiščenja brežin Kolpe in Čabranke udeležili tudi člani kočevskega študentskega kluba in ekološka skupina Žabci iz Zagreba. V celodnevni akciji so zbrali devetdeset vreč smeti, iz vode pa so potegnili številne avtomobilske dele, gume, gospodinjske aparate, plastične vreče in obleke. Čabranka pri Osilnici je bila bolj umazana, saj voda iz sosednje hrvaške občine Čabar prinaša nesnago, ki jo tamkajšnji prebivalci vsevprek odvržejo. Pobuda organizatorjev da bi pri čiščenju sodelovali tudi ekološko osveščeni prebivalci Čabra, se ni prijela. Kljub temu bodo osilniški dolini tudi v prihodnje vsaj enkrat na leto pripravili množično očiščevalno akcijo.
V
Se o nadomestilih za stavbna zemljišča
Po nizu glasovanj o posameznih delih odloka so ribniški občinski svetniki odlok o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča končno sprejeli
RIBNICA - Na zadivji seji ribniškega občinskega sveta prejši\ji četrtek so svetniki brez obširne razprave sprejeli osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine za preteklo leto, osnutek poslovnika občinskega sveta in statut ribniške občine. Kot že pri obravnavi osnutka, pa je bil podrobne obdelave tudi tokrat deležen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Ob obravnavi predloga statuta,
la, da gre za posledico vse večje naklonjenosti izobraževanju oziroma želje mladih po dosegi višje izobrazbe.
“Včasih so se mladi ravnali po tem, da je treba čimprej priti do poklica, danes pa je trend, da se čimdlje hodi v šolo,” je menila ravnateljica Srednje šole Kočevje in občinska svetnica Tatjana Pa-tafta. Poudarila je, da je vpliv gospodarstva prevladujoč oziroma poleg padca natalitete največji “krivec” za zmanjšanje vpisa, s katerim se soočajo vse poklicne šole v državi. Tekstilna in kovinarska dejavnost sta v gospodarstvu v najslabšcm položaju, prav tako pa je tudi z vpisi v programe tekstil in strojništvo. Ob navedbi podatka, da Slovenci v povprečju zamenjamo službo le 1,25-krat, in napovedih, da se bodo morali tisti, ki se danes šolajo, v življenju prekvalficirati oziroma zamenjati svojo poklicno izobrazbo 5- do 7-krat, je Meta Kamšek menila, da jim ne bo preostalo drugega, kot da se bodo tudi srednje šole usmerile na usposabljanje oziroma izobraževanje odraslih.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ki med drugim določa, da mora imeti občina enega podžupana, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta, so svetniki zavrnili amandma poslanske skupine ZLSD. Za amandma, da bi nekdanji praznik ribniške občine 26. marec še naprej praznovali v spomin na boj med slovenskimi vojaki in okupatorsko italijansko vojsko, je glasovalo 5 svetnikov, proti 9, trije pa so se glasovanja vzdržali. Kljub temu so predlagani statut, s katerim se krajevnim skupnostim ukinja status oseb javnega prava, sprejeli soglasno. Samo z eno pripombo, ki sta jo podala svetnika SLS mag. Franc But in Alojz Marn, češ da ni logično, da lahko župan ob določanju dnevnega reda brez razprave in glasovanja zadeve umakne z dnevnega reda, pa so po pojasnitvi, da imajo svetniki pravico predlagati, da se zadeve uvrstijo nazaj na dnevni red, sprejeli tudi osnutek poslovnika občinskega sveta.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so svetniki dobro prevetrili že v fazi prve obravnave. Kljub temu so se mu podrobno posvetili tudi v drugo, saj se mag. Andrej Mate ni strinjal z obrazložitvijo, da je občinska uprava pri pripravi predloga odloka upoštevala vse predloge, ki
sojih podali svetniki pri obravnavi osnutka. Za amandmaje, ki jih je predlagala občinska uprava, je dejal, da so popravki tistega, kar je občinski svet že izglasoval na predhodni seji. Zato niso glasovali le o županovih amandmajih, ampak tudi o prvotnih predlogih svetnikov pa tudi o novem pred-
logu, ki ga je podal odbor za kmetijstvo. Ta je predlagal, da se dejavnost “rudarstvo, pridobivanje rud in kamnin” razporedi v posebno skupino ter da se ne glede na lokacijo peskokopov ovrednosti s 500 točkami. Ob 18 na seji prisotnih svetnikih in velikem številu vzdržanih ob glasovanju so s šestimi glasovi za predlog sprejeli. S 16 glasovi za in dvema vzdržanima pa so po celem nizu glasovanj o posameznih delih odloka sprejeli odlok tudi kot celoto.
M. L.-S.
*
ZGODBICA O JURETU JURČKU - Lani so učenci drugega razred osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč prvič naštudirali poučno zgodbico o Juretu Jurčku. Gre za aktualno ekološko temo, saj je območje posejano z gozdnimi sadeži, torej tudi z gobami. Med nabiralci pa je vse več otrok. Zgodba govori o njihovem ravnanju-in nepopisnih užitkih pri nabiranju gob in srečanju z malimi živalmi v naravi. Učiteljica 2. b razreda Marjetka Koprivec je povedala, da se je igrica lepo prijela in je ruivdušila šolarje oh prvi uprizoritvi za letošnji kulturni praznik. V igrici sodelujejo tudi lutke, ki so jih otroci naredili pri likovni vzgoji. Je predvsem poučna in tudi ustvarjalna. (Foto: M. G.)
MŠŠ IZ MAŠI rl OBČI M MŠŠ
ZBORNIK OB 100-LETNICI ROJSTVA - Akademika Pavla Lunačka, dvakratnega Prešernovega nagrajenca, so se spomnili številni njegovi ugledni sodobniki, študentje in sorodniki, prisotni tudi na tej predstavitvi (na posnetku). Zbornik z 218 stranmi je zbral in uredil ravnatelj OŠ dr. Pavla Lunačka, prof. Jože Zupan, spremno besedo je napisala akademikinja prof. dr. Lidija Andolšek - Jeras, tehnično jo je uredil in oblikoval arhitekt Rupert Gole, izšla pa je v 1000 izvodih pri založbi Karantanija. (Foto: P. Perc)
USTANOVNI OBČNI ZBOR SINDIKATA KMETOV
TREBNJE - Predsednik iniciativnega odbora sindikata kmetov Slovenije - podružnice Trebnje Jože Marolt vabi v nedeljo, 16. aprila, ob 9.30 na ustanovni občni zbor te podružnice v veliko dvorano CIK-a Trebnje. Delovanje kmečkega sindikata in podobnih združenj na Irskem bo predstavil Irec Michael Hegarthy, problematiko prilagajanja slovenskega kmetijstva pred vstopom v EU pa bo pojasnil Igor Hrovatič, državni podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
MAGIC NO 1 2. V AKCIJI PICA 2000
SEVNICA - Potem ko je sevniška picerija Magic No 1 več tednov vodila na glasovanju v akciji za najboljšo picerijo v Sloveniji, ki ga je pripravilo ljubljansko Nedelo, je naposled končala na 2. mestu. Za sevniški lokal družine Fric je glasovalo več kot 4000 bralcev Nedela. Podjetni gostinec Niko Fric se je odločil, da ta dosežek obeleži v soboto, 15. aprila, ob 16. uri s kul-turno-zabavno prireditvijo, na kateri sta udeležbo napovedala tudi odgovorni urednik Dela Mitja Mer-šol in urednica Nedela Romana Dobnikar - Šeruga, povabljeni pa so seveda tudi vsi bralci oz. gostje picerije, ki so vsak po svoje prispevali, da se je dober glas o piceriji Magic razširil po Sloveniji. Zastonj jih bodo pogostili s kosom pice in kozarcem laškega piva.
Dan okolja v TVimu
TREBNJE - Vsakdanjik največjega trebanjskega podjetja Trimo je prepleten s številnimi projekti in dejavnostmi, ki so usmerjene k doseganju poslovne odličnosti ter nenehnega povečevanja kakovosti proizvodov in storitev. Dolgoletna prizadevanja in delovanje za varovanje zdravja okolja in ljudi so trimovci obeležili preteklo soboto z dnevom okolja. Delavci so svoje okoljsko delovanje predstavili s končnim urejanjem notranjosti in zunanjosti objektov, skladišč in transportnih poti, z ureditvijo zelenic in lončnic pa tudi z izrednim zbiranjem odpadnega papirja, izločene dokumentacije iz pisarniških prostorov, iz priročnih in centralnega arhiva. Na vaji s simulacijo izrednega dogodka - razlitja na pretakali-šču PUR komponent so sodelovali novomeški poklicni gasilci, pri usposabljanju zaposlenih za začetno gašenje požara pa trebanjski gasilci. Ob sodelovanju firm Kemis in Webo so izvedli vajo usposobljenosti zaposlenih v primeru manjšega razlitja naftnih derivatov. Strokovnjaki Heliosa so prikazali ekološke premaze za pro-tikorozijsko zaščito, Petrol pa izvedbo regeneracije odpadnih olj.
Direktorica Trima Tatjana Fink se je srečala s člani trebanjskega občinskega sveta in drugimi gosti. Zahvalila se je vsem zaposlenim in sodelujočim na prireditvi ob dnevu okolja v podjetju Trimo, posebej še mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem iz vrtca in šol trebanjske občine, ki so pripravili razstavo izdelkov. Najboljšim mladim ustvarjalcem so podelili nagrade. Ob slovesnem zaključku so nastopili trebanjski godbeniki.
P. P.
Vzoren učitelj in velik humanist
Zbornik dr. Pavla Lunačka ob 100-letnici rojstva tega humanista založila osnovna šola v Šentrupertu, ponosna na tega krajana in akademika, začetnika sodobnega porodništva in ginekologije
SKRIVA(JO) LETA - V sevniškem domu upokojencev so se letos odločili, da bodo spremenil praznovanje rojstnih dni svojih stanovalcev. Slavljenci jih preživijo družno s svojimi najožjimi sorodniki. S to hvalevredno pozornostjo so 30. marca prijetno presenetili tudi stanovalce doma, rojene v marcu. Najstarejša med temi je bila Angela Košorok, le kakšen mesec mlajši pa Alojz Perc, ki je ravno tega dne praznoval 89. rojstni dan, zato mu je socialna delavka Franja Svažič s sodelavkami izjemoma (seveda imajo ženske običajno prednost!) najprej čestitala. Ugotovila je, da Perc skriva vsaj 20 let in da je tako vitalnih stanovalcev le še nekaj. Slavljencem je polepšal praznik domski pevski zbor, vodja doma Mira Mlakar pa je v napitnici zaželela slavljencem predvsem trdnega zdravja. (Foto: P. P.)
Sevniški svetniki o lokalnem radiu in Komunali ■ Svet radia sprejel ostavko direktorja ■ Bilance “polepšane?” ■ Radio “zapufan” za nazaj in za naprej - Očitki svetnika Kunška direktorju Komunale
SEVNICA - Sevniški občinski svetniki so po priblilžno petih urah seje med drugim sprejeli sporazum o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med sevniško in škocjansko občino ter delitvi premoženja občine Sevnica na dan 31.12.1994. Sprejeli so poročila o izvajanju dimnikarske službe v sevniški občini v lanskem letu, o poslovanju javnega podjetja Plinovod Sevnica in njegov plan poslovanja za leto 2000. Gladko so sprejeli tudi poročilo o delu sevniške občinske uprave.
Ker so pogrešali direktorja Ko- ga podjetja Radio Sevnica v lan-
munale Bojana Lipovška, pa so zavrnili obravnavo poročila o poslovanju tega javnega podjetja in plana poslovanja podjetja za letos. Svetnik Jože Kunšek (SLS) je obsodil “ignorantski odnos direktorja javnega podjetja”. Ob tem pa še vprašal, ali je res, da so “delavci Komunale dobili 27. februarja neki denar, menda 30.000 tolarjev. Govori se o korupciji. Na take stvari bomo morali misliti. Njemu se izteka mandat... Ali bo on tisti, ki bo vodil to podjetje? In zakaj naj bo Komunala javno podjetje? Koncesionar bi se moral truditi, da bi čez pet let spet dobil koncesijo, ne pa se obnašati tako samozadostno,” je povedal Kunšek. Svetnik Blaž Jene (SKD) je vprašal, ali se bodo svetniki prilagajali direktorju ali se bo on njim. Svetnik Zvone Tuhtar (SDS) je pojasnil, daje Lipovšek tudi predsednik sveta KS Sevnica in je že dolgo napovedoval, da bo imel v tem času pomembno izobraževanje. Svetnik Bojan Rugelj (SDS) je predlagal, naj Komunala za prihodnjo sejo sveta gradivu doda še podatke o vzorcih pitne vode.
Občinski svet je po žolčni razpravi o poročilu poslovanja javne-
skem letu zadolžil svet radia, da do naslednje seje pripravi temeljito poročilo in variantne predloge o spremembi statusa radia. Novinarka sevniškega radia Branka Dernovšek je povedala, da je direktor radia Rado Mlakar dal ostavko, svet radia pa jo je sprejel. Močno je podvomila, da bi bili poslovni rezultati radia v resnici pozitivni oz. takšni, kakor jih prikazuje lanskoletna bilanca, češ da je direktor “zapufal” radio za nazaj in za naprej! Svetnik Albin Je-šelnik (LDS) je samokritično prevzel soodgovornost svetnikov za še vedno neurejene razmere na radiu, čeprav so bili svetniki zavedeni ob kadrovanju dosedanjega direktorja. Ješelnik je spomnil, da je takrat ob imenovanju direktorja radia glasoval proti, in menil, da bi občinski svet moral “zaradi lastne krivde” tudi finančno podpreti radio, da ne bi zašel še v težji položaj.
Podžupan Andrej Štricelj (LDS) in podpredsednik sveta radia je povedal, da je bilo v svetu težko delati “To je bil pravi sejem! Direktor ni nikoli opravil naloženih mu nalog! Zadnji rok je bil 30. marec. Ker smo mu zagrozili s
sankcijami, je naposled sam dal ostavko,” je povedal Štricelj. Z njim je soglašal svetnik Blaž Jene, ki je zaradi takšnih razmer že nameraval odstopiti kot član sveta, “ker je bilo to res pod vsakim nivojem”. Kritiziral je predsednika sveta radia Antona Korena, ker ni prišel na zadnjo sejo sveta, na kateri so zvedeli, da pogodba o delu med radiom in Mlakarjem naj ne bi bila podpisana, “da sta Mlakar in Koren med seboj 'balinala’ in je pogodba verjetno končala na nočni omarici”. Jože Kunšek je menil, da bi za vodenje radia poiskal ljudi, ki imajo voljo in kapital. Alojz Zalašček (SLS) je vprašal, zakaj svet radia že prej ni nikoli poročal občinskemu svetu, kaj se dogaja na radiu. Štricelj je povedal, da je predsednik sveta radia dal pogodbo v podpis direktorju, torej bi morala biti v radijskem arhivu, in dodal, da pa jim je “zavrelo” jeseni, ko so se stvari na radiu le še stopnjevale. Bojan Rugelj je dejal, da tudi prej ni bilo dosti bolje na radiu. Menil je, da bi občinski svet moral pripraviti predloge, kaj z radiom. “Ko bodo znani lastniki, bo rešenih veliko stvari,” je prepričan Rugelj. Župan Kristijan Janc pa je poudaril, da so že naročili svetu radia, naj pripravi inačice morebitnih statusnih sprememb radia, in “da ni pomembno, kako se bo radio imenoval, temveč, da bo opravljal informativno in komercialno poslanstvo”.	p.	PERC
“Govori se o korupciji” v Komunali
ŠENTRUPERT - Po skrbno premišljenem scenariju so se pretekli petek vrstile na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu točke pestrega kulturnega programa. Zapel je šolski zbor, ravnatelj Zupan pa je zatem s kolegico nanizal utrinke iz zbornika dr. Pavla Lunačka, ki gaje ob 100-letnici rojstva tega humanista založila osnovna šola v Šentrupertu, ponosna na tega krajana in akademika, začetnika sodobnega porodništva in ginekologije na Slovenskem.
Likovni umetnik Branko Šuster je polepšal stene šolske jedilnice s pečnicami. Oktet Lipa pa je bo koncu prireditve z ubranim petjem navdušil številne prisotne goste in domačine. In za konec morda čisto drobna grenka kaplja: “Je bila res samo osnovna šola dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu na Dolenjskem poklicana, da ob stoletnici rojstva akademika prof. dr. Pavla Lunačka obudi spomin na to osebnost izjemne širine?” je vprašal Zupan. Poudaril je, da je imel od vsega začetka najboljšo sodelavko v sedanji tajnici Šloven-ske akademije znanosti in umetnosti, akademikinji prof. dr. Lidiji Andolšek - Jeras, ki ji ni bilo žal časa, ki gaje prebila v Šentrupertu ali za usklajevanje na Akademiji, posredovala mu je tudi številna imena tistih, ki naj bi obudili spomin na dr. Pavla Lunačka. Marsikdo ni odgovoril, razumljivo, saj je 2. aprila letos minilo že 45 let od Lunačkove smrti, zato so vsi, ki so ga poznali, že v letih. Zahvalil se je tudi vsem, ki so mu svetovali pri zbiranju gradiva oz. mu odpirali vrata arhivov, pa v zborniku ni njihovega prispevka. To so predvsem prof. dr. Živa Novak, direktor Inštituta za novejšo zgodovi-
no dr. Tone Ferenc in direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko.
Zahvala gre seveda tudi ljudem, ki so izid zbornika finančno podprli. Prof. Zupan se zaveda, da zbornik ni popolnjen, vendar njegov namen niti ni bil, da bi prišlo do znanstvenega zbornika. “Naj bo besedilo namenjeno tudi domačinom, ne samo strokovnjakom, saj smo v tem pogledu vsi združeni - spoštovali smo dr. Lunačka,” poudarja neutrudni ravnatelj Zupan, ki je šolo oplemenitil s toliko umetninami, knjigami in kulturnimi prireditvami, da je že zdavnaj prerasla ozke izobraževalne okvire. Na takšno hišo učenosti in kulturni hram hkrati bi bil gotovo tudi dr. Pavel Lunaček ponosen, tako kot so veseli njegovi sorodniki sleherne pozornosti. Lunačkova žena Anica se mi je pretekli petek zahvalila za veliko pozornost Dolenjskega lista, na katerega sicer ni naročena, ji pa sorodnik Marko Bulc zvesto prinaša vse tiste številke našega časopisa, v katerih je beseda o njenem soprogu Pavlu.
Slavnostna govornica, akademikinja Lidija Andolšek - Jeras
IZLET NA MENINO
PLANINO
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 16. aprila, na planinski izlet z vzponom na 1453 m visoko Menino planino. Odhod je ob 6. uri z avtobusne postaje Trebnje. Skupne hoje je za 4 ure in pol. Prijave zbirata Marjan Pajk (tel. 44 368) in Rudi Germovšek (GSM 041 870 460).
ZUPAN IN DR. PA VLA - Za O F je bila ena najtežjih nalog pridobiti zdravnike za odhod v partizane. “Ne morem dovolj prepričevalno povedati, kaj nam je, mladim zdravnikom, zdravstenemu osebju in aktivistom OF, pomenila novica v maju 1942, da je naš spoštovani primarij Lunaček odšel v skupini štirinajstih zdravnikov v> partizane. Zaupanje v osvobodilno gibanje in v osvoboditev je po takih sporočilih, kot je bila vest, da je naš strogi, ugledni primarij Lunaček med ustanovitelji partizanske sanitete, še bolj narasla, in to kljub vse hujšemu sovražnikovemu pritisku, ” je primarij dr. Pavla Jerina - Lah (na posnetku) zaupala ravnatelju Jožetu Zupanu. (Foto: P. P.)
RAZSTAVA DEL RUDIJA STOPARJA
SEVNICA - Tukajšnja območna izpostava republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) vabi na otvoritev kiparske razstave in razstave grafik Rudija Stoparja, ki bo drevi, 13. aprila, ob 19. uri v galeriji na sevniškem gradu. Ob tej priložnosti bo imel krajši koncert mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke.
REVIJA PESEM POSAVJA V BOŠTANJU
BOŠTANJ - Območne izpostave republiške SLKD Brežice, Krško in Sevnica vabijo na revijo Pesem Posavja, ki bo v soboto, 15. aprila, ob 19. uri v dvorani Partizana v Boštanju. Nastopili bodo oktet Jurij Dalmatin Sevnica, moški pevski zbor (MoPZ) pri DU Brežice, vokalna skupina Corona Boštanj, mešani pevski zbor (MePZ) Svit Krško, MoPZ KUD Slavček Velika Dolina, vokalna skupina Solzice pri glasbeni šoli Brežice in MePZ Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu.
je profesorja Lunačka spoznala kot učitelja v šolskem letu 1953/ 54, ko je že nosil v sebi kal neozdravljive bolezni, ki mu je leto kasneje pretrgala nit življenja. V povojnem obdobju se je zaradi Lunačkovega strokovnega vodenja že v njegovem času “dramatično zmanjšala umrljivost mater ob porodu, pozneje pa se je zmanjšala tudi umrljivost dojenčkov. Zato smatramo slovenski ginekologi Pavla Lunačka za pionirja sodobne slovenske perinatologije.” Da se danes rodi v 14 slovenskih porodnišnicah 99 odstotkov otrok, je tudi nemajhna zasluga dr. Lunačka.
Poleg porodnišnic je ustanavljal še materinske domove, v katere so se zatekle socialno ogrožene nosečnice. Ko seje leta 1945 vrnil iz partizanov, kjer je kot dr. Igor organiziral in ustanavljal skrite bolnišnice, se je močno zavzel za ustanovitev popolne Medicinske fakultete v Ljubljani. Dotlej so naši zdravniki študirali medicino na Dunaju in v Gradcu, zadnja leta pred vojno tudi v Zagrebu in Beogradu. “Profesor Lunaček je bil zdravnik v najžlahtnejšem pomenu besede, vzoren učitelj in velik humanist,” je poudarila akademikinja Andolškova.
P.P.
DR. MARIN - Profesor na Adake-miji za gledališče, radio, film in televizijo dr. Marko Marin (na posnetku) je za svoje izjemno strokovno in predano delo pri obnovi mirn-skega gradu prejel že Zlati turistični nagelj, verjetno pa bi bil bolj vesel, če hi bilo med 300 člani društva Speče lepotice več takih, ki bi ga nekoliko manj moralno in veliko bolj materialno podpirali...
Trebanjske iveri
AKLAMACIJA 2 - Iver, objavljena prejšnji teden v tejle rubriki, je hudo zbodla sam vrh trebanjskega društva vinogradnikov. Naj spomnimo, da smo zapisali, da so sc na zadnjem občnem zboru Društva vinogradnikov Trebnje na predlog predsedujočega Lojzeta Metelka z aklamacijo odločili, da podelijo 100.000 tolarjev nagrade prizadevnemu tajniku društva Janezu Zupanu in predsedniku Francu Opari ter 50 tisočakov blagajničarki Roziki Drnovšek. Predsednik Opara je odločno zavrnil, da Bi vzel to nagrado, saj, kot je povedal, v skoraj 25-letnem predsedovanju društvu ni prejel niti dinarja oz. tolarja za svoje delo in ne mara tega (z aklamacijo dodeljenega) denarja niti sedaj. Tajnik Zupan pa bo nagrado vzel za 2-letno delo kot delno nadomestilo za neizplačano kilometrino in grafične storitve. Nagrado bo vzela tudi Drnovškova. Pa še to: ravno trebanjski vinogradniki so pretekli četrtek na sejmu Mojstrovino v Ljubljani reševali čast cvičku, saj tega našega posebneža ni bilo na stojnici VINIS-a (združenja slovenskih vinogradnikov), dokler niso Opara, Zupan in Jože Florjančič pripeljali za degustacijo svojega cvička. Na in za zdravje, vrli Uebanjci!
Sevniški paberki
OSTRINA - Svetnik SLS Jože Kunšek je bil na zadnji seji občinskega sveta eden najostrejših razpravljavcev oz. kritikov nasploh, j včasih pa tudi kar - počez! Slednje velja vsaj za njegov napad na direktorja Komunale, ko si je dovolil v javnosti izustiti, da “se govori o korupciji”. Težke besede, celo za svetniška usta! Kot da bi hotel varčevati pri šolskih prevozih (ali morda kaznovati tiste Sevničane, ki otroke poši- 1 ljajo v boštanjsko in ne v sevniško solo?), je predlagal, da bi morali ti otroci plačevati vozovnico. Šolski minister Jože Maurer gaje postavil na trdna tla, ko mu je pojasnil, da avtobus ne stane nič več, če odpelje po ustaljeni progi prazen ali s kakšnim otrokom s sevniške postaje. Sicer pa smo lahko predstavniki sedme sile po svoje hvaležni takim in podobnim Jožetom, ker dajejo zanimiv “štof”.
ČE NI KEKS... - Dosti bolje se ne bi počutil na taisti seji, če bi bil zgolj “fizična” oseba in ne tudi vsaj podjetnik. Kajti za razvoj podjetništva bo po najnovejšem sklepu občinskega sveta spet odprt lov za izjemnimi lokacijami, medtem ko se lahko navadni državljani za kakšno hiško na taki lokaciji lepo obrišejo pod nosom. Verjetno bo s tem imelo opraviti ustavno sodišče, kotie že najavil nek Boštanjčan. če ni keks, bo pa - seks...
KRALJA CVIČKA NI ZA RODETA - Aktualnemu kralju cvička Lojzetu Zalaščku niti na misel ni prišlo, da bi prodal cviček za pogostitev ob nedavnem obisku dr. Franca Rodeta v Boštanju. Zalašček pa bi nekdanjemu metropolitu, med ljudmi priljubljenemu dr. Alojziju Šuštarju, dal tudi 100 litrov najboljšega cvička - zastonj!!!
RAZSTAVA STARIH ROČNIH DEL
SEVNICA - Od nedelje, 9. aprila, je v likovni galeriji na sevniškem gradu na ogled razstava starih ročnih del in starih hišnih orodij. Razstavo predmetov, ki so jih uporabljale naše babice in dedki, so postavili aktivi krnečih žena iz Budne vasi, Bo-štanja, Loke, Sevnice in Zabu-kovja ter z Blance, Brega in s Šmarčne. Odprta bo še v soboto, 15. aprila, od 11. do 16. ure in v nedeljo, 16. aprila, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure.
KULTURNO DVORANO BO OBNAVLJAL SGP POSAVJE
SEVNICA - V tem tednu se je sestal odbor za obnovo kulturne dvorane v sevniškem gasilskem domu, ki ga setavlja-jo Zvone Košmerl kot predsed-nik, Andrej Štricelj, Jožko Kovač, Toni Koren, Albert Felicijan, Štefan Teraž in Lojze Motore. Ker je gasilsko društvo kot lastnik objekta opravilo po projektu, ki ga je izdelal Elite Krško, rušitvena dela, je odbor odločil, da nadaljevanje del preda podjetju SGP Posavje Sevnica. Odbor bo poskrbel za zapiranje finančne konstrukcije ter dela usmerjal tako, da bo dvorana pridobila tudi uporab-I no dovoljenje.
Krške novice
IŠČEJO IZUMITELJA - Zbor krajanov v Dolenji vasi je bil ura resnice. Nihče ne ve povedati kako, a zgodilo seje, daje krajevna skupnost pobasala vse možne odpadke in vire onesnaženja: cestni prah, izcedne vode in pline iz komunalne deponije, radio-akivne odpadke, hrup s ceste in železnice, smrad gnojnice. Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da so sklicatelji zbora sicer nameravali udeležence zaprositi, naj s sabo prinesejo ustrezna zaščitna sredstva. Žal takih, ki bi zavarovala pred vso našteto nadlogo, še ni na tržišču.
PLJUVALNIK - Znani Dole-njevaščan Branimir Vodopivc, ki večkrat nastopa tudi v naših navi-cah, se tudi sicer pojavlja v najrazličnejših vlogah. To je le dokaz, da je dejaven na različnih področjih. Pred kratkim je seznamu dodal še eno vlogo zase. Poudaril je, da krajevna skupnost ni nobena oblast in da je sam kot njen predsednik samo zato, da krajani vedo, po kom pljuvati. Neke vrste pljuvalnik, torej.
ZA ČASOM - Krška podjetja se združujejo v gospodarsko zbornico, čeprav mnogokrat niso prepričana, da vedo, zakaj. Oni dan je upravni odbor območne zbornice razpravljal o programu dela. Med drugim načrtujejo, da bodo mesec dni po sprejemu pomembnejših zakonov za gospodarstvo pripravili razprave o njih. Pa se je le našel nekdo, ki je dodal boljši predlog. Zakone naj bi raje obravnavali mesec dni pred prvo obravnavo, da ne bi, kot ponavadi, zvonili po toči.
ENA SAMA JE VEJICA - Po učinkoviti akciji za zaščito dolenjskega posebneža ga skoraj ni Slovenca, ki ne bi vedel, daje cviček samo eden. Ko je prva taka reklamna steklenica zagledala luč
sveta, cviček še nil bil tako znan m v krški vinski kleti še niso znali Postavljati vejic. Zdaj znajo tudi •o. Dokaz je z gospodarskega razstavišča v Ljubljani. (Foto: B. D. G.)
PPK LUKEC V CELJU
KRŠKO - Preteklo soboto se je pet parov Posavskega Plesnega kluba Lukec udeležilo državnega turnirja v standardnih in latinskoameriških plesih v Celju. V klubu so se še posebej razveselili dveh Pionirskih parov: Luke Vod-lana in Amadeje Plevel (3. mesto v obeh kategorijah) ter Tadeja Drakuliča in Katarine Račič (6. oz. 7. mesto). Matic Fendre in Nives Šelekar sta med mlajšimi pionirji zasedla obakrat 2. mesto.
Novo v Brežicah
UKV - Medtem ko je sevniški radijski val vse šibkejši, postaja brežiški vse trši. Dobesedno. Človek se ga sedaj lahko dotakne, ga prime in spravi v žep ali pa jo dobi z njim po glavi. Če mu ni všeč, ga lahko raztrga, če ga zebe, sc z njim pokrije ali zaneti ogenj. Tako vsestranski je. Za novi brežiški časopis Savaglas, o katerem gre beseda, je nekdo rekel, da jc udini radio, ki ga lahko prebiraš, nekdo drug pa dodal mnenje, da bo tudi frekvenca njegovega •shajanja na moč podobna radijski, se pravi - ultra kratko. Bomo videli.
NAJLEPŠE - Pred časom jc dobila brežiška pošta priznanje ža najlepše urejeno pošto v Sloveniji. Pred časom je dobila tudi brežiška policijska postaja priznanje za najlepše urejeno policijsko postajo v Sloveniji. Pred časom sta priznanji za najlepšo urejenost dobili tudi brežiška osnovna šola ter železniška postaja ■n pred časom so Brežice dobile Priznanje za najlepše urejeno mesto v Sloveniji. To zadnje žal ni res, in kot kaže, še dolgo ne bo!
IZ M A S I H OBČIM
ll
PODHOD NAJ BO PRED NOVO POGODBO - Vaščani Spodnjega Starega Grada in Starega Grada se bojijo, da bi deponijo odpadkov zaprli, sami pa bi ostali brez obljubljenega ielezniškega podhoda. Na zboru krajanov, ki je bil pretekli torek zvečer, so zahtevali tudi, naj podjetje IGM Sava, ki izkorišča gramoz pri njihovi vasi in s prevozi po makadamski cesti dviga neznosen prah, takoj asfaltira cesto. Če ne bo do konca maja urejena, jo bodo zaprli. Vpraševali so še, kdo je dovolil zasipavanje gramoznice z ele-ktrofiltrskim pepelom, kdo nadzira razipavanje gnojnice v njihovi soseščini ter kdaj bo občina končno omogočila legalizacijo njihovega športnega centra. (Podpis: B. D. G.)
Pod Sremičem je bilo živo
Praznik vina Sremič 2000 prispeval svoje k večji kakovosti in promociji vin vinorodne dežele Posavje
KRŠKO - Društvo vinogradnikov Sremič je ob pomoči krške kmetijske svetovalne službe pripravilo četrto ocenjevanje vin bi-zeljsko-sremiškega pa tudi dolenjskega okoliša. Tri skupine degustatorjev (vodili so jih dr. Dušan Terčelj, inž. Darko Marjetič in mag. Boris Beloglavec) so v marcu ocenili 238 vzorcev sortnih, belih in rdečih ter predikatnih vin registriranih vinogradnikov. Inž. Katarina Merlin, svetovalka za vinarstvo v posavski vinorodni deželi, uvršča Praznik vina Sremič v družbo večjih ocenjevanj na tem območju: Praznika vina na Bizeljskem, Tedna cvička in Vigredi v Metliki.
Poskuševalci vin so ugotovili, da je v zadnjih petih letih viden napredek v kakovosti, saj je vse več vrhunskih vin in vse manj izločenih vzorcev. Posebej izstopajo bela vina, medtem ko je pri rdečih več težav, a še vedno manj kot pretekla leta. Posebno so pohvalili predikatna vina. Prevladovali so vzorci semiškega rdečega in belega vina (ocenjevali so tudi bizeljsko rdeče in belo), med sortami pa modra frankinja (28 vzorcev) in laški rizling (27). Iz kleti nekaterih najboljših vinogradnikov na tem območju je v oceno prispelo-tudi 26 predikatnih vin.
Naziv šampion prireditve-so strogi ocenjevalci prisodili kerner-ju (jagodni izbor, letnik 1999) vinogradnika Matjaža Jenšterleta, ki si je z oceno 19,1 prislužil veliko zlato medaljo z listino za vino z oceno. Za prvake sort so bila razglašena naslednja vina: žametna črnina Edija Šobe (ocena 15,80, priznanje), cviček Mihe Kvartuha (15,90, priznanje), bizeljsko rdeče Janka Matjašiča (16,50, bronasta medalja), sremiško rdeče družine Kunej (16,44, bronasta medalja), modra frankinja KZ Klet Krško (17,46, srebrna meda-
* Praznik vina nikakor ni le ocenjevanje. ampak tudi vse pomembnejša prireditev, katere osrednji del je potekal od preteklega četrtka do sobote, ko seje zaključil s slovesno podelitvijo nagrad, vinogradniškim plesom in pokuša-njem vin. V teh dneh so vinogradniki lahko prisluhnili predavanjema o zaščiti vinogradov in o stekleničenju vina ter sc seznanili s ponudbo nekaterih podjetij. Društvo turističnih kmetij je predstavljalo kulinarično ponudbo ob vinski cesti, vse tri dni pa je bila v avli kulturnega doma Krško na ogled tudi razstava nagrajenih fotografij na temo vino, ki jo je pripravilo Društvo ljubiteljev fotografije Krško. V četrtek zvečer je bila pokušnja najbolje ocenjenih rdečih vin, ki jo je vodila Katarina Merlin, in v petek še belih vin pod vodstvom enologa Zdravka Mastnaka. V soboto je po Krškem od hotela Sremič do Leskovca in nazaj z mnogimi postojankami krožila tudi povorka vinogradniških vozov.
lja), sremiško belo družine Jensterle (16,46, bronasta medalja), laški rizling Antona Ajstra (17,82, srebrna medalja) in sovinjon Darka Krošlja (17,88, srebrna medalja). Komisija je podelila 28 zlatih medalj, od tega štiri za sortna vina (kerner, rumeni muškat, traminec) in ostale za mirna vina posebne kakovosti (pozne trgatve, izbore in ledena vina).
B. D. G.
Jožica je edina Evropejka v dvanajsterici
O njej, njenih Pišecah in Sloveniji govore po svetu
LJUBLJANA, PIŠECE -Kot smo že poročali, bo 12-letna Pišečanka Jožica Zupančič (v spremstvu ene odrasle osebe) v družbi Aleksandre Radovič z Rakeka odpotovala v ameriško zvezno državo Florido, kjer se bo med 8. in 10. majem zbralo 2.000 otrok z Vsega sveta. Izbrani so bili v akciji “Vizionarji novega tisočletja”, ki sta jo v sodelovanju z Unescom pripravili družbi McDonaldi in Walt Disney. Vsi izbranci so stari od 8 do 15 let in vsak od njih ima svojo zgodbo o izjemnih dosežkih za svoj domači kraj.
Jožičina zgodba o tem, kako je prepričala svojo družino in nato še družine sošolcev, da sprejmejo v svoje domove otroke kosovskih beguncev, je očitno naredila poseben vtis na organizatorje, zato ,so jo uvrstili med 12 predstavnikov tekmovanja. Hkrati tudi edina od dvanajsterice prihaja iz Evrope. Kot sporočajo iz družbe McDonald’s, so Jožičino sliko in zgodbo predstavili na sedežu Združenih narodov ter ju poslali na naslove večjih medijev v več kot 50 državah. Zgodbo lahko prebere mo tudi na spletni strani korporacije McDonald’s (www.media.mcdonalds.com). Pišece je konec marca obiskala tričlanska snemalna ekipa iz ZDA, kije v dveh dneh posnela prispevek o Jožičinem vsakdanjem življenju, ki ga bodo predvajali na srečanju otrok in ga ponudili večjim svetovnim medijem.
Jožica in Aleksandra se bosta udeležili srečanja, na katerem se bodo 2.000 otrokom iz več kot 90 držav pridružili tudi mednarodni voditelji, znane osebnosti in predstavniki medijev.
B. D. G.
Po papirjih ne morejo čez progo
Prebivalci vasi Stari Grad in Spodnji Stari Grad pri Krškem: “Še pred podpisom nove pogodbe o komunalni deponiji naj bo podhod v gradnji!” ■ Z odpadki najbolj obremenjen kraj?
DOLENJA VAS - Kot je pretekli torek na zboru krajanov dejal Niko Bogovič, oblastniki prihajajo, obljubljajo in odidejo, vaščani pa ostanejo sami s tegobami. Teh ni malo, saj imajo v neposredni bližini jedrsko elektrarno z vsemi odpadki vred, še bližje smetišče za 45.000 prebivalcev krške in sevniške občine, gramozno jamo, iz katere odvažajo material in prašijo po makadamski cesti, in elektrofiltrski pepel iz Vipapa Krško, s katerim polnijo gramoznico. Skozi vas pelje tudi regionalna cesta in pomembna železniška proga, po njivah okoli vasi pa za nameček razvažajo še gnojnico s prašičje farme.
Če sklepamo po tem, je krajev- kot četrtstoletjem in odškodnino
na skupnost Dolenja vas najbolj obremenjena z odpadki v državi, je pa tudi ena najbolj komunalno urejenih v občini, kot je poudaril župan Franci Bogovič. Krajani so k temu dodali, da največ po zaslugi lastnega dela in prispevkov, kajti denar od jedrske elektrarne (letno 8 milijonov mark) vsa leta konča v občinskem proračunu, od tam pa gre po načelu, kdo je močnejši in glasnejši. Poudarjajo tudi, da jih ne gre metati v isti koš z drugimi KS, saj se tam borijo za višji standard, tu pa za odškodnino za popolno razvrednotenje prostora.
Po pogodbi, ki se izteče konec leta 2001, Dolenja vas dobiva vsak mesec 5.000 mark odškodnine, poleg tega pa je v pogodbi opredeljeno še za 71 milijonov tolarjev raznih del. Po besedah župana Bogoviča je občina obveznosti iz pogodbe že izpolnila, saj bo skupaj z letošnjim letom za predvidena dela že odštela 132 milijonov tolarjev.
Krajane posebno jezi, da še vedno niso dobili podhoda pod železniško progo, saj morajo zdaj, vključno z ostarelimi in šoloobveznimi otroki, vsak dan plezati preko tirov. Železnice so ukinile prehod na tem mestu že pred več
POSAVSKO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
KRŠKO - Na petkovem posavskem tekmovanju mladih čebelarjev na krški osnovni šoli Jurija Dalmatina je v nižji skupini zmagala OŠ Marjana Jemca Radeče (Mario Oman, Klemen Ajdnik) s 27 točkami, pred OŠ Maksa Ple-teršnika Pišece (Maja Umek, Tanja Cizi) in OŠ Krško (Barbara Pečnik, Nives Žabkar) - obe ekipi sta osvojili po 26 točk. V srednji skupini so zmagali Boštanjčani (Jure Lisec, Gašper Karlovšek) s 50 točkami, pred Radečani (Jernej Klanšek, Marko Aupič) - 49 točk in Krčani (Mateja Planinc, Anja Urbanica) - 44 točk.
nakazale občini, medtem ko so krajanom ostale le obljube in tabla, ki opozarja, daje hoja čez progo nevarna in zato prepovedana.
Kot je dejal Raflto Jurečič iz občinskega oddelka za gospodarsko infrastrukturo, pogodba iz leta 1997 predvideva pridobitev dokumentacije za izgradnjo podhoda za pešce pri Culku v vrednosti 1,5 milijonov tolaijev. Papirji bodo nared v dveh tednih in bodo stali 5 do 6 milijonov tolarjev. Za gradnjo podhoda, ki bi stala 50 do 60 milijonov tolarjev, v letošnjem občinskem proračunu ni denarja. Predsednik KS Dolenja vas Branko Vodopivc je ogorčeno vpraševal, zakaj podhoda ni niti v občinskih načrtih tovrstnih naložb do leta 2003.
Po večurni za zbore krajanov značilni razpravi so sklenili, da bo
1555 JIH JE ČISTILO
KRŠKO - Kot je sporočil predsednik Lovske zveze Posavja Anton Podgoršek, je akcija “Gozd ni koš za smeti” uspešno potekala tudi v tej regiji. Na območju 25 krajevnih skupnosti je sodelovalo skupaj 1.555 udeležencev, največ lovcev, učencev in učiteljev. Skupaj so zbrali 951 kubikov komunalnih in kosovnih odpadkov, poleg tega pa so odpadke v vodotokih in po brežinah zbirali tudi člani ribiških družin Brestanica-Krško in Kostanjevica na Krki. Lovci opozarjajo, da bi bili uspehi še večji, če bi ministrstvo za okolje z ukrepi preprečilo nadaljnje onesnaževanje narave.
JEREBICE SPET NA KRŠKEM POLJU
KRŠKO - Lovska zveza Posavja je v torek poskrbela za izpust jerebic v Drnovskem kotu ob cesti Krško-Križaj in s tem začela uresničevati projekt ponovne naselitve jerebic na območju Krškega polja.
skupina krajanov skupaj z občinskim vodstvom pripravila izhodišča za novo pogodbo o deponiji, ki naj bi z razširitvijo proti jugu ostala v uporabi še do konca leta 2003. V predlogu, ki ga bo obravnaval zbor krajanov, naj bi opredelili tudi rok za izgradnjo podhoda. Krajani vztrajajo, da se mora gradnja podhoda začeti še pred iztekom naslednjega leta in torej pred sklenitvijo nove pogodbe, sicer se ne bodo pogajali o njej, deponijo pa bodo zaprli.
B. DUŠIČ GORNIK
MERILE SE BODO ELEKTRO ŠOLE
KRŠKO - Jutri in v soboto bo v Krškem potekalo 8. tekmovanje poklicnih elektro šol Slovenije. Svečana razglasitev in podelitev nagrad najboljšim dijakom bo v soboto, 15. aprila, ob 16. uri v zeleni dvorani hotela Sremič.
BREŽICE PROTI DELITVI NA DVA VOLILNA OKRAJA
BREŽICE - Kot sporočata župan brežiške občine Vladislav Deržič in njegov urad, predlog za volilne okraje deli tudi njihovo občino, saj območje KS Cerklje ob Krki priključuje k volilnemu okraju Šentjernej. Občina protestira proti taki delitvi, ker meni, da zanjo ni razloga, sai šteje skupno
19.400	volilcev. Zahteva, da celotno območje občine tvori en okraj, ter opozarja pristojne, da se v nasprotnem primeru volivci KS Cerklje ob Krki volitev ne bodo udeležili. Kot trdi župan, sojih pri tem z bojkotom volitev pripravljeni podpreti tudi ostali volivci v občini.
MLADI IN KMETIJSTVO
BREŽICE - V soboto sta kmetijska svetovalna služba in društvo podeželske mladine pripravila regijski kviz Mladi in kmetijstvo, ki sta se ga udeležili po dve zmagovalni ekipi iz treh občinskih kvizov. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o pozabljenih poljščinah, o starih sadnih sortah, energiji iz lesne mase, ekonomiki na kmetiji, ohranjanju avtohtonih domačih živali ter o kmetijski zbornici. Zmagovalna ekipa iz krške občine, ki sojo sestavljali Andreja Kržan, Mojca Beribak in Peter Planinc, se bo 15. aprila udeležila državnega tekmovanja v Sežani.
Ne smejo se zanašati na zbornico
V nedeljo so ustanovili brežiško podružnico Sindikata kmetov Slovenije - Ugotavljali, da poleg zbornice potrebujejo močan sindikat - Organiziranje podpira EU
DEČNO SELO - Kmetje po Sloveniji ustanavl jajo podružnice svojega sindikata in tako je pretekio nedeljo kot četrta po vrsti v Sloveniji nastala brežiška, medtem ko bodo v naslednjih dneh svojo ustanovili tudi trebanjski kmetje. To sindikalno prebujanje ima prav poseben pomen, saj je slovenski kmečki sindikat zašel v hude težave ravno v času, ko bi kmetje najbolj potrebovali njegovo moč.
Predsednik novomeške podruž- Tomšeta, ki je lani v znak prote-
nice Marjan Gorenc je menil, da bi se državni kmečki sindikat moral ločiti od politike, saj ni prav, da podpira določeno politično opcijo. kar gaje pripeljalo do razsula. “Kmetje se bodo morali za vse kmetijske pridelke pogajati z raznimi ustanovami in državo, zato bo močan sindikat odločilen. Tudi za kmetijsko zbornico se še ne ve, v kakšni meri bo zagovarjala interes kmetov,” je poudaril Gorenc.
Brežiško podružnico Sindikata kmetov Slovenije so ustanovili v Dečnem selu in na ustanovnem zboru tudi imenovali upravni odbor, v katerem bodo člani zadolženi za posamezne dejavnosti, in nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora brežiške podružnice je Žvone Černelič, podpredsednik Iztok Gramc, člani pa: Ivan Neral, Jože Vovk, Veronika Fabinc, Branko Germovšek, Franc Rožman, Viki Tomše in Tone Žnideršič.
Ob ustanovitvi so večkrat dejali, da so protesti kmetov le skrajna oblika sindikalnega delovanja, čeprav mnogokrat učinkovita. To je dokazal tudi primer Vikija
sta stresel prikolico pšenice na njivo, kar je imelo velik odmev v javnosti in nazadnje pripeljalo do tega, da je vlada spremenila odkupne pogoje za pšenico.
Zbrani kmetje so prisluhnili tudi Michaelu Hegartyju z Irske. Ta država je partnerica Sloveniji v
programu tehnične pomoči kmetijskim organizacijam, ki jo nudi Evropska unija. Hegarty je udeležencem predstavil izkušnje s pomenom in delovanjem sindikatov kmetov v EU in še posebej v Irski ter s primeri opozoril na finančne posledice (kazni), kijih lahko terjajo veliki kmečki protesti. Opozoril je tudi, naj se kmetje ne zanašajo le na zbornico, saj se bodo v njej srečevali različni interesi in ni nujno, da bodo prevladali ravno njihovi.
B. D. G.
VOLILI V ZBORNICO. USTANOVILI SINDIKAT - Predsednik brežiške podružnice Zvone Černelič je dejal, da bo kmečki sindikat tisti pravi šele, ko se bodo kmetje sami obračali nanj s svojimi težavami. Bolj ko se bliža Evropa. bolj se tudi brežiški kmetje (na sliki) zavedajo, da bodo preživeli le z veliko mero znanja, iznajdljivosti in dobre organiziranosti. (Foto: B. D. G.)
oL
sl
v
RAZISKOVALNI CENTER
KRŠKO - Občina Krško in Valvasorjev raziskovalni center (v ustanavljanju) priredita 20. aprila v hotelu Sremič 1. znanstveni in strokovni kolokvij, na katerem bodo obravnavali razvojne možnosti Posavja v novem tisočletju, predstavili pa bodo tudi namen raziskovalnega centra. Pričetek bo ob 11. uri.
VINO IN KULINARIKA PRVIČ SKUPAJ - V soboto so zaključili sejem prehrane, opreme za gostinstvo, gospodinjstvo in trgovin ter mednarodni vinogradniško-vinarski sejem. Prvi dan prireditve je poslovna skupnost za vinogradništvo na vodenih pokušnjah predstavljala vina iz posavske vinorodne dežele, sicer pa so razstavljali: krška in metliška vinska klet, Vino Brežice in Barbara International. V kulinaričnem delu so se med drugimi predstavljali: Krašcommerce iz Novega mesta, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Nix Semič, Ten Krško, Vako Črnomelj in Stil Commerce iz Novega mesta (na sliki). (Foto: B. D. G.)
Precej nezaupanja v prvo pomoč
Z letošnjim razpisom treh ministrstev se začenja štiriletni program ukrepov države za pomoč tekstilni, oblačilni, obutveni in usnjarski industriji za prilagoditev EU
NOVO MESTO - Tekstilna, oblačilna, usnjarska in obutvena podjetja se lahko še do 18. aprila prijavjjo na razpis in se potegujejo za denar iz državne blagajne. S tovrstno pomočjo, ki jo je izključno za to dejavnost odobrila tudi Evropska unija, so v prednosti pred drugimi dejavnostmi, tudi lesarsko. Gre za 4-letni program ukrepov, s pomočjo katerih naj bi se tekstilci prilagodili razmeram na trgu EU.
Kot je prejšnji teden dolenj- te, da denar ne bo ostajal.
skim tekstilcem povedal svetovalec v ministrstvu za gospodarstvo Gorazd Jenko, gre za skupne razpise ministrstev za gospodarstvo, delo in za znanost. Letos je na voljo 360 milijonov za izboljšanje konkurenčnosti na področju trženja ter za povezovanje in tehnološke prenove. Del razpisa je namenjen tudi razvoju človeških virov in izobraževanju menedžerjev in delavcev za projekte. Letos bo država vzpodbujala predvsem izdelavo študij in načrtov, v naslednjih letih pa naj bi začrtano izpeljali tudi z naložbami, seveda če bo še denar za to oz. če si država ne bo premislila.
“Država hoče z ukrepi doseči, da bodo tekstilna podjetja po štirih letih enakopravno sodelovala na ostalih razpisih. Zdaj so namreč večinoma izločena zaradi slabih finančnih kazalcev, in ker nimajo lastnih razvojnih oddelkov. Ker strokovnjakov ne bodo zaposlovala niti v prihodnje, bo nujno povezovanje,” je dejal Jenko. Do začetka novembra morajo biti opravljene vse storitve in izdani računi zanje, zato je pozval podjetja, naj prijavijo le resne projek-
Podjetje, ki se poteguje za denar, mora imeti eno od omenjenih dejavnosti registrirano kot glavno. Razpis je namenjen samo kapitalskim družbam in ne samostojnim podjetnikom. Razlog je banalen: ker se ministrstva med sabo niso mogla dogovoriti, ministrstvo za malo gospodarstvo ne sodeluje na razpisu. Zato sta dva udeleženca takoj zapustila posvet. Nekatera podjetja, kot sta Beti in Labod, so se udeležila predstavitve v Celju, ki je bila prej, saj časa ni veliko.
Kot je izvedela predstavnica Novoteksa Tkanine, se ta družba, ki je v postopku prisilne poravnave, ne more potegovati za de-
ISO 9002 TRIGLAVU
KRŠKO - Borut JVIokro-vič, direktor Term Čatež in član upravnega odbora GZS, je v torek na posebni slovesnosti izročil območni enoti Zavarovalnice Triglav v Krškem certifikat kakovosti ISO 9002. Enota je certifikat pridobila v decembru lani.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Prišla je vladna kriza
Skoraj ves pretekli teden so se tečaji delnic sicer skromno, vendar vztrajno dvigali. Nekateri so v tem že videli prva znamenja novega oživljanja trga, vendar je streznitev skledila že konec tedna, ko je banka Austria - CA razprodala nekaj Lekovih delnic, ki so bile domnevno prodane po naročilu lastnikov iz tujine. Sledile so hitre prodaje domačih špekulantov, zato je SBI v petek ponovno zaplaval v rdeče številke. Sobotni padec vlade je prispevak k padanju tečajev še dodatni pospešek, tako da je SBI samo v ponedeljek izgubil novih 21 točk in konec dneva pristal na vrednosti 1.730, ob tendencah, ki še ne obljubljajo umiritve.
Kot občičajno sta se v napovedih borznikov hitro oblikovala najmanj dva scenarija možnega razvoja bodočega borznega dogajanja: črni in nekoliko svetlejši. Vladna kriza bi lahko pri potencialnih tujih investitorjih ustvarila vtis o globoki politični krizi in nestabilnosti, kar bi dodatno odvračalo njihove namere o vlaganju v naše papirje. Zaradi zaostajanja pri harmonizaciji naše zakonodaje z evropsko bi lahko kasnilo naše približevanje EU. Prav tako bi bilo lahko upočasnjeno nastajanje pokojninskih skladov in s tem odmikanje dodatnega domačega povpraševanja po vrednostnih papirjih, ki ga pričakujemo od pokojninskega varčevanja. Ob neugodnem razpletu vsega omenjenega bi se lahko zgodilo, da se bo sedanje
životarjenje na borzi podaljšalo celo v naslednje leto. Po drugi strani bi hitra izvedba predčasnih volitev lahko kmalu presekala negotovost in vzpostavila pogoje za normalno trgovanje že poleti ali najkasneje jesni. Investitorji bodo svojo nakupno in prodajno strategijo seveda prilagodili svojim nagnjenjem do tveganja ter v skladu s pesimističnim ali pa optimističnim razumevanjem tega, kar se jim dogaja.
Med novicami, ki so v minulem tednu še vzbudile zanimanje borznikov, je bila odpoved združitve Intereurope in Luke Koper. Zanimivo je, da trg ni odreagiral tako, da bi se med cenama delnic ponovno izpostavilo razmerje, kakršno je veljalo pred obljubljeno združitvijo. Najverjetneje zato, ker sta zaradi slabega trga obe delnici že nekaj časa več kot dovolj podcenjeni. Cena Luke se je ustalila okrog 3.000, Intereurope pa okrog 2.300 tolarjev. Nekoliko razumljivejša je postala tudi relativno velika stabilnost tečajev dveh največjih polnih pidov. Cena NF1N ostaja nad 80 in TG1N nad 90 tolarji za delnico. Pri obeh je bilo opravljenih tudi kar nekaj večjih poslov s svežnji. Kot se je izvedelo, so ju začeli kupovati investitorji iz tujine, pri tem pa naj bi bil njihov delež v Triglavu za zdaj okrog 5 odstotkov v NFD pa I odstotek.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 0681371-8221, 371-8228
nar na razpisu. Svetovalec Jenko je poudaril, da si je prizadeval za izločitev prisilne poravnave, saj se lastniki odločijo zanjo ravno zato, ker vidijo perspektivo, sicer bi grišlo do stečaja ali likvidacije. Žal ni uspel, zato je edina priložnost za tako družbo, da se za sredstva poteguje s skupnim programom s sorodno družbo.
Med tekstilci je veliko nezaupanja v program ukrepov, saj se bojijo, da bo denar porabljen za projekte ali raziskave trgov, za katere je vnaprej jasno, da rezultatov ne bo. Po njihovem so razpisi zajamčen zaslužek za svetovalna podjetja in velika neznanka za tekstilce. Bojijo se tudi, da dosedanja praksa, ko je država zaradi politike pomagala le posameznim podjetjem, kot sta Peko ali Planika, še ni iz mode.
B. D. G.
V RADGONI JE MEGRA
GORNJA RADGONA - V torek so na razstavnem prostoru Pomurskega sejma odprli sejem Megra, edini specializirani sejem gradbeništva in gradbenih materialov pri nas. Te dni se obiskovalcem predstavlja 550 razstavljavcev iz 27 držav. Letošnja ponudba se najbolj vrti okrog stanovanjske izgradnje, novosti pa so namenjene tudi obrtnikom in podjetnikom, predstavlja sc računalniška programska oprema za gradbeništvo, gradbena mehanizacija in izobraževanje za gradbeništvo. Sejem, ki se bo zaključil v soboto, spremlja tudi vrsta strokovnih predavanj, posvetov in predstavitev novosti.
SEJEM V KRANJU
KRANJ - Jutri ob 10. uri bodo v Kranju odprli 39. mednarodni sejem kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki vabi k obisku do srede, 19. aprila.
O KAKOVOSTI
OTOČEC - Predavanja o celovitem upravljanju kakovosti in modelu priznanja RS za poslovno odličnost na Otočcu se je v sredo udeležilo kar 120 predstavnikov podjetij in organizacij. Predavanja in predstavitev izkušenj v dolenjskih podjetjih je pripravil odbor za kakovost pri območni gospodarski zbornici.
Stop za beg znanja v tuje kraje
Posavski študentje dobili podporo za borzo znanja v regiji, s katero želijo zagotoviti podjetjem primerne kadre in zadržati več mladih izobražencev v Posavju
KRŠKO - Podjetja in ustanove v krški in brežiški občini bodo v teh dneh prejele anketo, v kateri naj bi napovedale potrebe po šolanih kadrih v naslednjih treh letih. Če se bodo izvajalci dogovorili za sofinanciranje, bodo zbirali tudi podutke za sevniško občino. Dobljeni podatki bodo sestavni del baze podatkov o potrebah in ponudbi po znanju v posavskem gospodarstvu in negospodarstvu. To bo prvi konkretni korak k oživitvi projekta Borza znanja.
ivoda za zaposlovanje in gospodarske zbornice.
Projekt so si na pobudo nekaterih posavskih podjetij zamislili v Klubu posavskih študentov in zanj v začetku letošnjega leta že dobili podporo vseh treh posavskih občin, lokalnih in regijskega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, zavoda za za ' območne Njen upravni odbor je projekt podprl konec marca, ob tem pa so nekateri člani poudarili, da je v regiji malo potreb po delavcih z visoko izobrazbo in zato tudi malo možnosti za zaposlitev. “Gre za širši problem - demografski in tudi stanje gospodarstva, zato za večino mladih, ki končajo visoko šolanje, doma ni dela,” je poudarjal Milan Cizi iz Eurostyla. Na predlog Kamila Krošlja so tako med naloge zbornice uvrstili novo. Menil je namreč, da je nujno istočasno zagotoviti štipendiranje ter stanovanja in ugodna posojila zanje.
Študentje na eni strani in podjetja na drugi ugotavljajo, da med njimi ni pravih stikov. Kadrovskega štipendiranja skorajda ni več, manjša podjetja pa hiti niso sposobna voditi lastne kadrovske politike. Borza znanja bo vzpostavila bazo podatkov o potrebah
fio šolanih kadrih in o ponudbi šo-ajočih se, navezala stike med obema stranema ter poskušala uravnati nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem. Slednje naj bi dosegla s predstavljanjem potreb v posavskih podjetjih dijakom in študentom.
Klub posavskih študentov in v njegovem oviru Dijaška skupnost Posavja bosta glavna izvajalca projekta borze znanja, pozneje, v začetku naslednjega leta, pa naj bi zaživela nova organizacijska oblika, morda zavod ali sklad. To pomlad so projekt predstavili in zanj pridobili naklonjenost ključnih
Tvegani a zanimivi trgi
Kočevsko gospodarstvo o trgih nekdanje Jugoslavije
KOČEVJE - Pred osamosvojitvijo je bilo tudi kočevsko gospodarstvo močno navezano na trge nekdanje Jugoslavije, večletno uspešno sodelovanje pa so pretrgale štiri vojne v bivši federaciji. Kljub temu so kočevska podjetja z nekaterimi novimi državami obnovila poslovne stike, a so ti zaradi tveganj (šibke zakonodaje in pravnega reda) oziroma nezavarovanih naložb in plačil (ni skrivnost, da se denar prenaša tudi v kovčkih) pod željeno ravnjo.
O možnosti gospodarskega sodelovanja z državami na območju druge Jugoslavije so se v Kočevju s tamkajšnjimi gospodarstveniki pogovarjali direktor območne gospodarske zbornice Ljubljana Miro Samardžija ter samostojna svetovalca pri Gospodarski zbornici Slovenije Mihael Bedina in Roman Veras.
Srečanje je pripravil Podjetniško informacijski center Kočevske. Slovenija ima najbolj urejene gospodarske razmere z Makedonijo in Hrvaško, z Bosno in
Hercegovino so težave, saj je država pod donatorstvom mednarodne skupnosti, z ZRJ pa nimamo nobenega sporazuma o sodelovanju (s Srbijo vsak posluje na lastno odgovornost), čeprav so naše gospodarske zbornice navezale stike z zbornicama v Prištini in Podgorici.
Kočevski LIK na trge nekdanje Jugoslavije skoraj ne izvaža, uvaža pa les iz-Bosne in Hercegovine. Kemična tovarna Melamin prodaja na te trge okrog 6 odstotkov letne proizvodnje, a jih najbolj pestijo nezavarovana plačila. Zasebno podjetje Sin-po, ki izdeluje šolsko pohištvo in pohištvo za ordinacije, izvaža 14 odstotkov proizvodnje in se srečuje z enakimi težavami kot druga podjetja.
Svetovalca gospodarske zbornice sta povedala, da bodo posli na tem območju še nekaj let tvegani, čeprav bodo morala naša podjetja v naslednjih letih v tamkajšnje gospodarstvo tudi vlagati, in ne zgolj izvažati.
M. G.
ustanov, potegujejo pa se tudi za finančno podporo pristojnih ministrstev. V kratkem bodo stekli prvi stiki med povpraševalci in ponudniki, pripravili naj bi predstavitev na internetu in izdelali programsko opremo za urejanje baze podatkov. Do konca leta bodo izgrajevali bazo podatkov, začeli poskusno posredovati informacije, predstavili potrebe po kadrih dijakom. Pozneje naj bi borza znanja dobivala dodatne naloge, tudi nekatere komercialne, ki bi omogočale delo brez javnih sredstev.
Kot je ob predstavitvi projekta povedal generalni sekretar Robi Ostrelič, v Klubu posavskih študentov računajo, da bodo v prvem letu projekt finančno podprle tri posavske občine in partner v projektu Regijski center za pospeševanje malega gospodarstva, ki bo pomagal predvsem do sredstev na razpisih ministrstev in EU. Nekaj denarja bo primaknil klub in kot članarino za začetek tudi 5 do 10 podjetij.
B. DUŠIČ GORNIK
DNEVI KADROVNIKOV
PORTOROŽ - Več kot 300 udeležencev si bo od danes do sobote izmenjalo izkušnje in znanje na letošnjih Dnevih kadrovskih delavcev v Portorožu. S priznanimi strokovnjaki se bodo lotili kar nekaj aktualnih tem, danes zvečer pa bo tudi javna tribuna z naslovom Deloholizem.
UREJENE PRODAJALNE
LJUBLJANA - Združenje za trgovino pri GZS tudi letos v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna pripravlja akcijo za ocenjevanje najbolj urejenih slovenskih prodajaln v 65 turističnih in nekaterih drugih večjih krajih. Rok za prijavo je 20. april, informacije pa dobite pri združenju ali na njegovi spletni strani.
DELAVCE IŠČEJO
LOŠKI POTOK - Sinles, d.o.o., Tfavnik, ki je že nekaj let v privatni lasti, nekoč pa obrat Inlesa, ki je šel v stečaj in je zaposloval preko 200 delavcev, vabi delavce zaradi povečane proizvodnje. Gesto je treba samo pozdraviti, saj je potreba o zaposlitvi v občini Loški Potok ogromna. Če gre torej res izključno za povečano proizvodnjo, potem je Sinlesu vredno prisluhniti.
Ines napoveduje čisti dobiček
Minulo poslovno leto so zaključili z dobičkom iz poslovanja in z 8,5-krat manjšo čisto izgubo kot leto poprej^ Sedaj sledi še strateško prestrukturiranje
RIBNICA - Ribniški Inles vse od septembra lani ni bil blokiran niti en dan. Kot je prejšnjo sredo povedal na tiskovni konferenci predsednik nadzornega odbora družbe Brane Ambrožič iz Slovenske razvojne družbe, je Inles eden m^juspešnejših, če ne kar najuspešnejši med 15 izbranimi projekti Slovenske razvojne družbe.Inles, d.d., je v preteklem letu ustvaril za 5,3 milijarde tolarjev prodajnih prihodkov in dobiček iz tekočega poslovanja v višini 32 milijonov tolarjev, medtem ko je še leto poprej iz poslovanja imel 55 milijonov tolarjev izgube. Čista izguba je v letu 1998 znašala 560 miljjonov tolarjev, lani pa 67 milijonov, kar pomeni, da so izgubo zmanjšali za 8,5-krat.
“50 milijonov tolarjev izgube je posledica dezinvestiranja oziroma prodaje pod knjižno vrednostjo in gre torej za knjižno izgubo, za preostalo izgubo pa je razlog še vedno v reklamacijah,” je povedal
ALU PROFITNI CENTER - Inles je lani za investicije namenil 456 milijonov tolarjev, kar je poleg tehnološke in informacijske posodobitve ter pridobitve novih prostorov podjetju omogočilo, da je razširilo prodajno ponudbo z dvema novima programoma: les-alu okna in aluminijasta okna in vrata. Njihova najnovejša pridobitev pa je Alu profitni center (na posnetku). Investicijo so dokončali prejšnji teden. (Foto: M. L.-S.)
predsednik uprave mag. Andrej Mate. Delež reklamacij v prodajnih prihodkih je lani padel od 6,1 v letu 1998, na 4,9, kar pomeni za 70 milijonov tolarjev manj reklamacij kot v letu poprej, v letošnjem letu pa bi radi reklamacije zmanjšali še za 3 do 4 odstotke.
Pozitivni rezultat iz tekočega poslovanja v preteklem letu so v Inlesu dosegli, kljub temu da niso povečali prodaje. To načrtujejo storiti v letošnjem letu, saj name-ravjo prodati za 6 milijard tolarjev. Ob povečanju prodaje za 14 odstokov glede na preteklo leto pa za letošnje leto pričakujejo tudi za 127 milijonov tolarjev dobička iz poslovanja in čisti dobiček v višini 11 milijonov tolarjev. Z novim letom so uspešno pripojili bivšo Inles TVgovino, d.d., in s prvimi učinki, ki se kažejo za 2 odstotka večji prodaji na domačem trgu v prvih treh mesecih letošnjega leta kot v enakem obdobju lani, so zadovoljni. Še posebno pa so zadovoljni, da se jim je uresničila želja, da bi v svojo last dobili oba svoja prodajna kanala. Konec prejšnjega meseca je namreč še zadnji lastnik Lesca, ki bo po
novem v 92-odstotni lasti Inlesa, pri notarju v Miinchnu podpisal izjavo o prodaji.
V Inlesu v preteklem letu delavcev niso odpuščali, tako da se je s pripojitvijo trgovine število zaposlenih povečalo na okoli 660 do 670, kar pa je, kot je povedal mag. Mate, tudi število, ki ga nameravajo ohranjati. V industrijski coni Vič odpirajo prodajno-raz-stavni center, v letošnjem letu pa upajo tudi na ureditev premoženjskih zadev v zvezi z obratom Javor Jusiči na Hrvaškem. Sicer pa družbo, kot je povedal Ambrožič, po uspešnem finančnem prestrukturiranju v zadnjih dveh letih sedaj časa še strateško prestrukturiranje. Družba je namreč šc vedno močno zadolžena in ima še vedno neugodno kadrovsko strukturo, neprimerni pa sta, kot je dejal Ambrožič, tudi kapitalska in lastniška struktura.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DAN KAKOVOSTI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Regijski pospeševalni center za Posavje bo pripravil jutri ob Klun v gostišču Žolnir v Kostanjcvi-ci Dan kakovosti v malih podjetjih in obrti. Vabijo tiste, ki so že pridobili certifikate, in še posebej druge, ki so šele v postopku pridobivanja. Posvet bodo zaključili s podelitvijo certifikatov kakovosti, ki jih bo izročil minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek.
Tudi dolenjske kmetije za turiste
O delu Društva kmečkih žena in Društva podeželske mladine - Svetovalka in mentorica inž. agr. Cvetka Lavrič • Vse več kmetij se ukvarja s turizmom
VABLJENI REJCI DROBNICE
VAVTA VAS - Kmetijska svetovalna služba iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk vabi vse rejce drobnice na ustanovni občni zbor, ki bo v petek, 14. aprila, ob 20. uri v prostorih osnovne šole Vavta vas.
SKE TRŽNICE
Tudi ta ponedeljek je na novomeško tržnico prišlo veliko branjevk in branjevcev. Ponujali so: česen in fižol po 500 tolarjev kilogram, čebulo, koren, kolerabo in črno redkev po 200, kilogram regrata po 600, pikirano zgodnje zelje in pikirano solato po 20 tolarjev komad, liter čebulčka po S00 in zavitek domačih rezancev Po 300 tolarjev. Kilogram jabolk je stal 150 do 160 tolarjev, hruške 160 do 170, suhe slive 680, oreho va jedrca in suha jabolka 800, liter borovničevca 1200, sadjevca 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram ajdove moke 400, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300, kozarček semenskega fižola in korenja ter kilogram semenskega krompirja 100, šopek suhega cvetja 200 do 500 in butarice 200 do 700 tolarjev, na voljo pa so bile tudi sadike različnih okrasnih rož.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je 24 prodajalcev ponujalo 65 do tri mesece starih prašičev, 24, starih 3 do 5 mesecev, in 13 starejših. Prve so prodajali po 320 do 360, druge po 260 do 300 in tretje Po 200 do 220 tolarjev kilogram.
Cvetka Lavrič, inž. agr., svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, že dobrih devet let opravlja delo svetovalke dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, skrbi za izvajanje najrazličnejših izobraževalhih tečajev in predavanj za kmetije s kmečkim turizmom in ostalimi dopolnilnimi dejavnosti, poleg svetovanja pa izdeluje investicijske programe in poslovne načrte, s katerimi kmetje kandidirajo za razna sredstva.
Kot svetovalka in mentorica veliko pozornosti posveča tudi delu Društva kmečkih žena Novo mesto, ki združuje okoli 260 članic, organiziranih v devet območnih društev iz treh občin: Novo mesto, Dolenjske Toplice in Žužemberk. V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo skrbi društvo za izobraževanje kmečkih žena-, organizira razstave, sodeluje na družabnih in raznih kulturnih prireditvah, akcijah za urejeno podeželje, varstvo okolja in kvalitetnejše žviljenje na vasi.
“Večji del izobraževanje poteka v obliki predavanj in seminarjev z različnimi temami. Tako so se v tem letu zvrstila predavanja o revmnatičnih obolenjih, predelavi in sušenju mesa, uporabi zdravilnih zelišč, varčevanju z energijo, o balkonskem cvetju, enoletnicah na vrtu, o davku na dodano vrednost, do kulture pitja vin,” je povedala Lavričeva in dodala, da so bili zelo obiskani tudi tečaji, na katerih so tečajnice spoznavale slaščice, solate in solatne prelive, enolončnice in obare, tople začetne jedi in praznične jedi. Tečaji in predavanja so bila v Novem me-
TEST1RANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba (KSS) Trebnje sprejema do 21. aprila naročila za testiranje vseh vrst traktorskih škropilnic in pršilnikov. Cena testiranja, ki ga bo opravila Srednja kmetijska šola Grm, je 4800 tolarjev + DDV. Kmetje bodo plačali polovico tega zneska, ker jim testiranje regresira trebanjska občina. Naročila sprejema KSS Tfeb-nje, tudi po telefonu (460 670).
Jc, kmetijsko svetovanje
v
Škodljive muhe na čebuli
Čebulo, česen, por in druge vrste iz družine čebulnic napada več vrst čebulnih muh. Posebej so škodljive tiste vrste, ki napadajo in Uničujejo čebulček. Vse do pred kratkim smo bili prepričani, da je glavni Škodljivec čebulna muha, ki poškoduje čebulček, medtem ko stoo v zadnjem času zasledili novega škodljivca.
Čebulna muha je 6-8 mm dolga. Podobna je hišni muhi, le da je uukoliko vitkejša in svetlejša. Odrasla muha ne dela škode. V prvem todnu po izleganju išče cvetoče'rastline in iz njih sesa nektar. Časovno se to navadno ujema s cvetenjem višenj, to je aprila in v začetku maja v celinski Sloveniji. Po zaključenem hranjenju se muhe parijo, na to pa poiščejo rastline gostiteljice, kjer odlagajo jajčeca. Odlaga-J° jih v zavetnih legah v zemljo okoli čebule, na rastlino med liste ali na čebulico. Iz jajcec se izležejo žerke (črvički rumeno - bele barve), to se takoj zavrtajo v rastlino in čez čas uničijo glavni poganjek. Čim nianjše so rastline, tem večja je škoda. Najškodljivejši pa je aprilsko-toajski rod. Drugi rod se pojavi julija - avgusta. Tretji rod, ki se pojavi septembra, je nevaren za por.
Čebulno muho lahko zatiramo s talnimi, razkužilnimi in škropilnimi insekticidi. Talne insekticide je potrebno zadelati v tla do 10 cm globoko, ko je zemlja primerno ogreta. Uporabimo lahko: volaton, uursban, geocid ipd. Pozorni moramo biti na varnostne dobe, ki trajajo 3 in več mesecev. Uporaba teh insekticidov ni primerna za pridelavo mlade čebule. Pred saditvijo lahko čebulček razkužimo z tosckticidi tako, da v razkužilno raztopino namakamo čebulček 20 -30 minut. Uporabimo lahko basudin 40-WP, gaucho FS-350 ipd. Tudi tokaj so varnostne dobe podobne kot pri talnih insekticidih. Po vzniku čebule pa lahko škropimo takrat, ko opazimo prve napadene rastline. Škropljenje, odvisno od vremena, ponovimo čez 1 do 2 tedna. Uporabimo lahko vrsto pripravkov, kot so: zolone licjuide, karate, tojnfidor, reldan, hostaquick, fastac, kenyatox verde (naravni pire-trrn) in dr.-Pri škropljenju bodimo pozorni, da poškropimo tudi čebulo ?b stiku z zemljo. Pripravkom pa je dobro dodajati sredstva za oprijemljivost, da škropivo ne zdrsne z listov.
Škodo na čebulčku, pa ne povzroča le čebulna muha, ampak tudi novi škodljivec - latinsko Napontyza gvmnostoma ali “zavrtač na Poru”- ki so ga v Sloveniji prvič zasledili 1998 leta in je ponekod Povsem uničil pridelek. Škodo lahko opazimo na listih kot drobne bele pikice v vrstnem redu, s katerimi ugotavljamo začetek poleta. Samica odlaga jajčeca na osnovi lista pod povrhnjico. Zaradi takega skritega življenja je težko določiti trajanje posameznega razvojnega c>kla. Ličinke se hranijo v notranjosti lista, od tod pa napredujejo proti steblu in čebulčku, za sabo pa pustijo prazen hodnik - vrtino. Ličinka poškoduje steblo in čebulček čebule, pora, redko česna. Listi rumenijo, se zvijajo, steblo in čebulček pa se zmehčata. Napadene rastline toostanejo v rasti. Glede na to, da je to novi škodljivec pri čebulnicah, bo potrebno njegovo biolgijo in razvojni cikel kakor tudi varstvo v Pašem podnebju še raziskati. Za začetek bo morda tudi varstvo pred čebulno muho omililo njegov napad.
mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
stu, na Prevolah, v Vavti vasi in Žužemberku. Seveda se kmečke žene družijo tudi ob materinskih dnevih, v jeseni in pred novim letom pa pripravijo posebna srečanja. Društvo, ki ga vodi predsednica Magda Golob, je v lanskem letu organiziralo tri strokovne ekskurzije na Gorenjsko in dve na avstrijsko Koroško, kjer so si članice ogledale biološko usmerjene kmetije.
Dejavne so tudi na kulturnem področju, tako deluje pod njihovim okriljem pevska skupina “Žitni klas” iz Žužemberka, kije sodelovala na številnih prireditvah v regiji pa tudi na republiški kulinarični razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
Lavričeva pa dela tudi kot svetovalka za kentčko mladino. Kot mentorica pomaga Društvu podeželske mladine Novo mesto, ki šteje blizu 120 članov in članic iz treh omenjenih občin. Tudi mladi na tem območju so zelo delavni. Tako so lansko leto organizirali na Srednji kmetijski šoli Grm državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo, sodelujejo tudi na kmečkih igrah, ki potekajo vsako leto na medobčinski, regijski in na državni ravni. Udeležujejo se seminarjev, predavanj in ekskurzij, pobra-
Cvetka Lavrič
teni pa so tudi z društvom podeželske mladine Zgornje Savinjske doline.
Leta 1991 na območju občin Novo mesto, Dolenjske Toplice in Žužemberk ni bilo kmetij s stacionarnim in izletniškim turizmom, trenutno pa se s stacionarnim turizmom ukvarjajo štiri in šest z izletniškim, še enkrat toliko pa bo odprlo svoja vrata turistom v bližnji prihodnosti, kar kaže uspešen razvoj turizma tudi na Dolenjskem, za kar pa ima veliko zaslug tudi Lavričeva.
S. MIRTIČ
Črna kraljica v ponos
Z obsežno in bogato opremljeno monografijo Črna kraljica sta dostojno predstavljena belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo
BELA KRAJINA - Pred kratkim je v ljubljanski založbi Magnolija izšla obsežna monografija z naslovom Črna kraljica in podnaslovom Vinstvo Bele krajine. Oba skupaj dovolj zgovorno povesta, da knjiga govori o belokranjskem vinogradništvu in vinarstvu, ki so ju avtorji domiselno poimenovali z eno samo, sicer zastarelo slovensko besedo “vinstvo”. Da pa je metliški župan Slavko Dragovan imel v mislih znano in priznano metliško črnino, ko je dal idejo za naslov knjige, ni potrebno posebej poudarjati.
Razočaran bo tisti, ki pričakuje, daje knjiga zbornik s statističnimi podatki. Je pa pomemben prispevek k uveljavljanju belokranjskih vin, s katerimi so zagnani in trdoživi Belokranjci že dokazali, da so enakovredna vinom ostalih slovenskih vinorodnih okolišev. A to priznanje so si morali izboriti sami, saj so bili v preteklosti, gotovo tudi zaradi svoje skromnosti, velikokrat potisnjeni v anonimnost. Kljub vsemu temu - ali pa prav zato - jim je v vinogradništvu uspelo ohraniti tradicijo, na katero knjiga še posebej opozarja. Tako kot je iz nje izšel uspešen belokranjski vinogradnik, izhaja iz tradicije tudi knjiga, v katere zapisih se mešata še sedanjost in prihodnost belokranjskega vinstva.
Poleg Iva Kuljaja, ki je temeljito predstavil najuspešnejše belokranjske vinogradnike ter dr. Dušana Terčelja, ki je dal knjigi na pot dobro popotnico, so na prije-
civ ...	.
'.V, - '.7 \‘č.
ten, poljuden in prav nič suhoparen način predstavili vinsko deželo ob Kolpi še številni avtorji. Mag. Andrej Dular piše o koreninah belokranjskega vinogradništva, Jože Maljevič o Beli krajini, njenem človeku in vinski trti, dr. Julij Nemanič o trti kot sveti rastlini, Katarina Merlin pa o kletarjenju. Andreja Brancelj-Bednar-šek ni mogla mimo Vinske vigredi v Metliki, Anton Omerzel pa mimo vinskih ocenjevanj in uspešnih belokranjskih vinogradnikov, ki jim je bila pomembna učiteljica metliška Vinska klet, o kateri je spregovoril Anton Pezdirc. Seveda ne gre spregledati zapisov vseh treh belokranjskih županov, saj sta imela v njihovih občinah že od nekdaj vinogradništvo in vinarstvo pomembno vlogo. Še posebno vrednost pa dajejo knjigi odlične fotografije Jurija Popova, ki je znal v fotografski aparat ujeti tiste malenkosti, ki naredijo Belo krajino takšno, kakršno jo imajo vsi radi.
In če je, kot je v predgovoru dejal Ivo Kuljaj, monografija poskus skupine avtorjev, da opozorijo strokovno in tudi siceršnjo javnost na velike zmožnosti, ki jih premorejo belokranjske gorice in vinogradniki, potem lahko zatrdimo, da jim je ta poskus dobro uspel. Knjige, kije lahko tudi dobrodošlo darilo, se ne bo sramoval ne darovalec ne obdarjenec. Najbolj pa so seveda na njo lahko ponosni avtorji.
M. BEZEK-JAKŠE
i
..e/'■■•V,;v ■
.	V\A»:
m?
n m
4 Z
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
0 ravnanju s plutastimi zamaški
Za uspešno zapiranje steklenic s plutastimi zamaški je potrebno veliko znanja. Že ob nabavi zamaškov paAvetujejo: pregledati embalažo, če ni •poškodovana; preveriti dolžino zamaškov (glede na naročeno); pregledati tisk na zamaških in preveriti ali zamaški ustrezajo naročenim.
Pomembna pa je tudi pravilna zračna vlaga v prostoru, kjer jih hranimo. Strokovnjaki za pluto svetujejo: zamaški naj bodo uporabljeni v 6 mesecih po nabavi; v prostoru ne sme biti tujih vonjev (škropiva, gnojila, kemikalije); v njem pozimi ne sme zmrzovati, relativna zračna vlaga naj znaša 40 do 60 odstotkov; načeta originalna embalaža pa mora biti takoj ponovno zaprta. Po končanem stekleničenju odpečatene zamaške tudi iz lijaka nad zapiralcem zberemo in jih pošljemo dobavitelju, da jih ponovno sterilno zapre.
Ža dobro tesnjenje vina v steklenici pa niso dovolj samo zamaški. Količina vina v steklenici mora ustrezati navedbi na etiketi. Za boljša in dražja vina moramo naročati tudi daljše zamaške. Dolžina zamaška je lahko 35 mm, 45 mm ali še več, kar je odvisno od višine vratu steklenice in višine vina v steklenici. Poskrbeti je potrebno, da je dovolj praznega prostora med vinom in spodnjim robom zamaška. Ker se vino ob povi-
šani temperaturi razteza, nekateri proizvajalci navajajo za posamezne oblike steklenic, na kateri razdalji od najvišje točke vratu steklenice je dosežen označeni volumen steklenice. Ta podatek je zelo koristen, in če ga ni na steklenici, si moramo zmeriti sami. Kazen za ponudnika vina, tudi če bi prodajal samo nekaj mililitrov vina manj, kot je navedeno na etiketi, ne bi bila majhna (to velja predvsem za izvoznike vina).
Nastavljanje “polnilne višine” ob stekleničenju je odgovorna in strokovna naloga. Raztezanje tekočine je odvisna od temperature in je različna glede na naravo tekočine. Suha vina, ki ne vsebujejo ostanka sladkorja, se v steklenici manj raztezajo od sladkih vin. V poletnih vročih mesecih še lahko zgodi, da je pri transportu steklenic temperatura tudi do 40° C. Po zakonu se meri vsebina vina v steklenici pri 20° C. Toda mnoga vina se stekleničijo, posebno v zimskih mesecih, tudi pri 10° C. Pri suhem vinu, kije bilo stekleničeno pri 10° C in je doseglo med transportom 40° C, se poveča volumen v litrski steklenici (10 vol. % alkohola) za 6 ml, pri sladkem vinu (14 vol. % alkohola) za 12 ml. Prazen prostor v vratu steklenice, višine 10 ml, znese samo 3 ml. Lahko pričakujemo, da se pri temperaturni razliki 1° C vino v litrski steklenici napne za približno 0,2 do 0,4 ml.
(Se nadaljuje) Dr. JULIJ NEMANIČ
NOVI KMETOVALEC
SLOVENJ GRADEC - Aprilska številka strokovne kmetijske revije Kmetovalec posveča rubriko poljedelstvo v večini koruzi in prinaša nasvete za izbiro hibridov koruze za setev, pravilno uporabo herbicidov in možnosti varstva pred pleveli. Nadalje lahko berete o srečanju rejcev drobnice iz alpskih dežel, tečaju o pripravi krme in krmljenju krav molznic ter hlajenju mleka v luči novih pravil. Za vse, ki razmišljate o vlaganjih v kmetijo, bo zanimiv članek o kreditih, pišejo pa tudi o združitvah v kmetijskem zadružništvu v Združenih državah Amerike in Evropski uniji, pripravi tal za obnovo vinograda in stekleničenju vina. Tokratni številki Kmetovalca so priložili nov katalog stroškov kmetijske mehanizacije.
TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
SEVNO - Na srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto na Sevnem pod Trško goro bo v soboto, 15. aprila, potekalo 23. državno tekmovanje mladih čebelarjev. Mlade čebelarje bodo ob 9.30 nagovorili gostitelji tekmovanja, predsednik Državnega sveta republike Slovenije Tone Hrovat in predstavnik Čebelarske zveze Slovenije, tekmovanje pa se bo začelo pol ure kasneje. Ob 11. uri bodo sledili organizirani skupinski ogledi zanimivosti Dolenjske, kulturni program, zaključek tekmovanja pa bo ob 14. uri. Dve uri kasneje se bo začela slavnostna seja Čebelarskega društva Novo mesto.
HELENA MRZL1KAR
Dandanes vemo, da so ribe bogat vir biološko visokovrednih beljakovin in omega-3 esencial-kisfin, ki r
GOZD NI KOŠ ZA SMETI - V sklopu praznovanja dneva zemlje je lovska zveza Slovenije že drugo leto zapored pripravila vseslovensko akcijo čiščenja gozdov pod geslom “Gozd ni koš za smeli!” Tako kot ostalih 17 po vsej Sloveniji se je tudi Zveza lovskih družin Bele krajine lotila akcije zelo resno. Z župani vseh treh belokranjskih občin so se dogovorili, da bodo v akciji sodelovale tudi šole. nekatera društva, krajevne skupnosti ter javni podjetji Komunala iz Črnomlja in Metlike, ki sta poskrbeli za odvoz smeti. V akciji, ki bo postala tradicionalna, so se izredno izkazali šolarji, ki so skupaj z ostalimi zbrali okoli 417 kubičnih metrov smeti in 57 odsluženih avtomobilov. Na fotografiji so lovci iz Lovske družine Dragatuš in učenci OS Dragatuš. (Foto: A. Vrščaj)
gospodinjski kotiček
Ribe kot varovalna hrana
JA. Za 4 osebe potrebujemo 500 g lososovih filejev, sok 4 pomaranč, 4 mlade čebule, 150 g svežih solatnih ali špinačnih listov, 2 srednje velika in zrela avokada. Dresing ali mešanico za mehčanje mesa pripravimo iz soka 4 pomaranč in 4 žlic hladno stiskanega oljčnega olja. Za solatni preliv pa zmešamo nekaj nastrgane pomarančne lupine, 1 strok česna, 1 žličko gorčice in 1 žličko mletega popra. Kose ribjega mesa zložimo v plitvo posodo in prelijemo z mešanico pomarančnega soka in oljčnega olja. Pokrijemo in postavimo v hladilnik za 6 ur. Nato nastrgamo pomarančno lupino in operemo solatne liste ter dane sestavine zmešamo za preliv. Zmehčano lososovo meso obložimo s solatnimi listi, obogatimo s prelivom in okrasimo s pomarančnimi krhlji ter poljubno narezanim avokadom.
Kot namaz lahko pripravimo ZELENJAVNO RIBJO KREMO. kije za pripravo enostavna, po sestavi pa hranilno pol
nih maščobnih kislin, ki preprečujejo vnetje, nastanek srčnih in žilnih obolenj ter ščitijo telo pred poškodbami celične ovojnice. Cenjeni so tudi v maščobah topni vitamini, od katerih prevladujeta vitamin A in E ter rudnine, kot sta selen in cink, ki pomagata pri celjenju tkiv.
Meso sveže ribe je na otip čvrsto, prožno in prijetno dišeče. Luske so nepoškodovane in se svetijo, oči so bistre, izbočene, škrge pa rdeče. Svežo ribo je potrebno po ulovu ali nakupu, kolikor je mogoče hitro, toplotno obdelati ali konzervirati. Obstojnost ribe
je odvisna od vrste in kakovosti. Celim ribam je potrebno pred zamrzovanjem odstraniti drobovje, ker jim prebavni encimi kvarijo okus mesa. Nato jih tesno zavijemo v prozorno folijo in temperaturo uravnamo na najnižjo stopnjo, da se ustvarijo čim manjši kristali, ki ugodno vplivajo na sestavo in okus mesa. Za daljši čas zamrznemo le ribe s čvrstim in manj mastnim mesom.
Okusne vrste rib z varovalnim vplivom na naše telo so tune, skuše, polenovke, vahnje, losos in še druge iz skupine plave ribe. Kot primer varovalne hrane je SOLATA IZ LOSOSA IN SAD-
vredna. Potrebujemo 1 rdečo papriko, 120 g sardin iz pločevinke, 1 strok česna, 1 žlico kisa, 1 žlico
peteršilja, limonin sok in mlet poper. Vse navedene sestavine damo v mešalnik in zmešamo v gladko kremo. Okus popestrimo z limoninim sokom in poprom.
■ . ... , -.-. " 1 1 i *	*<
..............................
Jože Kumer in kitarist Juriča Gra-kalič na otvoritvi razstave v Dolenjski banki v Šentjerneju.
V
Kumer v Šentjerneju
Po dveh letih spet razstava v Dolenjski hanki
ŠENTJERNEJ - V prostorih tukajšnje Dolenjske banke je v petek, 7. aprila, zvečer ravnatelj šentjernejske osnovne šole Pavel Turk s krajšim nagovorom odprl razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Otvoritveno slovesnost sta popestrila kitarist Juriča Grakalič in recitatorka Mojca Brulc. Razstavo je organizirala Osnovna šole Šentjernej, kjer za likovno dejavnost skrbi Darja Kovačič, ter z njo jro dveh letih mirovanja ponovno oživili sicer majhno, a za kraj, kjer je razstavnih možnosti malo, pomembno likovno razstavišče.
Jože Kumer, ki ima ta čas odprto še eno razstavo v Šmarjeških Toplicah, se v Šentjerneju predstavlja prvič. Za to priložnost je pripravil poseben izbor svojih del s poudarkom na barvitejših platnih, kot jih je označil sam v predstavitvenem nagovoru. Izbor za razstavo je zasnoval tako, da je ob barvitosti dal poudarek tistim svojim delom, pri katerih je motivno izhodišče figura oziroma krajina (na dveh slikah). V ustvarjalni igri barv in ploskev, s katero umetnik gradi svojo vse bolj prepoznavno in svojstveno likovno govorico, figura ali krajina dobivata nove pomene. Takšno izpovedno usmeritev nakazujejo tudi naslovi, ki jih Kumer premišljeno dodaja svojim slikam: Kariatide, Ugrabitev demokracije, Senčna jutra ipd.
MiM
DULARJEV SPOMINSKI VEČER
NOVO MESTO - V sredo, 19. aprila, bo ob sedmih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca spominski večer, posvečen pisatelju, pesniku in muzealcu prof. Jožetu Dularju, kije nedolgo tega preminil. Spomine nanj in na njegovo delo bo obudil prof. Jože Škufca, branje iz Dularjevih del pa bo na kitari spremljal Dušan Pavlenič.
TREBNJE - Reviji »troskih in odraslih pevskih zborov pretekli četrtek in soboto sta lepo zaokrožili spominske dneve Pavla Golie, občina Trebnje pa je spomin na tega uglednega kulturnega ustvarjalca v petek, 7. aprila, na slovesni akademiji obeležila še s podelitvijo Golievih priznanj oziroma plaket.
Predsednik Zveze kulturnih ! društev Trebnje Mitja Prijatelj je podelil Golievo plaketo za življenjsko delo na področju kulture Anici Zidar (na posnetku), Darinki Tomplak za organizacijsko delo na področju galerijske dejavnosti,
Trebanjskemu oktetu za 20-letno delo na kulturnem področju in KUD Marija Kmetec - Zagriški fantje za\lolgoletno delo na kulturnem področju.
Slavnostni govornik je bil prof. dr. Marko Marin, spored je povezovala Zvonka Falkner, krajši koncert pa je imel Trebanjski oktet. Pisateljica Anica Zidarje povedala, zakaj in o čem najraje piše, dr. Marin pa razgrnil kar nekaj skrivnosti iz življenja Pavla Golie, o njegovi liriki in dramatiki, postavil nekaj trditev o njegovi mladinski poetiki (“Lepše pravljice, kot je tista o Jurčku, ni!”); danes, ko toliko govorimo o cvropeiza-
Pisateljica Anica Zidar prejema Golievo plaketo.
ciji, bi se lahko spomnili, kako je Golia kot direktor ljubljanske Drame spretno nadgrajeval njeno delo in ansambel, jo iz provincialnega gledališča “evropeiziral”, da je dosegla izjemne uspehe tudi v Parizu. Dr. Marin je povedal, da so lahko Trebanjci ponosni na
V POGOVORU - Oblikovalka in ilustratorka Suzana Bricelj, pisatelj in dramatik Tone Partljič in ravnateljica osnovne šole Grm Sonja Simčič na II. Grmskih srečanjih.
S pisateljem in oblikovalko
Gosta enajstih Grmskih srečanj sta bila Tone Partljič in Suzana Bricelj - Pomenek in razstava ilustracij
NOVO MESTO - Na osnovni šoli Grm že vrsto lel prirejajo Grmska srečanja, na katerih predstavljajo znane in ustvarjalne ljudi iz domačega in drugega okoija. Tako bogatijo kulturno dogajanje na sami šoli in hkrati tudi v bližnjem okolju. Prejšnji teden so v torek zvečer v goste in na klepet povabili znanega dramatika, pisatelja, publicista, urednika in politika Toneta Partljiča ter mlado ilustratorko in oblikovalko vizualnih komunikacij, nekdanjo učenko grmske šole Suzano Bricelj, katere knjižne ilustracije in nekaj osnutkov zanje so postavili na ogled na priložnostni razstavi. Za popestritev 11. Grmskih srečanj je poskrbel še Suzanin oče Janez Bricelj, ki je ob kitari odžvižgal zimzeleni jazzovski melodiji.
S Partljičem se je pogovarjala ravnateljica Sonja Simčič, pri tem pa ji je izdatno pomagal zgovorni in duhoviti gost, ki je kot iz rokava stresal z duhovitostjo pretkane pripovedi o svojem otroštvu, o svojem priimku, o delu v gleda-
IJUREZEN V KOVČKU - Dramska skupina Kulturnega društva Otočec iz Šentpetra je začela lanskega novembra pod režiserskim vodstvom Franca Ivnika vaditi novo igro. Odločili so se za lahkotno komedijo Marjana Marinca Ljubezen v kovčku, ki pripoveduje o ljubezni in zmešnjavah, ki jih povzroči zamenjava potovalnih kovčkov. Premierno so komedijo uprizorili 18. marca na Otočcu, potem pa so z njo nastopili še v Veliki Loki na medobmočnem srečanju gledaliških skupin. V torek, 4. aprila, seje igralska skupina, ki jo sestavljajo Slavko Bučar, Zdenka Dragman, Cvetka Piberčnik, Suzana Žura, Polona Strajnar, Martina Kuplenk, Jernej Avbar, Jernej Strgar in Zdene Rifelj, predstavila še novomeškemu občinstvu v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. (Foto: M. Markelj)
lišču, o sedanji politični vlogi, o sprejemanju humorja pri Slovero cih (po njegovem prepričanju gre za zavrtost s samocenzuro in netolerantnostjo) pa o osebnem čutenju samega sebe predvsem kot pisatelja in precej manj kot politika. Partljičeve besede so dopolnili odlomek iz filma, posnetega po njegovi komediji Moj ata, socialistični kulak, projekcija dokumentarnih fotografij in branje avtobiografske humoristične črtice.
Suzano Bricelj je predstavil likovni pedagog Branko Šuster. Njun pogovor se je sukal predvsem okoli njene premočrtne ustvarjalne poti, ki jo je Bricljeva začela že v grmski osnovni šoli in nadaljevala v srednji šoli, kjer je za diplomsko delo pripravila oblikovanje celostne podobe grmske osnovne šole, do Akademije za likovno umetnost, kjer je diplomirala leta 1998 z ilustriranjem in oblikovanjem dveh knjig znane Levstikove povesti o Martinu Krpanu. Lani izdani knjigi sta zbudili precejšnjo pozornost in opozorili na nov oblikovalni in ilu-stratorski talent.
MiM
ODLIČNA KONCERTA
KRŠKO - Glasbena šola Krško redno pripravlja koncerte, ki so namenjeni učencem in drugim ljubiteljem glasbe. Prejšnji teden sta bila na sporedu dva. V ponedeljek, 3. aprila, je nastopil kvartet flavt FOReM, v katerem igrajo Matjaž Debeljak, Matej Zupan, Matej Grahek in Marko Zupan. Kvartet je izvedel program z izjemno zavzetostjo, vrhunsko mu-zikalnostjo in predvsem čisto intonacijo. V četrtek, 6. aprila, pa se je predstavila učiteljica harmonike Šenka Spitzer. Pokazala je izreden smisel za fraziranje in dokazala, da je harmonika lahko tudi kaj več kot samo ljudski inštrument. (D. G.)
VAJA ZBORA V VINICI
VINICA - Gledališka skupina ZIK Črnomelj bo gostovala s komedijo Vinka Moederndorferja Vaja zbora v soboto, 15. aprila, ob osmih zvečer v gasilskem domu v Vinici.
Pavla Golio, pa tudi na tako odlične igralke, kot je Iva Zupančičeva. Zahvalil seje občini Trebnje in vsem posameznikom, ki stojijo ob strani njemu in njegovi Speči lepotici, ki ima že okoli 300 članov.
P. PERC
Bogatijo kulturni utrip okolja
Pestra dejavnost KUD Krka Novo mesto
NOVO MESTO - Med kulturnimi društvi, ki s svojo dejavnostjo izrazito izstopajo iz povprečja na našem območju, je gotovo Kulturno-umetniško društvo Krka. Za to je v veliki meri zaslužna finančno močna “mati”, tovarna zdravil Krka, a brez zavzetega vodstva in članstva uspehi ne bi bili tako dobri. Kako bogato je delo društva in kako pomembno je obogatilo kulturno dogajanje pri nas, je bilo lepo razvidno iz poročila o delu društva v lanskem letu, ki ga je podal društveni predsednik Janez Bernik na nedavnem letnem občnem zboru.
Društvo ima razvito glasbeno, razstavno, knjižnično in gledališko dejavnost. V glasbeni dejavnosti osrednje mesto zavzema Krkin pevski zbor, ki je imel lani 11 koncertov oziroma revijskih nastopov v številnih slovenskih krajih in enega v Splitu, ob tem pa je društvo pripravilo še koncert pianistke Nataše Valant in sopranistke Pije Brodnik ter obisk koncerta zagrebške filharmonije. V okviru knjižne dejavnosti je društvo ponovno sodelovalo pri izvedbi tradicionalnega večdnevnega Dolenjskega knjižnega sejma, na katerem se je zvrstilo več kulturnih prireditev z znanimi ustvarjalci (omenimo le večer s pesniki Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem), pripravilo je samostojno predstavitev Kladnikove fotografske monografije ter soorganiziralo prodajo in izposojo knjig. Za ljubitelje gledališča je društvo organiziralo ogled dveh monodram. Izrazito bogata je bila razstavna dejavnost, saj je društvo pripravilo kar deset razstav v novomeški Krkini upravni stavbi, organiziralo pa je tudi tradicionalno Krkino srečanje slikarjev, na katerem sodelujejo ugledni slovenski umetniki. Bogataje tudi kulturna dejavnost v ljubljanski Krki, kjer je bil znova zelo dejaven Gledališki klub in kjer se je zvrstilo kar 12 likovnih razstav.
MiM
JUBILEJNI KONCERT - Tridesetletnico je Dolenjski oktet počastil v petek, 7. aprila, z jubilejnim koncertom v Kulturnem centru Janeza Trdine. V goste je povabil Stobljanski oktet iz Domžal in Karlovački oktet iz Karlovca. Na dobro obiskanem koncertu so oktetovcem čestitali številni predstavniki pevskih zborov in kulturnih ustanov, župan Mestne občine Novo mesto pa jim je izročil občinsko priznanje.
IH desetletja s pesmijo
Dolenjski oktet praznuje tridesetletnico delovanja -Jubilejni koncert v Kulturnem centru Janeza Trdine
NOVO MESTO - Ljubiteljsko zborovsko petje jc v Sloveniji izredno priljubljeno. V tem pogledu je naša država nekaj izjemnega v vsej Evropi, saj ga skoraj ni kraja, kjer ne bi, če drugje ne, pa vsaj na šoli ali na cerkvenem koru, prepeval kakšen zbor. Če je volje in pevskega znanja kaj več, nastanejo tudi zahtevnejše zborovske zasedbe. Še posebej priljubljeno je petje v oktetu. V Sloveniji ta čas prepeva blizu osemdeset oktetov. Med njimi je tudi Dolenjski oktet, ki se letos ponaša s častitljivim jubilejem. Celih trideset let je minilo od tistega aprilskega dne leta 1970, ko se je dolenjski pevski osmerec uradno registriral, začetki petja in prvi nastop pa segajo še nekaj mesecev nazaj.
Začetek ni bil lahak, saj pevci niso imeli ne vadbenih prostorov ne denarja, pa tudi znanja in izkušenj pri umetniškem vodenju zbora jim jc primanj-kalo, imeli pa so obilo volje in veselje do petja. Dober odziv občinstva na prvih nastopih je dvignil njihovo samozavest in
okrepil zagnanost na poti h kakovostnejšem petju. Ker je bilo tiste čase malo zborovodij, so oktetovci izbrali umetniškega vodjo in dirigenta kar iz svojih vrst. Odločili so se za Petra Ciglerja, ki se jc naloge zavzeto lotil, dodatno izpopolnil svoje glasbeno znanje, vestno zbiral notno gradivo in se trudil, da je oktet kakovostno nesel. V nekaj letih je osvojil zavidljivo bogat program, v katerem je prek 200 narodnih in umetnih pesmi iz domače in tuje glasbene zakladnice. Dolenjski oktet je kmalu postal nepogrešljiv izvajalec na kulturnih in drugih prireditvah v Novem mestu in okolici. Zdaj je najrazličnejših zborov precej več, zato oktet nastopa manj, a je še vedno nepogrešljiv del dolenjske zborovske ponudbe. Vseh trideset let v Dolenjskem oktetu pojejo Peter Cigler, Jože Cvelbar, Andrej Jakše in Drago Medic, le leto manj Jože Sime, veterani pa postajajo Maks Starc, Ivan Mavsar in Ivan Dežman, kije po stažu najmlajši član.
M. MARKELJ
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi v petek in soboto, 14. in 15. aprila, ob 19.30 v avli Kulturnega centra Janeza Trdine območno revijo odraslih pevskih zborov občin Novo mesto, Škocjan, Šentjernej in Žužemberk. Nastopilo bo 18 pevskih zborov.
Z ZAUPANJEM V NEZNANO
NOVO MESTO - Danes, 13. aprila, bo ob petih popoldan v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Z zaupanjem v neznano: spoznanja in razmišljanja prof. Milke Petrovec Koprivi-ce, v kateri avtorica piše o mejnih področjih resničnosti. Predstavitve se bo udeležila tudi avtorica.
Sitotiski in tapiserije
V Galeriji Krka so odprli razstavo del Vladimira Makuca
Krka gostuje uveljavljeni piinior-	'
, V '
tul	j JH
I
likovno umetnost Vladimir Ma-
kovnim delom, ki jih je sicer /a	1	''
znamovalo razvojnih ustvar-	L'
jalnilt stopenj, je zavezanost mo-tiviki in arhetipski simboliki tunel-
to	;	v\.
Primorske in slovenske Istre, .ter	r
poetičnost likovnega i/.ra/.a. V	.	'	V	ig r' v
Krkini galeriji razstavlja nekaj grafik iz sredine osemdesetih let in cikel dvanajstih najnovejših barvnih sitotiskov, ki so nastali v zadnjem letu za grafično mapo bibliofilske izdaje pesmi Iva Svetine. Cikel je v Krkini galeriji prvič javno predstavljen in je prišel tako rekoč naravnost iz tiskarne, kjer zaključujejo tisk omenjene knjige.
Ob grafikah je Makuc razstavil šc štiri tapiserije z zanj značilnim motivom ptice, ki sojih izdelali po umetnikovih osnutkih. Ti delujejo kot samostojne likovne umetnine, kar dokazuje razstavljena risba.
Razstavo, ki bo na ogled še nekaj dni po prvomajskih praznikih,
Umetnik Vladimir Makuc ob eni od tapiserij v Galeriji Krka.
so odprli v ponedeljek, 10. aprila, zvečer. Povezovalka otvoritvene slovesnosti Barbara Barbič Jakše je orisala avtorjevo življenjsko in delovno pot, o razstavi pa je govorila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, ki je z umetnikom sodelovala pri izboru in postavitvi razstave. Za prijetno glasbeno doživetje so poskrbeli “domačini”, pevci in pevke mešanega pevskega zbora Krka pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej.
MiM
Slikar Janez Hafner in Katja Ceglar na otvoritvi razstave.
Barvite krajine
V Galeriji Krško razstavlja
Janez Hafner
KRŠKO - Akademski slikar Janez Hafner iz Škofje Loke kljub petindvajsetletni prisotnosti na slovenskem likovnem prizorišču doslej še ni samostojno razstavljal v Posavju ali na Dolenjskem, zato je razstava, ki so jo v petek; 7. apri-la, zvečer odprli v galeriji Krško, avtorjeva prva večja predstavite' v tem delu Slovenije.	•.
Za krško razstavo jc Hafner, k1 sodi med izrazite krajinarje, pri' pravil izbor akrilov, med katerim' ob malem in srednjem formatu prevladujejo velika platna, na katera v močnih in kontrastnih barvnih nanosih slika škofjeloško pokrajino in neposredno okolic0 svojega ateljeja v rodnem Virlogu-
V upodobitve vnaša osebno interpretacijo, da preoblikovana krajina, dvignjena na simbolno raven-vsebinsko izraža umetnikove eksistencialne izkušnje. “Kljub ternu da umetnik za svoje ustvarjanje črpa motive iz realnega sveta, jih še vedno lahko označimo kot ah; straktne krajine,” je na otvoritvi dejala Katja Ceglar, ki ocenjuje-da Hafnerjeve novejše slike sicer niso več tako ekspresivne in v nekem smislu surove, temveč dajp"
jo občutek skoncentriranosti m
ukročenosti vibrirajoče energije ter tako odsevajo slikarjevo zrelostno obdobje.
V kulturnem programu otvoritve so nastopili učenci krške glasbene šole: Mateja Somrak i" Manca Žigantc v kitarskem d1111 ter Samo Štajner in Ingrid Žičkar kot kitarska solista.
MiM
Podeljena Golieva priznanja
Akademija za zaključek spominskih dnevov Pavla Golie - Slavnostni govornik dr. Marko Marin o neznanih plateh življenja in dela Pavla Golie - Priznanja in plakete
POTA
IN ST#
Ne pozabite na obisk dimnikaija!
Dimnikarstvo Mihelčič - Naj ne zagori zaradi neočiščenega ali dotrajanega dimnika! - Prevladuje kurjava na plin - Se večja skrb - Letos porast dimniških požarov
NOVO MESTO - Ne smemo pozabiti, da je vzrok vse pogostejših požarov tudi neočiščen ali dotrajan dimnik. Za dimnike je treba poskrbeti večkrat na leto, prav zdgj spomladi, po kurilni sezoni, pa je tudi pravi čas za to opravilo. O tem je spregovoril Marjan Mihelčič, ki ima svoje dimnikarsko podjetje v Novem mestu že dvanajst let.
dežurni poročajo
VINJEN ŠTOPAL - Policisti so 4. Pfla pridržali mladoletnega M. Š. j? °kolicc Žužemberka, ker je v raži popoldan močno vinjen što-Pal m hodil po vozišču ter ogrožal rfi 'n drugc voznike. Ker opozo-1 a policistov, naj z dejanjem prene-a’ **' upošteval in sc nedostojno v . *	njIh. so ga pridržali. Zago-
arjati se bo moral pred sodnikom Za Prekrške. ogrožanje varnosti - 6.
P a sc Je I. Z. iz Črnomlja okoli ■ ure z osebnim avtomobilom S 'Peljal v romsko naselje Lokve pri rnomlju. Ko je v naselju obračal Y°Je vozilo, je proti njemu pripeljal go rdeče barve, iz katerega je 'eznancc v smeri proti I. Z. izstrelil a strela iz pištole in odpeljal. ZASEGLI MAMILO - Na med-i arodnem mejnem prehodu Obrcž-H,-C 7' aPr'la v Slovenijo vstopal zavljan Grčije G. M. Med mejno ontrolo je policist v vozilu našel 38 kr??1?.v mamila cannabis. Zoper ... 1 ]a so podali predlog sodniku Za Prekrške.
ne,UKRADEL ČEBELE - Nezna-ie s tatvino, ki se je pretekli vila«? . z8°dUa v okolici Studenca, astnika oškodoval za okoli 100.0(M) tr,.arIe,V' Okradel mu je štiri panje s lr.m . ruz'nami čebel 'n pripravo za 'očenje medu.
kOr/UB1TEU PROMETNIH ZNA-jaJV - Na lokalni cesti Dobliče -tari trg je neznanec med 31. mar-?m 'n E aprilom demontiral in radcl 23 različnih prometnih zna-nv. S tem je novomeško Cestno P°djetje, sektor Črnomelj, oškodo-za 180.5(K) tolarjev, ar, .^^TNINO - Neznanec je 3. aprila v Zaloki prišel v odklenjeno
, ~Sk" hlšo’ vstopil v sPalnico n iz nočne omarice ukradel zlatnino, vredno približno 200.000 tolarjev.
VLOM ZA 4 MILIJONE
GRIČ-Med 9. in 10. aprilom
bličeunaneC V kraJu Grič pri D°-'cah prišel v ograjeno gradbišče,
nrir Jma,P°djetic Be8rad dva shr-. na kov,nska kontejnerja za ukrJ^r orocIja. Iz obeh je in ni razl‘žno orodje, gradbeni eorivC tr° ™aterial> posode za miir ° m oli°’ vredno več kot 4 'Jone tolarjev.
V svoji “zlati dobi”, kot pravi, je imel zaposlenih dvaintrideset delavcev, zdaj pa jih ima šest in vsi imajo dovolj dela. Koncesijo imajo za šentjernejsko občino, v kratkem pa naj bi jo dobili tudi za novomeško, “kjer odlok o dimnikarski dejavnosti še deluje. Dimnikar mora imeti poklic in svoj rajon. Sekretariatu za varstvo okolja smo dolžni poročila o svo-
GROZIL S PIŠTOLO
TREBNJE - Ljubljančan P. F. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je 9. aprila ob 4.15 na parkirišču pred diskoteko Africa v Trebnjem s pištolo CZ M, kal. 7,62 mm, grozil skupini desetih ljudi. Osumljenec je repetiral sicer prazno pištolo in večkrat sprožil, nato pa se je s tremi prijatelji odpeljal proti Ljubljani. Policisti so avto izsledili na avtobusni postaji na Baragovem trgu v Trebnjem ter med varnostnim pregledom v avtu našli pištolo in nož. Osumljenca in njegove prijatelje so pridržali, nož in pištolo zasegli, zoper P. F. pa bodo napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o orožju.
jem delu,” je povedal Marjan Mihelčič, ki je dimnikarsko šolo opravljal v Mariboru ter bil pred ustanovitvijo svojega podjetja zaposlen v Zavodu za požarno varnost v Novem mestu. Zakon o dimnikarski službi določa pravila čiščenja dimnikov in roke, stranka pa je dolžna za to skrbeti. “Enkrat mesečno čistimo peči na tekoča goriva, na dvH tedna na trda goriva, na novomeškem področju pa prevladuje kurjava na plin, kjer sta potrebni še večja pazljivost in skrb. V teh primerih je treba imeti plinotesen dimnik z A-testom, toda pogosto se zgodi, da izvajalci vzidajo neustreznega. Dimniki z A-testom niso nič dražji, imajo pa desetletno garancijo,” je povedal Mihelčič, ki svetuje vsem, da se pri vgradnji ali sanaciji dimnika posvetujejo s strokovnjakom.
Stranko obvestijo, kdaj pridejo, “če pa sama pokliče, pridemo že naslednji dan,” zagotavlja Mihelčič, ki pravi, da imajo ljudje še vedno predsodke, da dimnikar za sabo pusti vse črno. Ib ni res, saj vse pospravi. “Ljudem naj ne bo škoda denarja za čiščenje dimnika, saj je vse več požarov zaradi tega.” Čiščenje dimnika stane okrog dva tisoč tolarjev, oz. je cena odvisna od moči peči.
Sicer pa naj bi za dimnikarski poklic, ki je zdravju škodljiv - zato imajo bonificiran delovni staž -med mladimi vladalo vse manj zanimanja.
Da je skrb za očiščen dimnik res potrebna, pove tudi dejstvo, da se
Ugasnila tri mlada življenja
Huda nesreča na regionalni cesti Krško-Sevnica
ARTO - V soboto, 8. aprila, se je ob tretji uri zjutraj na regionalni cesti Krško-Sevnica pri naselju Arto zaradi neprimerne hitrosti zgodila huda prometna nesreča, v kateri so življenje izgubila tri mlada dekleta, voznik in sopotnik pa sta bila hudo poškodovana in se zdravita v celjski bolnišnici.
Eden najbolj tragičnih dogodkov letos se je zgodil na poti iz krške diskoteke Pacific v Sevnico, kjer je dekleta, ki so bile sošolke na sevniški srednji tckstilno-friz-erski šoli, avtobus s sošolci in razredničarko, da bi odšli na ekskurzijo na Dunaj. 18-letni voznik B. P. zaradi neprilagojene hitrosti na ravnini izven naselja Arto osebnega avtomobila Renault kan-goo ni mogel več obvladati in ga
je zaneslo v desno izven vozišča na utrjeno peščeno bankino. Pri tem je sunkovito zavil v levo, nato pa na desno, nakar je vozilo začelo drseti po cesti preko desne bakine po nasipu. Med drsenjem je vozilo dvignilo v zrak in po treh metrih letenja zaneslo z levim bočnim delom v drevo.
Na kraju nesreče so zaradi hudih telesnih poškodb izgubile življenje izgubile 19-letna Tanja Bizjak z Vrha pri Boštanju, 16-let-na Polona Martič z Loga pri Boštanju in 16-letna Brigita Marušič s Strita pri Bučki, ki so sedele na zadnjem sedežu avtomobila. Voznik in sovoznik R. B., brat nastarejšega dekleta, sta bila v nesreči hudo poškodovana, zato soju odpeljali v celjsko bolnišnico.
število dimnikarskih požarov, kot jim rečejo, v letošnjem letu povečuje. “Lani smo posredovali na 14 takih požarih, v letošnjem letu pa že kar osemkrat,” je povedal direktor in poveljnik Gasilsko-reše-valnega centra Novo mesto Ciril Klemenčič.
L. MURN
NESREČA PRI KANIŽARICI
KANIŽARICA - V. M. s Pri-mostka je 5. aprila dopoldne z osebnim avtom vozila iz Črnomlja proti Vinici. Pri Kanižarici je dohitela tovorno vozilo, ki je v križišču nameravalo zaviti v levo.
V tem trenutku je po prednostni cesti pripeljala voznica osebnega avtomobila V. Š. iz Dra-gatuša, zato je voznik tovornega vozila ustavil. Voznica s Primost-ka je kljub temu zavila v levo in ni dala prednosti avtomobilu, ki je prihajal po prednostni cesti. Začela je zavirati, pri tem jo je zaneslo na peščeno bankino, nato je zapeljala nazaj na vozišče in s prednjim delom trčila v V. Š.
V nesreči seje V M. lažje poškodovala, voznica iz Dragatuša pa težje. Obema so nudili zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
USTAVILI 105 VOZNIKOV
NOVO MESTO - Na območju Policijske uprave Novo mesto so policisti v poostreni kontroli prometa, ki je potekala 7. aprila, ustavili in kontrolirali 105 voznikov. Zaradi stoijenih prekrškov so zoper 4 voznike napisali predlog sodniku za prekrške, na kraju samem so denarno kaznovali 46 voznikov, 40-im pa so zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov izdali plačilni nalog. Iz prometa so izločili 58 vozil.
POŠKODOVAL KIP LEVA
SEVNICA - Na dvorišču gradu Sevnica je neznanec v času od 31. marca do 2. aprila poškodoval kip leva, nameščenega na kamnitem podstavku ob vhodu v grad. V čeljust glave leva je nastavil neznano eksplozivno telo, po vsej verjetnosti mega petardo, tako da se je pri ekploziji čeljust odlomila. Kip leva, ki izvira iz 16. stoletja, je neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti.
Mamila preveč, da bi ga imel le zase
25-letni David Šimic obsojen posedovanja mamil, ki jih je omogočal uživati tudi drugim - Leto in mesec dni zaporne kazni, P^jnoza dobo dveh let - Mlade so leta 1997 pred črnomaljskim klubom pri kajenju jointa prijeli policisti - Listič z imeni
mesP^ MESTO - Na zatožno klop Okrožnega sodišča v Novem ,.u, ,uJe Pretekli teden sedel 25-letni David Šimic, študent iz Semiča, "btozen	  :_________7
maaz.f.n kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z KZRs	KZ RS) in omogočanja uživanja mamil (čl. 197/1
lo /■.,	s	predsednico senata Milojko Gutman gaje spozna-
Za kri •	  J	J	r
,.. nvtga in ga kaznovalo z enotno kaznijo na leto in mesec dni P°ra, pogojno za dobo dveh let.
la rim'-CaieoBtozn'caI,rcrnen'-Dr’ ? Je neupravičeno, zaradi n.. aie> branil substance
mPa,rate, ki so razglašeni za j?am'la- fcito jc med 1. januar-dom-	'n 12- oktobrom 1997
hra a V preiIalu delovne mize
nike | er?aBlet ccstasyja, 4 piv-fst„	’ 0,43 g amfetaminsul-
aŽiv' V Star' biši pa še 72,8 g za (O anJe Pripravljene konoplje
RlatPnabis sativa L>- ki Je raz-
so na za mamilo. Vse našt pr,,: V Policisti zasegli pri h sl(>,iavi 12. oktobra 1997.1
sr?!?113 za mamilo. Vse našteto
^ mi.	,	.v	.
hišni
s|ed'7av' t z. oktobra tw/. Na-črn(?i? 'e'0’ 31- maja, pa so ga pre .“j^ljski policisti zasačili k|UL Mladinskim kulturnim lju i?01. ®ela krajina v Črnom-t0(L,u j.e zvil joint - mešanico Sativ• 'n konoplje (Cannabis Zpa a E), ki je po Odločbi o se-Verw“ mamil in enotni Kon-tp 'J'0 mamilih razglašena za —	'1°	- ter omogočil kajenje
Antonu Jeleniču. Šimic je v zagovoru povedal, daje dobljene stvari imel le za lastno uporabo, saj je takrat še užival mamila, predvsem travo, ecstasy in tripp, zdaj pa se tega skuša odvaditi ter le še sem in tja skadi kakšen joint. “Kot študent sem odšel na žur v ljubljanski K4 in nekdo mi je vse našteto, razen konoplje, eno bilko sem vzgojil sam, ponudil za 15 tisoč tolarjev. Ker se mi je to zdelo ugodno, sem kupil,” je dejal mladenič in pojasnil, da bi mu zasežena konoplja zadostovala za kakšna dva meseca. Za en joint porabi približno pol grama konoplje. Hišno preiskavo so mu po njegovem mnenju naredili zato, ker se druži “s tipi, ki imajo probleme z mamili.” Glede dogodka leto dni pozneje v črnomaljskem klubu je Šimic dejal, da sta 31. maja skupaj s prijateljem Jeleničem popivala po lokalih, v klubu pa je Šimic
nekoga zaprosil za cigareto. Dobil je vrečko s tobakom. “Zvil sem cigareto in potegnil. Najprej se mi ni zdelo nič čudno, vzel jo je še Jelenič in nato je začela kar krožiti. Šele ko sem jo znova dobil, se mi je zdelo malo čudno, ampak takrat so se zraven nas že pojavili policisti.”
Kot je povedala priča črnomaljski policist Peter Vipavec sta bila s kolegom tisto noč v civilni patrulji v okolici kluba prav zaradi mamil. Skozi luknjo nadstreška nad vhodom v klub sta opazila skupino mladih, med njimi tudi Šimica, kije zvil joint in ga ponudil drugim. Ko so kadili, sta jih presenetila.
Anton Jelenič je zatrdil, da mu prijatelj Šimic ni ponujal jointa, ampak si ga je od njega vzel kar sam, ker je bil malo pijan, saj sicer ne kadi. Vedel je, da gre za travo, saj jo je zavohal, dejal pa je tudi, da je kajenje trave v črnomaljskem klubu nekaj običajnega. Še dve priči sta povedali, da jima obtoženi ni nikoli prodajal mamila, obema je le sem in tja posojal denar. Enemu je tudi posodil nekaj trave, o čemer je pričal za-
sežen listič z napisi imen in zneski denarja ali mamila.
Senat ni upošteval predloga Šimičevega zagovornika, naj se analiza zaseženega ostanka jointa opravi na neodvisni ustanovi, kot je na primer Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, da bi se ugotovila vsebnost THC v mamilu. Strokovno in izvedensko mnenje je namreč podal Center za kriminalistično tehnične preiskave, ki deluje v okviru Ministrstva za notranje zadeve.
David Šimic je bil spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj. Sodišče je pri določitvi kazni, ki ni najbolj rigorozna (leto in mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let), upoštevalo njegovo dozdajšnjo nekaznovanost, da k sreči do prodaje mamil v večji meri še ni prišlo, ker so ga policisti dovolj zgodaj zasegli, in da bo fant lahko nadaljeval študij. Šimic mora plačati stroške kazenskega postopka in 50 tisoč tolarjev povprečnine. Mamila so zasegli. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
Lepa beseda lepo mesto...
Število pritožb na policijsko delo se je v dveh letih povečalo - “Kakšne izkušnje imate s policisti?”
Skorajda noben voznik ni vesel, če ga na cesti ustavi policist, čeprav je z njim in njegovim vozilom vse v redu. Toda občutek imamo, daje vsaj zadaje čase, z veljavo novega prometnega zakona, policistov na cestah več. Večina ima z njimi dobre odnose, seveda pa so tudi izjeme, ko policijski postopek preraste v spor in se morda zaključi tudi s pritožbo. Število pritožb zoper kakovost policijskega dela se je v zadnjih dveh letih povečalo, menda tudi zaradi višjih denarnih kazni. Lani so na primer občani zoper policiste napisali 1843 pritožb, 1760 sojih rešili in med njimi je bilo 214 upravičenih. Da bo podatek pravi, je treba dodati, da ima slovenska policija na leto najmanj 30 milijonov postopkov.
FRANCI ANDREJČIČ, poklicni voznik iz Zbur: “Vozniški izpit imam okrog šest let, torej se je nabralo že tudi nekaj vozniških izušenj. Kot večino so tudi nične že ustavili policisti zaradi manjših prometnih prekrškov, na primer prehitre vožnje. Nikoli se nisem z njimi prepiral in tudi oni so imeli do mene v redu odnos. Z novim zakonom mislim, da prometna varnost ni nič boljša, saj vsi že spet vozijo po starem. Sam sem previden, zdaj še bolj, ko sem postal voznik šolskega avtobusa.” BEBA VESEL iz Krške vasi pri Brežicah: “S policisti imam dobre«izkušnje, čeprav poznam tudi primere, ko sp se ljudje pritoževali čez njihov neprofesionalni pristop, da so nesramni ipd. Prepričana sem, da lepa beseda lepo mesto najde, in če si ti do policista, ki te ustavi, prijazen, bo tudi obratno. Zdi se mi, daje zadnje čase policija pri nas ob meji zelo dejavna, saj ima veliko dela s prehodi ilegalcev in sploh s kriminalom.”
FRANCI PLUT samostojni podjetnik iz Zaloga pri Novem mestu: “Voznik sem že vrsto let in seveda so me policisti že tudi ustavili. Vedno smo se lepo pogovorili. Poznam pa primer, ko je bil možakar prisiljen hoditi po desni strani ceste, ker je bil na levi oviran zaradi grmovja, pa je moral topliškemu policistu plačati kazen - pet oz. 2.500 tolarjev. Nasploh se mi nov prometni zakon zdi bolj polnjenje proračuna kot kaj druge-.
ga ”	L.	M.
	ni
	
	1' In 1
	|k ....
	
1	
S KLADIVOM PO GLAVI
KRŠKO - V okolici Krškega je 6. aprila prišlo do pretepa med A. I. in B. P. Sledn ji je skrit počakal prvega in ga s kladivom udaril po glavi. Poškodovani se je oprijel napadalca, nakar sta oba padla po tleh. A. I.-ju je pri tem uspelo vzeti kladivo,- s katerim je svojemu napadalcu vrnil udarec po glavi. Med pretepom sta oba dobila hude poškodbe, zato soju prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer sta ostala na zdrav(jenju.
NEZNANCEM NI ZAUPATI
NOVO MESTO - Neznanca sta 8. aprila ob 13. uri pozvonila na vrata Župnijskega urada v Smreč-nikovi ulici in se gospodinji predstavila za študenta, ki prodajata vrečke. Gospa ju je povabila, naj vstopita, nakar sta jo zaprosila za košček kruha. Medtem ko je odšla po kruh, je eden izmed njiju stekel v zgornje prostore in iz predala pisalne mize ukradel 230.000 tolarjev.
TEŽKA POT DO ZLATA - Neznancu, ki je v noči na 10. april poskušal vlomiti v zlatarno Karat na Glavnem trgu v Novem mestu, podvig ni uspel. Sicer je onesposobil videokamero in senzor alarmne naprave in nato na silo odprl železna vrata, ni pa mu uspelo odpreti vrat v zlatarno. S poskusom vloma je podjetje Akrona iz Škofljice oškodoval za 300.000 tolarjev. (Foto: I. Vidmar)
po dolenjski deželi
• PRIPRAVA NA PRAZNIKE - Prazniki so pred vrati in marsikdo že mrzlično razmišlja, kaj bo svoji družini in prijateljem ponudil, ko bodo sedli za mizo. Večjih težav pa gotovo ne bo imel neznanec, ki je v Zvirčah v noči na 3. april iz odklenjene kašče ukradel okoli 30 suhih klobas, 5 kilogramov slanine, 5 kilogramov mletega mesa, več kilogramov svinjskega mesa, 15 polsuhih klobas in 20 kilogramov koruzne moke. Lastnico T. M. je oškodoval za 35.000 tolarjev.
• REKORDER - Rekordi v športu, v gospodarstvu, rekorder v številu prejetih nagrad - rekordi so takšni in drugačni, pričujoči pa je prav nekaj posebnega. Voznika D. D. K. iz Otočca, ki so ga šentjemejski policisti 6. aprila ustavili in kontrolirali, je bil namreč do sedaj kot kršitelj obravnavan kar za 374 cestnoprometnih prekrškov, poleg tega pa je bil 7 krat udeležen tudi v prometnih nesrečah. Pri tokratnem postopku so policisti ugotovili, da je voznik brez vozniškega izpita, prometno dovoljenje pa je poteklo tudi vozilu. Kazal je tudi znake vinjenosti, vendar je odklonil tako preizkus z alkotestom kot odvzem krvi. Po pridržanju so ga predali r postopek sodniku za prekrške, ker pa je večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, so policisti zasegli tudi njegovo vozilo. Sodnik za prekrške v Novem mestu je D.D.K.-ju za 6 stoijenih prekrškov izrekel enotno zaporno kazen 39 dni, hkrati pa mu je za šest mesecev odvzel vozilo.
IN ODPEUI VOZILO ZA 3 DNI
AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co. d.o.o., Maribor, tel. 062 450 29 50 • AH KOLMANIČ & Co„ podružnica AVTO MAROVT, Poljčane, tel. 062 825 078 • AH KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi, tel. 0602 780 440 • AVTOHIŠA HVALEC, Kidričevo, tel. 062 796 334 • AVTOHIŠA HVALEC, Ptuj. tel. 062 778 346 • AVTO HIŠA KOLMANIČ 8 DOKL. Murska Sobota, tel. 069 31 645 • AVTOHIŠA MARKOVIČ, Maribor, tel. 062 101 289 • HORSER d.o.o.. Lendava, tel. 069 76 020 • SALON VOZIL CITV MARIBOR, Maribor, tel. 062 230 13 10 • AVTOTEHNA VIS d.o.o. Ljubljana, tel 061 18 18 531 do 534 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC, Domžale, tel. 061 716 092 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, tel 061 874 112 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj, tel. 064 224 621 • AVTOTEHNA VIS IN P1ŠEK, Škotja Loka, tel. 064 654 100 • SERVIS TROBEC, Ljubljana, tel. 061 12 32 535 • AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 063 425 460 • AVTOHIŠA JAKOPEC. Velenje, tel. 063 864 380 • ISTRABENZ AVTO, Koper, tel. 066 48 23 • ISTRABENZ AVTO IN ARTUS, Portorož, tel. 066 771 983 • VIKTOR d.o.o., Sežana, tel. 067 31 620 • KRUNO d.o.o., Brežice, tel. 0608 602 300 • AVTOHIŠA KRUNO d.o.o., poslovalnica Trebnje, tel. 068 460 510 • KRUNO d.o.o , poslovalnica Novo mesto, tel. 068 39 30 360
to pomeni,
MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE
GORENJSKI SEJEM
KRANJ, 14.-19. april 2000
mm doma, ob telefonu.’ \
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
RENAULT
Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax. Če se boste obenem odločili za nakup novega Gia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res, včasih je najlažje spokat in it na novo!
Nasveti in brezplačne informacije na številki dTCTtfiiTiTtB
SVET GOVORI HITREJE!
http://www.telekom.ji
Pripravljen na novo!
ISDN
Telekom^)
Slovenije	\\
Ko Juan Angel odpre okno v Pesnici pri Mariboru.se mu odpre pogled na zanimive trge v Španiji, Portugalski, Argentini in Urugvaju ali pa na sveže strani dnevnika Clarin. Odkar ima priključek ISDN, je skozi to okno preprosto lepši razgled. Skozenj za veliko slovensko podjetje išče nove poslovne priložnosti v Španiji in Latinski Ameriki. Hitrejše in zanesljivejše povezave mu omogočajo, da večino dela opravi ob svojem računalniku oziroma telefonu.
DNEVI A
UGODNOSTI IN!ll
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit B-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih:
Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic, Črnomlja, Žužemberka in Dolenjskih Toplic.
Za vse podrobnosti o nagradni igri vpra&ajte svojega Opel prodajalca.
OPEL'©-
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
: ■ _	>.	vi' ' n ^
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Bližajo se lepi dnevi. V vseh prodajno-servisnih centrih Opel se bodo začeli dnevi odprtih vrat, ko boste lahko izkoristili privlačen paket posebnih priložnosti:
• brezplačni preventivni pregled vašega vozila Opel;
• testnd vožnje različnih modelov vozil Opel;
• predstavitev vozil Corsa Champion;
• nagradna igra.
Preizkusite prodajne uspešnice in spoznajte nove modele. Dnevi odprtih vrat so izredna priložnost za izbiro vašega najljubšega vozila Opel.
Obiščite svojega prodajalca vozil Opel. V dneh med 12. in 15. aprilom bodo vrata za vas odprta ves dan!
Gorenje	Indop,cf.o.o.
projektiranje, proizvodnja in trženje industrijske opreme
Zaradi odpiranja poslovne enote v Novem mestu vabimo k sodelovanju
INŽENIRJA ALI DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNE ALI ELEKTRO SMERI
za opravljanje dela projektant, ki obsega:
• projektiranje raznih naprav in priprav
• izdelavo idejnih tehničnih rešitev
• nadzor nad izvajanjem del na področju Novega mesta
• kontaktiranje s kupci
Od kandidata pričakujemo:
• 3 do 5 let delovnih izkušenj
• znanje tujega jezika, zaželena je francoščina
• strokovni izpit iz strojne stroke po ZGO
Nudimo:
• dinamično in ustvarjalno delo
• zanimivo delovno okolje
• možnost strokovnega razvoja
• dodatno izpopolnjevanje
zato vabimo vse, ki vas naša ponudba zanima, da pošljete pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom v 30 dneh po objavi na naslov: Gorenje INDOP, d.o.o., Kadrovske in splošne zadeve, Partizanska 12, 3503 Velenje.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. O izbiri boste obveščeni najkasneje do 31.5.2000.
ind^L
PRED ODHODOM NA POČITNICE V TUJINO NE POZABITE UREDITI
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
f #	ZAVAROVANJE
fcT	Bj	SKLENETE
^	■	NA SEDEŽU
POSLOVNE ENOTE,
^^0	NOVO MESTO, Prešernov trg 7,
IN IZPOSTAVAH ZZZS:
• V ČRNOMLJU, Kolodvorska 17
• V METLIKI, Nas. Borisa Kidriča 12
• V TREBNJEM, Rimska c. 10 A
rak
Vzajemna
zdravstvena
zavarovalnica
		.	
zaposli
arhitekta
• 4 mesece po 4.000 tolarjev brezplačnih pogovorov znotraj Slovenije ob sklenitvi naročniškega razmerja PRESTIŽ.
• 4 mesece po 2.000 tolarjev brezplačnih pogovorov znotraj Slovenije ob sklenitvi naročniškega razmerja PARTNER.
Ob sklenitvi naročniškega razmerja izkoristite ugodne cene telefona Alcatel (19.900 SIT) ali Nokia 5110 (21.900 SIT).
Paket Halo z naročniško kartico pa lahko podarite svojim najbližjim.
Ponudba velja za vse, ki boste naročniško razmerje sklenili med 25. marcem in 30. aprilom 2000.
Pri obračunavanju brezplačnih klicev bomo upoštevali vse klice znotraj Slovenije, klice na 040.odzivnik in pošiljanje SMS sporočil - razen klicev na številke 040.prijatelji. Neporabljenega zneska brezplačnih pogovorov ne boste mogli prenesti v prihodnji mesec.
Vse navedene vrednosti že vključujejo DDV.
Nova savina letna pnevmatika je učinkovita na mokrem in suhem,
gsi-tt dmd
Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih
pokličite na 33 23 621
Imate novo,
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta zagotovil najmanj 44 priključkov na 100 prebivalcev
VODI MITROVIČ
SEVNICA - Na aprilskem turnir--ju za odprto prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu je zmagal Toni Kranjec nad Miroslavom Sibiljo in Milanom Mitrovičem. V skupnem vrstnem redu vodi Mitrovič. (J. B.)
Ko je general zapustil vojsko
Košarkarji Krke Telekoma so se kljub dobremu začetku predali sredi prvega polčasa polfinala pokala - Sunara napadel sodnika in moral oditi med gledalce - V sredo komaj premagali Triglav
NOVO MESTO - Novomeški košarkarji so si od minulega tedna obetali zelo veliko, saj so na Analnem turnirju slovenskega košarkarskega pokala v Laškem želeli presenetiti domačo Pivovarno laško in se z uvrstitvijo v Anale verjetno še drugo leto zapored uvrstiti v pokal Saporta. A stvari so se v laškem obrnile drugače. Tekmo z Laščani so Novomeščani začeli bolje, a so nekatere ključne može moštva na čelu s trenerjem Sunaro izdali živci, in vse je šlo po zlu. To, da so naslednji dan z zmago nad Loko kavo osvojili tretje mesto, ne more potolažiti nad prehitro predajo pred laškim razočaranih ljubiteljev novomeške košarke.
Sredino prvenstveno tekmo med Krko Telekomom in kranjskim Triglavom je kljub zmagi novomeških
košarkarjev bolje čimprej pozabiti, na srečo pa jo je s tribune novo-
meške športne dvorane videla le peščica košarkarskih navdušencev. Tekmo sta si Simon Petrov in Samo Grum zaradi težav z želodcem oziroma poškodbe hrbtenice ogledala v civilni obleki, tako da je od organizatorjev igre trenerju Sunari ostal na razpolago le Dagmar Dražovič, pa še ta je imel po devetih minutah kar štiri osebne napake, tako da je večji del tekme igro moštva moral voditi za tako vlogo malce preokorni Dejan Jcvtovič. Kranjčani so hitro začutili, da lahko po Unionu Olimpiji snamejo skalp še drugemu moštvu od velike trojice, kar bi jim skoraj uspelo, a so jim na koncu obrnili hrbet tako sreča kot tokrat zelo slaba sodnika Pukl in Poljanšek.
Velike priložnosti, ki so jo imeli novomeški košarkarji v finalu slovenskega pokala v Laškem, niso izkoristili. Začetek polfinalne tekme s Pivovarno Laško ni kazal na katastrofo, ki jo je kasneje doživela Krka Telekom. Novomeščani so namreč začeli bolje in v peti minuti vodili z 11:4 in v sedmi minuti 13:7. Zmedena sodnika Lovšin in Vučkovič sta s svojimi odločitvami načela živce trenerjev in igralcev obeh moštev. Že v sedmi minuti sta Grumu prisodila 4. osebno napako, v osmi minuti so Laščani prvič izenačili na 15:15. Kljub temu da so si domači košarkarji nekoliko opomogli, je Krka Telekom sredi polčasa s trojko Nakiča vodila z 22:19, potem pa so stvari v svoje roke vzeli Laščani. V 12. minuti so se Novomeščani s troj-
IVO SUNARA, trener novomeških košarkarjev, je po izključitvi s tribune takole žalostno opazoval, kako njegovo moštvo izgublja eno najpomembnejših tekem sezone. (Foto: I. V)
ko Smodiša, Laščanom še zadnjič približali na eno točko, potem pa je šlo le še navzdol, še posebej po 17. minuti, ko je po peti osebni napaki Gruma zaradi prepira s sodnikoma dobil Nakič še tehnično napako, kar je s štirimi točkami iz prostih metov kaznoval Miljan Goljovič in Laščani so vodili že s 43:31.
Tedaj so živci popolnoma popustili še novomeškemu trenerju Ivu Sunari, ki je minuto kasneje po dosojeni osebni napaki nad Smodišem vkorakal na igrišče in hotel obračunati s sodniki, kar mu je Smodiš sicer preprečil. Sodnika sta Sunari dosodila tehnično napako in ga še izključila, tako da je moral zapustiti klop svojega moštva in oditi med gledalce. Tekme je bilo tedaj praktično konec, saj so Laščani z cvroligaškimi izkušnjami brez težav premagali novomeško “vojsko brez generala”.	'
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Če vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko.
Novo mesto (068) in Krško (0608) imata 07
S 30. marcem 2000 sta se dosedanji omrežni skupini 068 in 0608 združili v enotno področno kodo 07. Opozorilo: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: če kličete iz Novega mesta v Krško, vtipkajte 07 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98
Telekom
Slovenije	\\
http7/www.telekom.si
Imate gotovino in želite povečati njeno vrednost?
Za izpolnitev Vaše želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4, 5,6,... ali 12. To Vam bo prineslo ugodne obresti.
In to še ni vse! Vsaka nadaljnja vezava do sedme ponovitve Vam bo še zvišala obresti.
Vaši prihranki bodo rasli hitro kot še nikoli. Vztrajnost se zdaj še bogateje obrestuje!
Oplemenitite svoje prihranke!
Za vse podrobnosti o depozitih se oglasite v katerikoli enoti naše banke ali pa si jih oglejte na internetu: http://www.abanka.si
ABANKA D.D. LJUBLJANA http://www.abanka.si
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
nun litiju turni
KOŠARKA Liga Kolinska, 2. del, skupina »d L do 6. mesta, 7. kolo - KRKA TELEKOM : TRIGLAV 90:87 (44:38); KRKA TELEKOM: Dražovič 12 (3:6), Jevtovič 11 (3:6), Smodiš 25 (5:7), Viskovič 2 (0:2), Drobnjak 13 (4:6), Stakič 6, Ščekič 6 (4:6), Nakič 17 (3:4). Prosti meti: Krka Telekom 21:37, TTiglav 17:25.
Met za tri točke: Krka Telekom 7:17 (Smodiš 2, Dražovič 2, Nakič 2, Drobnjak), Triglav 10:17 (Eržen 4, Stavrov 3, Troppan 2, Ručigaj).
Osebne napake: Krka Telekom 24, Triglav 27.
1. Pivovarna laško 29 27 2 2580:211656
2. Union Olimpija 29 26 3 2542:182055
3. Krka Telekom 29 21 8 2310:208050
4. Slovan	30	15	15	2197:220845
5. THglav	30	13	17	2192:236243
6. Savinjski Hopsi 29 12 17 2286:233441 Pokal Slovenije, polfinale - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 89:69 (54:36); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 18 (4:7), Miletič 4, Lisica 9 (3:3), Goljovič 18 (10:11), Hafnar 9 (3:4), Dragšič 10 (2:2), Kunc 10 (6:7), Nachbar 11 (4:7).
KRKA TELEKOM: Jcvtovič 10 (71%), Petrov 21 (7:8, 55%), Smodiš 14 (5:8, 27%, 6 skokov), Drobnjak 9 (4:5, 9%), Ščekič 3, Nakič 12 (42%).
Prosti meti: Pivovarna Laško 32:41, Krka Telekom 16:21.
Met za tri točke: Pivovarna Laško 3:14 (Dragšič 2, Nachbar), Krka Telekom 7:20 (Petrov 2, Nakič 2, Smodiš, Drobnjak, Ščekič). Osebne napake: Pivovarna Laško 24, Krka Telekom 34.
Pet osebnih: Grum (17.), Nakič (28.), Smodiš (33.), Dragšič (36.). Tekma za 3. mesto - KRKA TELEKOM : LOKA KAVA 78:67 (35:32); KRKA TELEKOM: Dražovič 2 (2:2), Jevtovič 14 (4:6), Petrov 17, Smodiš 16, Grum 6, Drobnjak 10, Ščekič 2, Nakič 11. Prosti meti: Krka Telekom 6:8, Loka kava 6:12.
Met za tri točke: Krka Telekom 8:30 (Petrov 5, Nakič 3), Loka kava 9:24 (Ceranja 6, Dončič 2, Karničar).
Osebne napake: Krka Telekom 17, Loka kava 15.
Tekma za 1. mesto: PIVOVARNA LAŠKO : UNION OLIMPIJA 70:71 (29:35).
ROKOMET 1. SRL, moški, L kolo 2. dela, skupina za prvaka - TREBNJE :
PRULE 67 24:27 (12:9); TREBNJE: Torlo 1, Ostanek, Radelj, Bogovič 4, Blagojevič 1(1), Šavrič
1, Štojakovič 3, Zupančič, Lika-vec 10 (3), Pekolj, Žitnik, Gradišek, Denac 1, Žvižej 3.
PRULE 67: Milosavljevič 8 (4), Puc 5, Mandič 3, Šimon 3, Sokolov 3 itd.
Skupina za obstanek - DOBOVA : INLES RIKO 29:23 (17:8); DOBOVA: Škof, Dapo 4 (1), M. Urbanč, Martinčič 4, Bogovič 5, Voglar, Barišič 1, Deržič, 2, D. Urbanč 2, Kukavica 8, Kranjčič 1, Kušič 2, Alajbegovič; INLES RIKO: Grm, Mikulin 1, Lesar 4, Ilc 5 (3), N. Hojč 5 (1), Špoljarič
2, Ivanec, Pajnič 2, Henigman 1, Bartol 2, Merhar I, Dukič. LESTVICA SKUPINE ZA PRVAKA: 1. Celje Pivovarna Laško 44, 2. Prulc 41, 3. Trebnje 34, 4. Prevent 33,5. Gorenje 25,6. Termo 19.
LESTVICA SKUPINE ZA OBSTANEK: 7. Slovan 19,8. Dobova 18,9. Inles Riko 17, 10. Radeče 13, 11. Andor Jadran 10, 12. Izola HM 3.
NOGOMET 2. SNL, 20. kolo - AVTOPLUS KORTE : ELAN 1:3; LESTVICA: 1. Koper 48, 2. Tabor Sežana 47,3. Elan 41,4. Eso-tech Šmartno 40, 5. Železničar Ligro 36, 6. Aluminij 33, 7. Zagorje 28, 8. Živila Triglav 26, 9. Jadran Šepič 26 itd. V nedeljo, 16. aprila, bo Elan igral doma z Jadranom Šepičem/
Izgubil že pred startom
Šantej po diskvalifikaciji nanizal štiri zmage - Lekše po hudem padcu peš v bokse
KRŠKO - Slovenski specdwayisti so drugo dirko državnega prvenstva vozili v Prelogu na Hrvaškem, kjer je glavno vlogo spet igral zmagovalec prve tekme pred tednom dni v Ljubljani in zadnja tri leta najboljši slovenski voznik Ljubljančan Matej Ferjan, medtem ko so Krčani tokrat igrali bolj stransko vlogo, njihov prvi mož Izak Šantej pa je bil zagotovo prvi osmoljenec dirke.
Na žalost številnih hrvaških ljubiteljev speedwaya domači as Zlatko Krznarič na dirki ni upravičil njihovih pričakovanj, za Ferjanom pa sta sc uvrstila njegova klubska tovariša Tomaž Šušteršič in Jernej Kolenko, medtem ko je lani edini resnejši tekmec Mateja Ferjana Krčan Izak Šantej tokratni dvoboj z njim zaradi nepazljivosti izgubil že pred štartom.
Ferjan je v soboto nastopil na dirki v Angliji, od koder je v Prelog pripotoval le uro pred dirko in je tako ostal brez dopoldanskega treninga.
Tako je imel Šantej, ki seje s Ferjanom pomeril v drugi vožnji, lepo priložnost, da na ga premaga, žal pa je bil pred štartom očitno nekoliko preveč živčen in neučakan, tako da se je dotaknil štartne vrvice in so ga sodniki diskvalificirali. V nadaljevanju dirke je bojeviti Izak z odličnimi vožnjami s spektakularnimi prehitevanji nanizal kar štiri zmage ter kljub nesrečnemu razpletu doka-
DVE ZMAGI MATEJA FURSTA
KRŠKO - Na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju, na katerem je v kategorijah dečkov in deklic in mlajših dečkov in deklic nastopalo 17. klubov, so sc med plavalci krškega Celulozarja najbolj izkazali Nina Andrijaševič, Sara Hojski in Matej Furst. Nina je osvojila srebro v treh disciplinah: na 100 m hrbtno s časom 1:17,18, na 100 m prosto s časom 1:07,09 in na 200 m mešano s časom 2:45,99. Sara Hojski je bila na 100 m delfin s časom 1:14,66 druga, na 100 m prosto s časom 1:07,49 tretja in na 100 m hrbtno s časom 1:17,86 prav tako tretja. V vseh disciplinah sta krški plavalki popravili osebne rekorde. Med mlajšimi dečki se je z dvema zmagama izkazal Matej Furst, ki je 50 m v hrbtnem slugu preplaval v času 36,39 in 100 m mešano v času 1:20,74.
Izak Šantej
zal, da je še vedno drugi najboljši slovenski spcedwayist. Uvrstil seje v finale A, kjer pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
V enem izmed padcev, ki jih v Prelogu ni manjkalo, sta jo v finalu B najhuje skupila Krčan Gcrhard Lekše, ki že drugo leto vozi za Lendavo, in Ljubljančan Aleš Dolinar. Dolinarje ob vstopu v ovinek zadel zadnje kolo Lckšctovcga motorja in oba sta grdo padla. Medtem ko so morali Dolinarja zaradi poškodovane noge odpeljati v bolnišnico, je Lekše le vstal in sam odkorakal do boksov.
IZIDI DIRKE V PRELOGU: finale A - 1. Matej Ferjan, 2. Tomaž Šušteršič, 3. Jernej Kolenko (vsi Ljubljana), 4. Izak Šantej (Krško); finale B: 3. Gerhard Lekše (Lendava); finale C: 2. Janez Žibert, 3. Primož Klenovšek (oba Krško); VRSTNI RED ZA DRŽAVNO PRVENSTVO (po dveh dirkah): 1. Ferjan 40, 2. Šušteršič 32, 3. Šantej 31... 8. Lekše 18 itd. Vrstni red novincev: 1. Primož Klenovšek (Krško) 7; skupni vrstni red novincev: 1. Legan 14, 2. Klenovšek 13.
MED VETERANI TOKRAT MIRT
SEVNICA - Na aprilskem turnirju sevniških veteranov je zmagal Martin Mirt nad Rudijem Šopcrjem in Francem Derstvenškom. V skupnem vrstnem redu vodi Dcrstvcnšek pred Mirtom in Jožetom Blasom. (J. B.)
Sedem medalj Toma med mladinci
——------------------------C—
V vseh kategorijah na državnih prvenstvih letos 38 medalj
MIRNA - Na mladinskem državnem prvenstvu v badmintonu so mirnski badmin-tonisti v Lendavi osvojili sedem medalj. Najuspešnejši je bil Žiga Strmole, ki je med posamezniki osvojil bron, v igri moških parov sta skupaj z Gašperjem Plestenjakom (Ježica) osvojila naslov dr-žavih prvakov, v igri mešanih parov pa je Žiga s klubsko tovarišico Spelo Silvester osvojil bron. Špela in Urška Silvester sta se med posameznicami prebili do polfinala in tako osvojili bron, sedmo medaljo pa je Tomu skupaj z Lendavčanko Simono Kon-cut priigrala Maja Klemenčič v igri dekliških dvojic.
S tem so letošnja državna prvenstva v badmintonu končana. V vseh kategorijah so Mirnčani osvojili skupaj 38 medalj, od tega 11 naslovov državnih prvakov, 12 srebrnih medalj in 15 bronastih kolajn, kar je v 9-letni zgodovini kluba največ.
1. V.
Množičnost jih je presenetila
Na tretjem novomeškem teku nastopilo dvesto tekačev - Med člani po pričakovanju najhitrejši domači as Aleš Tomič, med članicami pa Ravenčanka Veronika Zupanc - Tudi za DŠI
NOVO MESTO - Novomeški tekaški klub je v nedeljo popoldne na Glavnem trgu v Novem mestu pripravil pravi tekaški praznik. Na tretjem novomeškem teku je nastopilo 200 tekačev, kar je prizadevne organizatorje z Rurutom Retljem na čelu nekoliko presenetijo, žal pa so zatajili pri najbolj občutljivem delu organizacije, pravočasni pripravi rezultatov. Spodrsljaj jim ne bi smel vzeti poguma, da ne hi naslednje leto spet pripravili prireditve, ki jo Novo mesto potrebuje.
POHOD NA OSOJŠČICO
NOVO MESTO - Planinska lupina Krka vabi v soboto, 15. "Pnla, na pohod na Osojščico. Udhod bo ob šestih zjutraj izpred Krke v Ločni, v Novo mesto pa se boste vrnili v popoldanskih urah. |-ena prevoza za člane Trim kluba je 2000 tolarjev, za ostale 2500 'n za otroke 1500 tolarjev. Prijavi-le se lahko še danes, 13. aprila, na telefonsko številko 07/3312 537.
OBNOVITEV SEVNIŠKE PLANINSKE POTI
SEVNICA - Planinsko društvo Lisca Sevnica namerava obnoviti okoli 100 km dolgo sevniško planinsko Pot, ki vodi preko vseh krajevnih skupnosti v sevniški občini. Na 14 najbolj značilnih točkah jo nameravajo opremiti z žigi, pripravili pa bi radi tudi nov dnevnik poti. V prihodnjem letu pa sevni-ski planinci načrtujejo izdajo Planinskega vodnika po sevniški občini, ki naj bi pripomogel rekreativcem pohodnikom najti čim več zan-jnjivih ciljev. Pri izvedbi pro-jekta pričakujejo pomoč ob-
Po pričakovanju je bilo največ tekmovalcev iz Dolenjske in iz Posavja. Med člani je po pričakovanju zmagal član domačega kluba in ta čas naš najboljši srednjeprogaš Aleš Tomič, ki z drugouvrščenim Domžalčanom Jernejem Kastelcem in Velenjčanom Boštjanom Bučem ni imel težkega dela, z uvrstitvijo na peto mesto pa je nekoliko razočaral obetavni domačin Marko Gorenc. Med članicami je s 4-kilometrsko progo najbolje opravila Ravenčanka Veronika Zupanc, Sevničanka Klavdija Tomažin pa je bila druga in je za zmagovalko zaostala poldrugo minuto, tretja pa je bila Domžalčanka Špela Kržan. Veteranski obračun je pri moških dobil radovlji-čan Milan Kotnik, Novomeščan Ivan Škedelj Močivnik pa se je mo-
KRČANI IZGUBILI V LAŠKEM
KRŠKO - Nogometaši Krškega so v 17. kolu v severni skupini 3. slovenske lige v gosteh igrali s Timom Laškim in izgubili z 0:3 in so na lestvici s 4 zmagami, 6 neodločenimi izidi in 7 porazi na 9 mestu. Krški mladinci (Elmont Posavje) so v 17. kolu v 2. mladinski ligi doma s 5:0 premagali Bistrico in so na lestvici deveti, kadeti (MKI Leskovšek) pa so vrstnike iz Slovenske Bistrice ugnali z 2:1.
KRŠKI KOLESARJI DOBRO ZAČELI V ITALIJI
KRŠKO - Kolesarji krškega Savaprojekta so v Italiji dobro začeli etapno kolesarsko dirko Po poteh kralja Nikole, ki se bo nadaljevala v J ugoslaviji oziroma Črni gori. V prvi etapi se je s tretjim mestom izkazal Damjan Četrtič, v drugi pa je bil Tomislav Elkasovič drugi, Gregor Zajc četrti in mladi Primož Četrtič šesti ter Hrvoje Bošnjak deseti.
BREŽIČANI ZMAGUJEJO, KRČANI IZGUBLJAJO
BREŽICE KRŠKO - V medobčinski nogometni ligi za dečke so minuli teden igrali 10. kolo. Mlajši dečki Brežic so doma s 4:3 premagali Zreče, starejši pa so Zrcčane ugnali kar s 13:0. Krški vrsti sta igrali v Celju s Publikumom in obe tekmi izgubili: pri mlajših dečkih z 0:3, pri starejših pa z 0:6.
ral zadovoljiti z drugim mesto, medtem ko je med ženskami Ida Šurbek tekla hitreje od članice Trim kluba Krka Darinke Uhan.
IZIDI MLAJŠIH KATEGORIJ -st. mladinci: 1. Veber (Sevnica, 2. Kužnik (Krka Telekom); st. mladinke - 1. Pungerčar (Sevnica); ml. mladinci -1. Pavič (Slavonija, Hrvaška), 2. Kolman (Brežice), 3. Bevc (Portovald); ml. mladinke -1. Radej (Sevnica); st. pionirke - 1. Rak (Velenje), 2. Jože Bučar (Šentjernej), 3. Branka Virtič (Sevnica); st. pionirji -1. Bučar (Šentjernej); ml. pionirke - I. Ogulin; ml. pionirji - 1. Klemen Bučar (Šentjernej), 2. Virtič (Sevnica), 3. Tbrk (OŠ Center); cicibanke -1. Miklavčič (Šentjernej, 3. Šušteršič (Šentjernej); cicibani - 1. Mihelič (Sevnica), 3. Zadnik (OŠ Grm); rekreativci - 1. Berus (Krka Telekom), 2. Tasič (Krka Telekom).
Vzporedno z Novomeškimi teki je tekaški klub Portovald po dolgem času pripravil tudi tek za delavske športne igre, kjer je bil odziv tekmovalcev presenetljivo velik. Moški so se pomerili na 1500 m, ženske pa na 1000 m dolgi progi. Med moškimi do 34. leta je zmagal Franci Menič (Adria) nad Jožetom Novoscl-cem (TPV) in Dušanom Krašovcem (Krka), med moškimi do 49. leta Slavko Bašelj (Baks) nad zasebnim geodetom Ivanom Škedljem Močiv-
nikom in Francem Ašem (ZVNKD), med moškimi nad 50. letom pa Stane Pirc (Zavod za gozdove) nad Martinom Kužnikom (Železnica). Med ženskami je v skupini do 29. leta zmagala Darja Marjanovič Bogataj (Pedagoginje) nad Uršo Korasa (Pedagoginje) in Anito Klobučar (Mestna občina), med žesnkami do 45. leta Metka Lindič (Pedagoginje) nad Vero Vesely (Mestna občina) in Ano Zupan (Adria), medtem ko je med damami nad 45. letom nastopila le Darinka Uhan (Trim klub Krka), ki pa je dosegla absolutno drugi najboljši čas tekmovanja.
IMill
L —
f
HUD BOJ MED NAJMLAJŠIMI - Na novomeškem teku so se na progo po ulicah okoli Glavnega trga najbolj strastno podali najmlajši, ki komaj čakajo, da se lahko pomerijo med sabo. (Foto: "Nina Štampohar)
Dobovčani doma boljši od Inlesa
Začel se je drugi del ligaškega tekmovanja rokometnih prvoligašev - TVebanjci visoko vodili, potem pa izgubili - Dobovčani na lestvici prehiteli Ribničane
TREBNJE, DOBOVA - Rokometaši Trebnjega so v prvem kolu drugega dela prvenstva s 24:27 izgubili z neposrednim tekmecem za drugo mesto in s tem zapravili še zadiše možnosti da bi letos zelo močne Prulčane v drugem delu ligaških bojev sploh lahko prehiteli. V dolcnjsko-posavskem derbiju skupine za obstanek so bili v Dobovi boljši domačini, ki so z 29:23 ugnali Ribničane.
Trebanjci so tokrat doživeli dva popolnoma različna polčasa. V prvem delu igre so na igrišču prevladovali domači rokometeši, ki so si v drugi polovici polčasa z delnim izidom 7:1 pred odmorom priigrali prednost treh zadetkov (12:9), zadetek pa je s strelom čez celo igrišče dosegel celo trebanjski vratar Mu-stafa Torlo.
VRHOVNIK PRVAK - Z državnim prvenstvom v slalomu se je v torek na Knlavcu končala letošnja smučarska sezona, smučar novomeške kluba Krka Rog Matjaž Vrhovnik (na sliki) pa je tudi na zadnji tekmi potrdil sloves najboljšega slovenskega smučarja, saj je med domačimi tekmovalci dosegel najboljši izid in osvojil naslov državnega prvaka. Na tekmovanju so nastopili tudi reprezentanti Avstrije, Kanade, Japonske in Nemčije. V absolutnem vrstnem redu je zmagal Avstrijec Heinz Schilchegger, drugi je bil njegov rojak Pierre Egger, tretji pa Vrhovnik, ki je za zmagovalcem zaostal za 23 stotink sekunde. (Foto: M. Gorišek)
Z rekreativnim padalom do zmage
Na prvi tekmi letošnje tekme jadralnih padalcev je v Vipavski dolini zmagal Novomeščan __ Marjan Grah, ki je eden redkih, ki leti z varnejšim serijskim padalom
sen --1^ MESTO - Novomeški jadralni padalec Marjan Grah, član m, .8" Cumulusa, je na najboljši možni način začel novo sezono tek-v j. jlnj' ' s°boto je v Ajdovščini zmagal na prvi tekmi slovenskega pokala J uralnem padalstvu. V soboto so se slovenski jadralni padalci preizku-Airi n“.44’3 km dolgi progi v Vipavski dolini s štartom na Kovku nad go i'|VS^no ciljem v Vipavi. Grah se j s svojim padalom najbolj prila-11 ""stabilnim vetrovnim razmeram in je progo prejadral v eni uri 33 kll'U.a*1 24 sekundah ter tako za vsega tri sekunde prehitel člana "'niškega Poleta Jerneja Zdešarja.
Usn-t ncc*eUski drugi tekmi mu ni N'i 5s Ponov't' sobotnega uspeha.
Zn . km dolgi progi je moral pri-dve '	petim	slovenskim	in
nei '"a 'tenkima jadralcema, a po m„ j fz'dih je bilo to kljub vsc-sr ov°lj, da je obdržal vodstvo v Pnem vrstnem redu.
larJan Grah
Pred dvema letoma je Grah tako v skupnem vrstnem redu jadralno-padalske lige kot tudi na državnem prvenstvu osvojil srebro, na tekmovanjih za svetovni pokal in na svetovnem prvenstvu pa je bil najbolje uvrščen slovenski jadralni padalec, tako da so ga v letalski zvezi Slovenije proglasili za najboljšega jadralnega padalca. Zaradi številnih nesreč najbolj izkušenih jadralnih padalcev seje lani prvi med vodilnimi slovenskimi tekmovalci odločil, da bo tekmoval s serijskim padalom izraelske firme Apco, ki ima vse potrebne varnostne ateste. Večina tekmovalcev namreč uporablja prototipe tekmovalnih padal, ki praviloma niso atestirana in so precej manj varna od serijskih, so pa v določenih vremenskih pogojih bistveno hitrejša, medtem ko se serijska padala zaradi večje varnosti bolje obnesejo v nestabilni termiki oziroma v sunkovitem vetru. Na tekmovanjih za svetovni pokal tekmovalce s serijskimi padali že uvrščajo v posebno kategorijo.
Priprave na letošnjo sezono, v kateri mu kot že dolga leta stoju>b strani podjetje Malkom, je Grah precej prilagodil izkušnjam, ki jih je v preteklih letih nabral na tekmovanjih po celem svetu, in tudi manj zahtevnemu padalu, tako da seje bolj posvetil kondicijski pripravljenosti. Kondicijo je pozimi nabiral s tekom na smučeh in veslanjem na divjih vodah z rodeo kajakom, spomladi pa poleg intenzivnega veslanja veliko teče na rolkah in vozi gorsko kolo. I, V.
TPV V FINALU V MINI-ODBOJKI
NOVO MESTO - V novomeškem ženskem odbojkarskem klubu TPV so delo z najmlajšimi odbojkaricami organizirali v projektu 100 mladih deklet na pravi poti. Da so v klubu na pravi, poti so minuli konec tedna dokazali na polfinalnem turnirju državnega prvenstva v mini odbojki v Kopru, kjer so novomeške pionirke pod vodstvom prizadevnega trenerja Andreja Praha ugnale vse nasprotnice in se uvrstile na finalni turnir. Med drugimi so premagale tudi domači Kemiplas, ki zadnja leta redno osvaja naslove državnega prvaka.
i^krkkzdraviliščn
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
<<•
• ZMAGA NA MASTERSU -Mlada novomeška igralka tenisa Jasmina kajtazovič, članica športnega društva krka Teniški center Otočec, je uspešno zaključila zimsko sezono. V ljubljanskem teniškem centru Gra-diant je dobila zaključni turnir najboljših masters do 9. in do 10. leta.
• TURNIR POMEMBNIH IJli-DI - V soboto, 8. aprilu, je obrt-
na zadruga Hrast v teniškem centru Otočec pripravila šesti turnir zelo pomembnih ljudi, tako imenovani VIP Hrastov teniški turnir. Med 45 ljubiteljskimi igralci tenisa sta v igri izžrebanih parov največ znanja pokazala Silva Cvetek in Jože Re-tar, ki sta v finalu ugnala Dušana Ilovarju in Zlatka Zupančiču, tretje mesto pa sta osvojila Boštjan Špiler in Boris Šepetave.
Trebanjci so se dobro držali tudi na začetku drugega polčasa, ko so vodili s 15:11, potem pa so Prulčani “dodali plin” in že sredi polčasa povedli s 17:15, po nekaj minutah izenačene igre pa so v končnici Trebanjci na hitro zapravili štiri stoodstotne priložnosti in tekme je bilo konec."
Dobovčani so Ribničane povsem nadigrali že v prvem polčasu, ko so povedli z 12:3, za kar je imel največ zaslug domači vratar Gorazd Škof. Sredi drugega polčasa so Dobovčani vodili že z 11 zadetki (24:13), potem pa je dal domači trener na igrišče tudi rezervne igralce, kar so gostje izkoristili in poraz omilili.
Na srečo Trebanjcev v prvem kolu drugega kroga prvenstva ni šlo niti četrtouvrščenemu Preventu, ki za dolenjskim moštvom po porazu z Gorenjem še naprej zaostaja za eno točko, položaj na lestvici pa se bo zelo verjetno spremenil že v naslednjem kolu, ko se bodo Trebanjci v Celju pomerili z vodilno Pivovarno Laško, Slovenjgrajčani pa bodo
imeli v Škofji Loki verjetno precej več možnosti za zmago. V skupini za obstanek Dobovčane na Kodeljevem v Ljubljani čaka tekma s Slovanom, vodilnim v tej skupini, tako da jih bodo Ribničani, ki bi doma morali brez težav premagati predzadnje moštvo skupine Andorja Jadrana, spet prehiteli.
1. V.
PET ZMAG KARATE KLUBA NOVO MESTO
NOVO MESTO - Na drugi tekmi za državno prvenstvo v leight contactu za člansko in mladinsko kategorijo ter vsemi contanctu za dečke in deklice so karateisti karate kluba Novo mesto v Izoli osvojili 5 prvih, 2 drugi in 3 tretja mesta. V članski kategoriji je Toni Turk zmagal v razredu do 94 kg, Nermin Hajder pa je bil v razredu do 79 kg tretji. Med mladinci je Branko Grmaš zmagal v razredu do 63 kg, Dušan Stojanovič je bil najboljši v razredu do 56 kg, medtem ko je v razredu do 60 kg med dekleti zmagala Sabina Še-hič. Med pionirkami je v razredu nad 45 kg zmagala Enisa Mujakič.
v
Šport iz Kočevja
• KOČEVJE - Na tekmi za uvrstitev od 5. do 10. mesta v prvi državni ligi so rokometašice Jelovice v Škofji Loki premagale Gra-miz iz Kočevja s 24:22. Kočevke so se domačinkam dobro upirale in so bile vse čas enakovredne nasprotnice. V zadnjih minutah tekme so naredile več napak in se porazu niso mogle izogniti. Najboljša strelka Kočevk je bila And-ža Vuk z devetimi zadetki.
• KOČEVJE - Upanje Kočevcev, da bi tudi letos igrali v končnici rokometnega prvenstva za uvrstitev v prvo B-ligo, je že zdavnaj splavalo po vodi. V dvajsetem krogu v drugi državni ligi je rokometaše Gramiza v Kranju z 29:23 premagala tamkajšnja Sava. Kočevci so tudi tokrat pokazali manj, kot zmorejo, in se porazu niso mogli izogniti.
• KOČEVJE - Uvrstitev odbojkaric Kočevjtf v drugo ligo ni presenečenje. Potem ko so pred leti zapustile prvo in kmalu tudi drugo ligo, se je vodstvo kluba odpovedalo starejšim igralkam in ekipa je začela od kraja. Zahvaljujejo sc vztrajnemu delu nekdanje igralke Brigite Klun, ki je popolnoma zaupala mladim, seje letos Kočevkajn letos odprlo in v tretjeligaški konkurenci so bile najboljše.
• RIBNICA - Mladinci rokometnega kluba Inles Riko so osvojili naslov državnih prvakov. V izredno močni konkurenci so tekmovala mlada moštva vseh prvoligaških ekip. Skoraj vsi ribniški mladinci so hkrati tudi člani prve ekipe, v kateri je Mare Hojč celo najboljši strelec.
• KOČEVJE - Aprilskega hitropoteznega šahovskega turnirja v Kočevju se je udeležilo 14 igralcev. V trinajstih krogih je največ točk zbral Tone Malnar, drugi je bil Dejan Ačimovič, tretji pa Stane Podkoritnik.
• KOČEVJE - Ob zaključku letošnje košarkarske sezone v Kočevje je tamkajšnji drugoligaš Snežnik pripravil tradicionalni “Dan kočevske košarke”. Klub že več let na ta način širši javnosti
predstavlja delo vseh selekcij, od najmlajših dečkov do veteranov. Želja je, da bi košarka v mestu ob Rinži končno ubrala pot nekdanje slave. Kočevci so pred dvanajstimi leti igrali v prvi slovenski ligi. Največja ovira na njihovi poti proti višji ligi, je, da nimajo primerne športne dvorane. Prostorska stiska močno ovira delo mlajših selekcij, kije sicer dobro, a ne dovolj kakovostno, da bi lahko iz lastnega kadra pripravili ekipo za višji tekmovalni razred. Seveda se v klubu čuti pomanjkanje denarja, kar jedruga večja ovira za boljše rezultate. Čeprav so lani in zlasti letos veliko pokazali predvsem nekateri mlajši igralci, pa bo igra Snežnika vsaj v naslednji sezoni spet slonela na starejših, med katerimi sta Sašo Polovic in Sašo Stcfanišin še vedno nepogrešljiva. Na priložnostnem turnirju se je pokazalo, da mlajše selekcije še šepajo za svojimi vrstniki iz drugih klubov, veliko so. pokazali veterani, člani pa so na zanimivi tekmi premagali ekipo Janče. Rezultati: st. veterani Kočevje: Prule 43:74; veterani: Kočevje : Kočevje 1 44:51; pionirji: Kočevje : Vrhnika 59:28; ml. pionirji: Kočevje : Prule 27:57; mladinci: Kočevje : Grosuplje 51:81; člani: Snežnik : ekipa Janče 87:77.
• KOČEVJE - Na strelišču v Svetlem Potoku pri Kočevju je SK Moris pripravil odprto tekmovanje v streljanju z orožjem velikega kalibra Kočevje 2000. Na tekmovanju je v šestih disciplinah nastopilo 100 tekmovalcev iz slovenske vojske, policije, varnostnih agencij in strelskih društev. Rezultati: pištola 7,62 mm: 1. Policijska uprava Slovenj Gradec, 2. Moris, 3. SD Duplek: pištola 7,62, precizno streljanje: 1. Ljubljana, 2. SD Policist Maribor, 3. SD Duplek; puška 7,9 mm: 1. Moris, 2. Postojna, 3. SD Kopa-čevina; športna puška: 1. Grosuplje 92,2.Moris, 3. SD Duplek; kombinacija; I. Moris (Markun. Bartol, Kovač), 2. SD Duplek, 3. SK Ljubljana. (M. G.)
Odgovori, popravki in mnenja
Žalostna obletnica
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki vejja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja’*,v sipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolpjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno dapi od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
v
Žagarjeva zopet direktorica,
Mužar pa ravnatelj
DL 13, 30. marca
Prispevek, objavljen v Dolenjskem listu dne 30.3.2000 z naslovom Žagarjeva zopet direktorica, Mužar pa ravnatelj, je učiteljski zbor Osnovne šole Mirana Jarca močno presenetil zaradi trditve, da je OŠ Mirana Jarca premalo zaznavna v okolju. Zanima nas, po katerih kriterijih je bilo oblikovano mnenje, ki so ga svetniki na zadnji seji občinskega sveta v marcu potrdili. Ker je bilo le-to objavljeno v javnem mediju, pričakujemo, da nam bodo predlagatelji pojasnili kriterije, po katerih so oblikovali mnenje.
Učiteljski zbor OS Mirana Jarca Črnomelj
Nehumano, neetično, nemoralno?
DL 14, 6. aprila
Moja izjava, objavljena v Dolenjskem listu dne 6.4.2000, ki sicer ni bila izjava za tisk, temveč povzetek dela moje razprave na občinskem svetu občine Semič dne 30.3.2000, ki gaje objavila povsem korektno novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše, zahteva pojasnilo oz. dopolnilo. Na izjavo so se energično in tudi upravičeno odzvali krajani Vrčic in Blatnika nad Semičen in me v soboto, 8. aprila, poklicali, da jim pojasnim zadevo. Vabilo, bolje rečeno poziv, sem sprejel in se udeležil sestanka v Vrčicah.
Pojasnil sem jim, da sem svojo razpravo kot svetnik utemeljil na gradivu, ki je bilo priloženo sklicu 12. seje Občinskega sveta občine Semič. Ker sem si razpravo pred izvajanjem zapisal, sem jo lahko dobesedno prebral prisotnim krajanom. Že vsebina celotnega teksta je nekoliko drugače osvetlila zadevo, ki pa je postala popolnoma jasna, ko smo ugotovili, da manjka gradivu občinskega sveta peticija, ki so jo vaščani Blatnika in Vrčic naslovili na župana občine Semič. Zakaj ta peticija, ki pa dejansko vsebuje podpise prebivalcev tega območja - tudi romske narodnosti - ni bila priložena gradivu? Gradivu je bil priložen le zapisnik z listo prisotnih s sestanka vaščanov in predstavnikov ob-
činskega sveta. Prepričan sem, da ni bilo namerno izločena iz gradiva, saj od tega ne bi imel noben koristi, ravno nasprotno, vendar sodbo o tem prepuščam prizadetim. Tudi na sobotnem sestanku so bili prisotni sedanji sosedi Romi, kar kaže zgledno sožitje ne glede na nacionalno pripadnost. Iz nadaljnje debate se je dalo zlahka ugotoviti, daje obravnavani primer le vrh ledene gore v nizu težav, ki so v večini posledica domnevo nepravilnega obratovanja bližnjega kamnoloma, ki povzroča poškodbe na stavbah in je verjetno kriv za izginotje nekdanjega potoka in izvirov pitne vode...
Naj zaključim z mnenjem, da krajani Vrčic in okolice vsekakor zaslužijo opravičilo, vendar predvsem od tistega, ki je krjv, daje zaradi manjkajočih informacij prišlo do napačnega razumevanja in posledično obravnavanja zadeve.
ANTON BUKOVEC, svetnik občinskega sveta Občine Semič
Aklamacija
Nekaj “fičnikov”, ki so jih na zboru trebanjskih vinogradnikov dodelili (po predlogu izkušenega parlamentarnega mačka Lojzeta Metelka) najožjemu vodstvu kar z aklamacijo, je povzročilo hudo reakcijo pri predsedniku društva, ki se je temu denarju odpovedal. A vse to je pravi ništrc v primerjavi z mnogo bolj usodnimi vprašanji, denimo v našem parlamentu. Morda bodo v tem, dokler ga bo vodil prvak SLS Janez Podobnik, začeli po trebanjskem zgledu odločati kar z aklamacijo. Torej s ploskanjem, navdušenim vzklikanjem, kar je precej bolj preprosto, kot je glasovanje z dvigovanjem rok, kajti za to je potreben določen napor in natančnost pri štetju.
Kakor kažejo zadnji dogodki v parlamentu, ho to postala morda kar praksa predsednika državnega zbora celo pri zelo pomembnih odločitvah. Tako bi naši vrli poslanci dokazali, da so dovzetni za pobude s terena. Potem bi parlament kazalo posodobiti še z napravami, ki bi izmerile, s kako močnim ploskanjem in vpitjem (večinskim ali le podpoštenjakarsko podve-činskim) bi poslanci podprli kakšen predlog predsednika parlamenta. Tako bi se predsednik modro ogradil pred očitki o subjektivnosti in pred napadi eldeeso-vega Golobiča, da je Podobnik “osramotil parlament in funkcijo predsednika državnega zbora podredil interesu svojega brata in SLS”. Tako se Janezu Podobniku tudi ne bi bilo potrebno zahvaljevati predsedniku poslovniške komisije dr. Cirilu Ribičiču in drugim poslancem, ki so ga ob glasovanju o (ne)zaupnici Drnovškovi vladi zaman opozarjali, da bi to lahko storili le s tajnim glasovanjem. Tako, kot je bila izvoljena tudi deseterica ministrov SLS, ki naj bi jih Marjan Podobnik potegnil iz vlade po “poroki” s Peterletovo SKD sredi aprila. Potem na tovrstna opozorila in očitke Podobniku niti ne bi bilo potrebno odgovarjati, kot da “ne čuje dobro”... Sicer pa bo ljudstvo gotovo (prej ko slej na volitvah!) hvaležno nagradilo vse akterje zadnjih gladiatorskih predstav v parlamentu in okoli njega, pač odvisno od tega, koliko jim pomenijo igre, in ali ne bi raje več kruha.
PAVEL PERC
jUt>t „ AčASI p/ZjTLUf&U-
Že dve leti agonije za delavce iz Podpreske
PODPRESKA - Leto 1998 se je žalostno začelo za nekaj več kot 40 zaposlenih delavcev v lesnopredelovalni industriji v Podpre-ski, katere lastnik je LIK iz Kočevja, a ga je imel v najemu Darko Ukmar iz Ljubljane. Prvi znaki potapljajoče se barke so bile neizplačane plače in druga nadomestila. To je bil vsaj tisti trenutek glavni vzrok, da se je kolektiv odločil za stavko.
Temu so sledili pogovori in pogajanja z delavci, banko, lastnikom, najemnikom, sindikatom, občino in še s kom. Največkrat je bilo slišati razne očitke med poslovnimi partnerji, manj pa o rešitvi obrata in delavcev. Ker se je kmalu pokazalo, da najemnik posluje s prelaganjem dolgov, so stavkajoči postavili zahtevek za stečaj, ki je sicer tekel, a se je sodišče odločilo za prisilno poravnavo, ki jo je predlagal najemnik. V tem predlogu se je skrival št? niz podrobnosti, za katere pa delavci niso vedeli. Sledile so odločbe o odpustu vseh zaposlenih z obrazložitvijo, da se dela podjetju namerna škoda in da je stavka nezakonita. Najemnik je negiral celo
Vedeževalci
Povedal mi je, da obiskuje srednjo šolo. Zadnji letnik.
- Je veliko dela?
- Sprašujejo kot nori.
- Pa matura?
- Odločil sem se za zaključni izpit. Zaradi matematike.
- Ti ne gre?
- Ni štos v tem.
- V čem pa?
- Stari mi je že v drugem letniku rekel, da nimam šans. Da bom pogrnil.
-In?
- Zdaj se čudi, da me je to tako prizadelo. Saj je vseeno.
Molčiva do Novega mesta. Jezen sem na neimenovanega profesorja matematike in težko verjamem, da je pedagoško izobražen človek lahko tako neumen. Da se obnaša kot napovedovalec prihodnosti in ne kot izpraševalec znanja. Njegovo mesto ni za katedrom, ampak v agenciji, ki jo lahko pokličeš z začetnimi telefonskimi številkami 090. Tam šlogajo. Pravi učitelji spodbujajo svoje učence, poudarjajo njihovo znanje, ne brskajo po neznanju ali celo napovedujejo končne izide. Šolske ocene, pridboljeno znanje torej, je nemogoče napovedovati vnaprej. Znanja ni mogoče primerjati z vremenom, pa še tega lahko predvidijo (ne povsem natančno) le za dva, tri dni.
TONI GAŠPERIČ
Kdo seje komu smejal?
Obiskovalec Parade humorja iz Novega mesta kritično o prireditvi
sledu. Verjetno bi gledalci zaslužili, da bi nas Vinko Šimek kot
sindikat, češ da ta v tem obratu ne obstaja, čeprav je s pogodbo prevzel vse dolžnosti in obveznosti, ki sojih imeli delavci, ko je ta obrat delal še pod okriljem LIK iz Kočevja.
Danes, ko teče že tretje leto in obrat propada, komaj še kdo ve vse podrobnosti, predvsem pa ne, kaj in kdo je pripeljal ta obrat na boben. Večini, zlasti mlajšim, je to podjetje le še neprijeten spomin, za starejše, ki ne najdejo zaposlitve, pa prava tragedija. Postopek na delovnem in socialnem sodišču teče, a brez pravega uspeha. Bivši najemnik uporablja vsa možna pravna sredstva proti peščici, ki često nastopa kot priča dogodkom, ki pa jih pravno ne znajo utemeljiti ali pa so šli že v pozabo.
V kratkem naj bi padla odločitev senata. Komu bo prisluhnil, ali najemniku, ki je povzročil bankrot, ali delavcem, lahko samo ugibamo. Lastnik obrata, to je LIK Kočevje, ki bi obrat, tako se vsaj govori, lahko že davno prodal, pa modro molči.
A. KOŠMERL
0 vzgojnem ukrepu trem dijakom
Izjava Združenja učiteljev Slovenije
Združenje učiteljfev Slovenije izreka podporo avtonomiji učiteljskega zbora v posamezni šoli pri odločitvah o vzgojnih ukrepih, ki zaradi nujnosti in teže primera ne morejo zadostiti vsem formalnopravnim postopkom.
Učiteljski zbor Gimnazije v Kranju, ki sodi v skupino največjih slovenskih gimnazij, je trem polnoletnim dijakom izrekel začasno izključitev iz šolskega procesa, saj veljajo njihova dejanja v civilizirani družbi zaradi krutosti nedostojna ali celo kazniva. Učiteljem je naloženo ne le izobraževanje mladih ljudi, temveč tudi njihova
vzgoja. To pa pomeni, da so dolžni hitro in odločno ukrepati ob vsa-
kovrstnih oblikah nasilja, ki ga je žal vse več v celotni družbi, ne le v šolah.
Združenje učiteljev Slovenije se zavzema za večjo avtonomijo šol in učiteljev pri pedagoških odločitvah, kar je možno le z zmanjšanjem “paternalizma države na njimi. To je paternalizem, ki napravi šole in učitelje neodgovorne, ne-iniciativnc in nezainteresirane. V šolah se potem enak obrazec z
enakimi posledicami prenaša na učence”, kot je zapisano v Zborni-
ku NKSv- kurikularna prenova (1997). Čas je, da taka razmišljanja postanejo praksa.
Izvršilni odbor Združenja
NOVO MESTO - Cel teden smo po lokalnem novomeškem radiu poslušali vabilo znanega slovenskega humorista Vinka Simeka na njegovo prireditev z naslovom Parada humorja 2000, ki je bila v soboto, 9. aprila, v novomeški športni dvorani Marof. Z njegovimi oglasnimi plakati pa je bilo dobro oblepljeno tudi Novo mesto.
Dvorana je bila polna, vendar se je prireditev začela z zamudo. Ne bi rad komentiral humorja nastopajočih, saj smo vsakega od njih gledalci ocenili z ustreznim aplavzom. Vsekakor je bil najboljši prav Vinko Šimek, saj od Fraj-kinclerjev in strašnih Jožetov - pa še kdo bi še našel izmed tistih, ki sojih obljubljali plakati - ni bilo
vodja prireditve vsaj na koncu obvestil, zakaj jih ni bilo v Novo mesto. Ne tako poceni vstopnice (po 1800 tolarjev), smo gledalci pač plačali vnaprej.
Kar ironično je na koncu izzvenelo vabilo vodje prireditve, da se na Paradi humorja ponovno vidimo prihodnje leto. Trikrat lahko ugibate, gospod Vinko Šimek, koga na prihodnjo Vašo prireditev ne bo več! Ali pa jaz takega vašega “humorja” mogoče ne razumem? Dvomim!
PAVEL KUTNAR Novo mesto
Milijon za kulturo
Prva lastovka še ne pomeni pomladi, slutiti pa jo le da. Tako kot prvi milijon pokroviteljskih tolarjev, ki jih je namenil letošnjim mednarodnim poletnim kulturnim prireditvam Pridi zvečer na grad Branko Čulig, lastnik podjetja Status, ne jamči, da bodo kaj podobnega storili tudi drugi belokranjski podjetniki, Čuligova poteza pa jih lahko vzpodbudi, jih navede k posnemanju.
Gospod Branko Čulig je vrsto let denarno podpiral nogometni klub, zdaj pa se je odločil prispevati denar za kulturno dejavnost v občini, saj ceni delo pripravljalnega odbora pri Ljudski knjižnici Metlika. Pa tudi sicer rad vidi, da se v mestu kaj dogaja, saj je prepričan, da bi bil kraj prav brez grajskih poletnih večerov osiromašen za stvari, ki so namenjene duši in srcu. Predstave Pridi zvečer na grad se financirajo iz treh virov: s sredstvi iz občinskega proračuna (letos je v ta namen na razpolago sedemsto tisoč tolarjev), z vstopnino ter z denarjem sponzorjev. Čulig je presenetil z višino kulturi namenjenega denarja, kajti v Metliki se zdi nekaterim že petdeset tisoč prispe-vanih tolarjev dovolj, da bi posegali v programsko zasnovo grajskih dogajanj, še več: sleherni stotin, ki gre za kult uro Je za nekatere, ne tako nevplivne in nepomembne posameznike, za nič zapravljen denar, ki bi ga bilo veliko pametneje naložiti v vodno vrtino kje na Gorjancih.
TONI GAŠPERIČ
J
9. J; *
VEČER PESMI - Mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice in Šentjerneja je na sobotnem nastopu pokazal, kaj so pevci in pevke pripravljali na svojih jesenskih in zimskih druženjih. Koncert v kulturnem domu v Orehovici je večer popestril mnogim krajanom, ki so z zanimanjem prisluhnili petju domačega zbora, katerega že od ustanovitve vodi Milan Pavlič, dekliške pevske skupine Plamen iz Škocjana in Vinogradniškega okteta iz Šentjerneja. Nastopajoči so pokazali zelo raznolik program: od narodnih in umetnih pesmi ter pesmi, vezanih na ljudsko izročilo slovenskih pokrajin, do tistih, ki izpovedujejo težko preteklost slovenstva. (Foto: M: Hočevar)
Obstreljenega psa pustil umirati
Družina Molan iz Dolenje vasi je prizadeta ob izgubi nemškega ovčarja - Nerazumljivo ravnanje sovaščana lovca
Moja hčerka je imela psa, nent-likc
škega ovčarja z rodovnikom, starega sedem let in pol. Pes je bil popolnoma socializiran, z njim smo pri kinološkem društvu Krško opravili tudi dva šestmesečna tečaja. 30. marca ob 9.30 je hčerka med zajtrkom zaslišala strel. Opazila je, da v ograji ni psa, zato je sedla v avto in se po intuiciji zapeljala do sovaščana, lovca J. K. Na njegovem dvorišču, pred lopo, kjer ima pripeto svojo lovsko psico, je ležal hčerkin pes, oblit s krv-
Gozd ni koš za smeti
Vseslovenske čistilne akcije
“Gozd ni koš za smeti!” je geslo, ki predstavlja nadaljevanje vseslovenske čistdne akcije, ki jo je kot nadaljevanje lanske naravovarstvene akcije “Naravi krademo smeti” pripravila Lovska zveza Slovenije. Vanjo so se minuli konec tedna z vso resnostjo vključile lovske družine, ki so povezane v Zvezo lovskih družin Novo mesto. V letošnji čistilni akciji je na področju od Tržišča in Šentjanža do Dolenjskih Toplic sodelovalo 712 lovcev in 393 šolarjev in drugih občanov, torej skupno 1105 okoljevarstveno osveščenih državljanov, ki so po gozdovih in njihovih obronkih nabrali kar 688 kubičnih metrov odpadkov, to je 225 ton balastnega materiala, kije obremenjeval in onesnaževal naravno okolje.
Pri čiščenju gozdov je bilo opaziti. da so izraziti onesnaževalci
okolja zlasti “vikendarji”, ki poči
l ka
stijo svoje parcele, smeti pa kar v plastičnih vrečah mečejo v kraške vrtače ali pa v gozdno podrast. Črna odlagališča nato dopolnjujejo smeti iz gospodinjstev in kmečkih dvorišč. V naravi je po odvrženi drobovini in ostanku kolin opaziti, da so na našem podeželju številni črni zakoli. Odvržene vreče z ostanki notranjih organov in kož doma zaklanih živali so odlično gojišče za razvoj in širitev kužnih bolezni. Pred kratkim je naša država sprejela pravilnik, ki določa pogoje za urejenost kmečkih dvorišč. Očitno pa se kmetje požvižgajo na zahteve Evropske skupnosti.
Nadalje se glede čistosti in urejenosti naravnega okolja postavlja vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za vzdrževanje reda v gozdovih. Ali je skrb za naravno okolje zgolj skrb društev, prizadevnih lovcev, ribičev in okoljevarstvenikov? Brez prostovoljnega dela ne bo
uspehov, verjetno pa se bodo morale v bodočnosti v zagotavljanje
jo, in močno tulil. Pozvonila je pri |
" ' .Kaj
omenjenem lovcu, ga vprašala, kaj je storil psu, in ga nato prosila ali | naj psa pokonča ali pa ga pomaga naložiti v avto. Pomoč je lovec za- ! vrnil in se čudil, zakaj joče.
Hčerka se je vrnila domov in mj j povedala, kaj se je zgodilo. Takoj ' sem se odpravil do omenjenega lovca. Prosil sem ga, naj psa po- j konča ali pomaga naložiti v avto.. Pes je namreč še vedno ležal pred ; lopo in močno tulil. Vendar je pomoč tudi meni odklonil. Psa sem nato zavil v prt, naložil v avto in ga odpeljal k veterinarju v Breži- j ce, ki ga je operiral. Pes je sicer operacijo prestal, vendar je ponoči zaradi embolije pljuč poginil. Res je, da je pes že nekajkrat
preskočil ograjo, vendar smo ga šli ............................ ašli	t	:
takoj iskat. Vedno smo ga našli pri igri s sosedovimi psi. Z vso odgovornostjo trdim, da hčerkin pes ni bil nikoli v lovišču, niti ni motil okolice. Ustreljen pa je bil s šibrovko v levo plečko. Tisti, kije to storil, nas je predvsem prizadel s skrajno nečloveškim odnosom: psa je razmesaril in ga pustil počasi umirati.
Sprašujemo se, zakaj imajo lovske družine takšne člane v svojih vrstah. Vse koristno delo mnogih drugih članov zelene bratovščine se izniči, slaba luč pa pade na vse. Običajno lovske družine vedo za take ljudi v svojih vrstah, vendar modro molčijo in ne ukrepajo. Nam je takšen lovec ubil psarki je celi družini veliko pomenil.
JOŽE MOLAN Dolenja vas 130 Krško
Mednarodne žalne slovesnosti
Ob 55-letnici osvoboditve
LJUBLJANA - V počastitev 55-letnice osvoboditve nekdanjih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi pripravljajo mednarodni taboriščni komiteji oz. odbori v posameznih državah v sode-
lovanju s predstavniki tamkajšnjih občinskih, mestnih in državnih
čistega naravnega okolja vključiti tudi ustrezne javne strokovne in komunalne službe.
V najbolj množični očiščevalni akciji v Sloveniji “Gozd ni koš za smeti!” sodelovalo 17 področnih lovskih zvez in 396 lovskih družin s skupno 16.321 lovci in 7891 krajani in člani drugih društev. Po vsej Sloveniji so udeleženci skupno zbrali 31.732,5 kubičnih metrov odpadkov, kar je za 12.717,5 kubičnih metrov odpadkov več kot v preteklem letu.
B. A.
oblasti mednarodne žalne slovesnosti. Prva med njimi bo v nedeljo, 16. aprila, v nekdanjem taborišču Ravensbriick, 30. aprila bo slovenost v Dachauu, od 1. do 5-maja se bodo prireditve vrstile v nekdanjem taborišču Ncuengarn-me, 6. maja v Gusnu in 7. maja v taborišču Mauthausen.
Na slovenostih imajo poieg taboriščnikov in mladih pomembno mesto tudi uradne vladne delegacije držav, katerih državljani so trpeli in umirali v koncentracij-; škili taboriščih. Med številnim' evropskimi narodi so v nacističnih taboriščih trpeli in umirali tudi slovenski taboriščniki. Mednarodnih slovesnosti v Ravensbriicku, Gusnu in Mauthausnu se bo udeležilo večje število slovenskih taboriščnikov, v Dachauu in Ncuen;
gammeju pa le manjši delegaciji-Taboriščnikom se bo na proslaviv
K A <1______________ .SIL,	..zaAfč
Mauthausnu pridružilo tudi večje število mladih, ki bodo pod slo-
venskim spomenikom 7. maja oh 9.30 izvedli krajšo žalno sloves-
nost, nato pa se udeležili še centralne slovesnosti.	H-	*•
Za bolj “zelene” avtomobile
Revozova akcija “Ozelenimo nacionalni vozni park!” - 1779 starih avtomobilov bo dobilo nove naslednike - 1500 prijavljenih avtomobilskih razvalin
NOVO MESTO - V Revozu so Zelo zadovoljni z odzivom na že drugo njihovo akcijo stimuliranega odkupa in okolju varnega uni-^enja odsluženih avtomobilov z nazivom “Ozelenimo nacionalni v°zni park!”. V marcu, ko je potekala ta akcija, so iz pooblaščene Renaultove prodajne mreže v Slo-Veniji prejeli 2.786 naročil avtomobilov. Po zadnjih podatkih je *-779 kupcev oddalo v uničenje svoj več kot 10 let stari odsluženi avtomobil in zanj uveljavilo dobropis v višini 200.000 tolarjev.
Uspeh letošnje akcije res ni tako izjemen kot lanske septembr-ske, vendar je treba upoštevati, da sta bili letos iz ponudbe izvzeti osnovni (najcenejši) različici modelov clio in tvvingo. Poleg tega je gotovo tudi lastnikov zastarelih in odsluženih vozil, ki so pripravlje-ni na tako menjavo, danes že pre-CcJ manj kot lani. Lani je v okviru Prve take pobude pri nas Revoz
dobil rekordnih 3.596 novih naročil, od tega je svoje odslužene avtomobile za stimuliran odkup in odpis ponudilo kar 2.688 kupcev. Torej bodo s pomočjo Revoza in Renaultove prodajne mreže v pol leta na slovenskih cestah skoraj 4.500 varnostno in ekološko zasta-relih avtomobilov nadomestili novi sodobni.
Drugi del akcije “Ozelenimo nacionalni vozni park!” je še v polnem teku. Gre za zbiranje prijav zapuščenih in odvrženih vozil, ki jih je treba odstraniti, uničiti na nenevaren način ter v največji možni meri reciklirati. Po prvih podatkih so v Revozu zbrali približno 1.500 takih prijav; nekaj več kot 1.200 sojih ljudje posredovali na brezplačno telefonsko številko Renault Pomoč (080 1 080), skoraj 300 pa so jih v Revoz poslali po pošti.
Aprila bodo v Revozu na podlagi teh prijav sestavili podroben
AVTOMOBILSKE RAZVALINE - V Revozu so dobili že okoli 1.500 pri-iav zapuščenih in odvrženih avtomobilov iz cele Slovenije. Revoz je priprav-Jen poravnati stroške odvoza in uničenja Renaultovih razvalin, za ostalo Pa bi morale poskrbeti država in občine. (Foto: A. B.)
Kostelski rižni
. ZA ČISTO DEŽELO - “Letošnje akcije zbiranja odpadkov, ki je Potekalo po vsej Sloveniji pod ge-s|°rn “Moja dežela gostoljubna in jasta” se je v Kostelu udeležilo oko-r-uSP krajanov, vikendarjev, lovcev,
,i' >n drugih, kar je za občino z minii 700 prebivalci veliko. V*so-,^'akciji,, ki so jo organizirali ob-I , aristično-športno društvo in n°KS ,.a družina Banjaloka, smo • orali nad 10 kamionov odpadkov, u ve*'ko, če upoštevamo, da tj obne akcije v naši občini trajajo c.21 vse teto, glavne pa drugo so-. f? v aprilu. Zbrane kosovne od-n™ v ie v Ponedeljek odvažal Di-‘^pčevje, ostale odpadke pa Komunala Kočevje v sredo. Organiza-noi' a,c'ic so P° zaključku akcije sitim l vse uoeležence z divjačin-nr..,i golažem in pijačo,” je povedal tŠD Stanko Nikolič.
i	ekološki	SPUST	-
ošnji ekološki spust po Kolpi bo trn r'a' takrat bodo udeleženci n . .'oionalncga spusta po Kolpi nih k3 0(lpadkc iz Kolpe in z njena bregov, kakor tudi iz pritokov
in niilu«,;i, u_
NE POZABITE ZAKLEPATI HIŠ!
NOVO MESTO - Dol-goprstneži nikoli ne počivajo. Tokrat je neznanec iz spalnice odklenjene stanovanjske hiše v Novem mestu ukradel večjo vsoto denarja in hranilno knjižico ter M. K. oškodoval za več kot 2 milijona tolarjev.
'°iPn ‘n njihovih bregov.
ukinili odlagališča
Knc? i i ?a °dpadkov so v občini
.ukinili, saj jih zdaj odvažajo
Odi
o—uvu uupauNU
iz U ’ sai jih zdaj n® .nt na urejena odlagališča
mi a?' odo te dni prejeli pozive d.,,LPnpadkov ne odlagajo na dose-ohči od'agališčih, ki sojih določili st:x nai krajevna skupnost in Turi-(i.K 0 športno društvo. To bodo na 07n?^.pnj'h odlagališčih po občini tu n tud' s tablami, da je odslej Prepovedano odlagati odnadke. soh™T^ TJS ZA KLADUSO - Za sc j., nakupovalni izlet v Kladušo r(J Prijavilo.za poln avtobus inte-Komi.’ nckai tudi iz Kočevja. Iz kc n- k odhod ob 5. uri, izletni-d°lini k\° P°^'rad tud'v Krajih po
SE LOVSKA MAŠKARADA!
Lovcem so svojci skoraj ved-o hvaležni, če pripadniki zelene latovščine pospremijo po svo-ž«n običaju na zadnji poti svoje-y c[ana. Skoraj pa še ni vedno, urej so, žal, tudi tu izjeme. Zad-J‘c je namreč neki krajan tako a'ari enega vodilnih lovcev, češ akaj so uprizorili tisto maška-ao za pokojnim sorodnikom. “Lote se je pričela bodica v jjšnjih Sevniških paberkih, ki e sevniškim lovcem nakopala sitnosti in zbadanja, zato aas zaprosili, naj pojasnimo, Q Se dogodek ne nanaša na LD sm?Ca' Tako je, gospodje jagri, Iji ‘eSa niti nikjer nismo zapisa-
Zaključna delavnica
“Po poteh kulturne dediščine”
v LOŠKI POTOK, BLOKE, LOŠKA DOLINA - Projektna skupi-
na, ki jo sestavljajo predstavniki britanske vlade in Ministrstva za
kmetijstvo RS - tega predstavlja
dr. Koščak - je pretekli teden za omenjene tri občine na Blokah organizirala zaključno delavnico. Sodeč po projektu, ki je združen
v lični brošuri za vseh 14 občin, ki so se vključile v projekt, naj bi te tri občine predstavljale skupno in celovito ponudbo vsaj dvodnevnega bivanja turista na tem območju. V projektu so predvidena potovanja, peš poti, ogled naravne in druge kulturne dediščine, krajevnih znamenitosti, domače obrti, eno prenočevanje in hrana, npr. na turističnih kmetijah in kmetijah odprtih vrat, ali v primernih gostinskih obratih.
Delovne skupine na delavnici so dodale še dodatne predloge, in sicer: za takšen način turistične ponudbe morajo občine izdati ustrezno turistično karto, ustrezne prospekte in usposobiti vodiče z znanjem najmanj dveh svetovnih jezikov. Na potezi so torej občine in ustrezne organizacije pa seveda tudi posamezniki.
“Projekt torej imamo in smo v fazi, ki presega meje posamezne občine, napočil je trenutek začetka marketinške dejavnosti,” sta poudarjala voditelja delavnice. Prav tako je svoja videnja in hotenja predstavil Janko Humar, samostojni podjetnik in tesen sodelavec omenjenega projekta, ki je menil, da ni dovolj samo informacija o namerah, pač pa stalna in kvalitetna ponudba. Informacije, dobre in slabe, prenašajo zadovoljni in še bolj nezadovoljni turisti.
A. KOŠMERL
seznam in iz njega izločili morebitne večkratne prijave istih vozil. Tako prečiščen seznam bodo predali ministrstvu za okolje in prostor z upanjem, da bo to lahko tako povezalo pristojne državne, mestne jn občinske strokovne službe, da bodo vse prijavljene avtomobilske razvaline tudi ustrezno odstranili. Revoz pa je pripravljen poravnati stroške odvoza in uničenja zapuščenih in odvrženih vozil znamke Renault.
OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA
LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev Loški Potok vabi občane na ogled uprizoritve znanega Škofjeloškega pasijona, svetopisemskih zgodb iz začetka krščanstva, in sicer v nedeljo, 16. aprila. Odhod s Hriba bo ob 13. uri. Prijavite se lahko še danes v trafiki na Hribu. Poznavalci in organizatorji menijo, daje ogled predstave vreden ogleda, še posebej zato, ker teh uprizoritev, po besedah organizatorjev, v bodoče ne bo več. Cena prevoza in vstopnice je
2.400	do 3.600 SIT.
VEČER ALTERNATIVNE GLASBE
RUMANJA VAS - Klub Lokal Patriot in Roarrring from the basement prirejata v soboto, 15. aprila, ob 20 uri v večnamenski dvorani v Rumanji vasi “1. margin attack fest”. Nastopili bodo Cor-coras iz Novega mesta, Sarcom iz Metlike, brežiška.skupina Dick-less Tracy, Aktivna propaganda iz Ljubljane in Ex-creta iz Lokve pri Sežani.
UPOKOJENCI O BODOČEM DELU
DRAGA - Društvo upokojencev s sedežem v Dragi združuje vse upokojence v krajevni skupnosti Draga v občini Loški Potok. Iz poročil na občnem zboru, ki je bil v nedeljo, 2. aprila, je razvidno, da ima društvo 118 članov, od tega 50 članov Vzajemne samopomoči. Med letom je umrlo 8 članov. Društvo je med letom reševalo vse tekoče zadeve, ki jih zmorejo. Obiskali so člane, ki so v domovih za ostarele, obdarili najstarejše in se spomnili tistih, ki imajo okrogle obletnice. Nedavno pobudo občine, da bi organizirali pomoč onemoglim na domu, toplo pozdravljajo. Nekako pa niso mogli mimo nekajletne želje, da bi ob pokopališču na Travi zgradili manjši sakralni objekt, ki bi poleg drugega služil tudi dostojnemu slovesu od umrlih. V tem letu načrtuje nekaj izletov. Govorili pa so tudi o ponudbi, ki jo dajejo zdravilišča, a jo le redki tudi izkoristijo.
Brucovanje KŠOT-a
V petek, 31. marca, smo v Klubu študentov občine Trebnje (KŠOT) organizirali brucovanje za naše študente. Brucom pa tudi dijakom in študentom smo hoteli ponuditi dober žur in pokazati, da se tudi v Trebnjem in v našem klubu nekaj dogaja. Kako nam je to uspelo, lahko ugotovite tudi iz komentarja Alenke.
“Ker sem letos brucka in ker sem si že želela malo druženja in zabave, sem se brucovanja z veseljem udeležila. Prepričana sem, da so vsi, ki so skrbeli za organizacijo, dosegli svoj namen. Letošnje brucovanje je še kako uspelo. Ttidi tiste manjše napake, brez katerih seveda ne gre in za katere ne dvomim, da bodo prihodnje leto odpravljene, se kar skrijejo med kopico stvari, ki so bile na petkovem večeru vredne pohvale. Vzdušje je bilo enkratno, saj je vse potekalo v sproščenem ozračju. Presenetili so me tudi Trolsi, ki so zares naredili pravi žur. Motil me je edino prezgodnji začetek in malce predolgo podeljevanje diplom brucom. Vsi tisti, ki smo bili tam, vemo, da smo se zabavali, vsem tistim pa, ki ste letošnje brucovanje zamudili, je lahko samo žal.”
Prepričani smo, da smo z bruco-vanjem obudili študentsko življenje v občini Trebnje. Zato bi se radi zahvalili Trolsom in vsem sponzorjem, ki so omogočili brucovanje: Novi Ljubljanski banki, trgovini Višček, Dani, Dolenjskim pekarnam, Kolinski, Trimu in frizerstvu Juvane.
SAŠO JUVANC
“VAJA ZBORA” V ŠENTLOVRENCU
ŠENTLOVRENC - Zaradi smrti je odpadla v okviru 1. medobmočnega srečanja gledaliških skupin Dolenjske in Bele krajine napovedana gledališka predstava Vaja zbora v Šentlovrencu. S to Moedendorferjevo komedijo se bo KD Šentjanž predstavilo v kulturnem domu v Šentlovrencu v petek, 14. aprila, ob 20. uri.
te A. fefeAk a te te *te •v te.Vte.Vte *
Ekošola kot način življenja
Naš odnos do narave
Zgodnji pomladanski dnevi vabijo na potepanje po gozdu, kjer najdemo pravi balzam za dušo in telo. Ko drevesa in druge rastline pričenejo v gozdu zeleneti, tudi ljudje, ki znajo opazovati naravo, začutijo novo moč, ki jih navdaja z optimizmom. Kot gozdar se vsak dan srečujem z gozdom. Vedno znova dobivam občutek, da me gozd napolnjuje z energijo, ki bi jo lahko imenoval tudi življenjska energija. Nikoli je ne bom zaznal v celoti, vem pa, da obvladuje vso naravo in jo vodi v prebujanje. Tudi ljudje smo vključeni v ta življenjski krog prebujanja in odmiranja. In kakšen je naš odnos do goz.da in okolja?
Čeprav je navidez številnim občanom in občankam varovanje krajinskih gozdov in narave pomembno življenjsko poslanstvo in ga ovekovečujemo z lepo zvenečimi besedami, se kljub temu z njim nekateri le spogledujejo. Po divjih odlagališčih sodeč, na katerih najdemo vse, kar naša ljuba domovina “premore” in ne sodi v gozd, lahko ugotavljam, da smo v tem primeru na zelo pritlehni stopnji osveščenosti in kulture.
Ko sem nedavno po gozdu štel ta odlagališča, jih je bilo toliko, da me je postalo strah. Ne bom našteval, kaj vse ljudje puščajo v gozdu. Če pomislim samo na embalažo, ki se po ugotovitvi strokovnjakov tudi v sto letih ne razgradi, ali na tisto avtomobilsko z akumulatorji in odpadnim oljem ter škodljivimi snovmi, ki odtekajo v naše vode, postanem resnično zaskrbljen. Mnogo bomo morali vsi skupaj še postoriti na tem področju, če bomo hoteli v Evropo. Nič slabega ne bi bilo, ko bi se načrtno in celostno v Ekošolo kot način življenja vključile vse osnovne in srednje šole pri nas. To je mednarodni projekt, katerega namen je osveščati o varstvu narave in okolja. V lanskem letu je bilo v Sloveniji vključenih v ta projekt 60 šol, pri njegovi izvedbi pa poleg učencev in učiteljev sodelujejo tudi vodstva šol, starši, predstavniki lokalnih skupnosti in društva. Nekatere šole so bile nagrajene s tovstnimi mednarodnimi zastavami.
Kdor ne vidi napak v življenju, ne vidi rešitev. Če nanje ne bomo opozarjali, jih tudi nikoli ne bomo rešili. Ali: kdor z gozdom ne trpi, naj se z njim ne krepi! Začeti pa moramo seveda pri sebi.
JOŽE PRIMC
POMOČ KALU IN SVINJSKEMU
ŠENTJANŽ - Sevniški župan Kristijan Janc si je z vodstvom KS Šentjanž ogledal cestne odseke, ki so potrebni obnove. Krajani v redko naseljenih predelih Svinjskega in Kala sami težko zagotavljajo finančni delež za obnovo cest, zato prosijo za finančno pomoč tudi občino. Sprejeti proračun je dokončen, ko pa bodo gradbeni odbori in KS pripravili finančni načrt obnove, bo poskušala pomagati tudi občina.
TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER IN TRŽNICA
SEVNICA - Občinski svet je sklenil, da se v Sevnici z gradnjo za trg lahko začne graditi trgov-sko-poslovni center s tržnico. Županje že opravil razgovore z enim od potencialnih investitorjev za izgradnjo.
ANGELIN JUBILEJ - Angela Repše iz Krmelja je 27. marca praznovala 90. rojstni dan. Živi sama v hišici na gričku nad Krmeljem, pred katero je v oblačnem in vetrovnem vremenu sedela tudi ob obisku predstavnic krajevne organizacije Rdečega križa in brala Dolenjski list. Jubilantki je skromno darilo izročila predsednica krajevne ogranizacije Justina Flajs. Danes Angeli Repše zdravje dobro služi in, kljub temu da nima ne vode ne elektrike, popolnoma samostojno skrbi zase. (Foto: B. Logar)
ZLATOPOROČENCA CIZERLE - Drugo aprilsko soboto bosta zlatoporočenca Marija in Franc Cizerle s Pokleka nad Blanco gotovo dolgo pomnila, kajti njune tri hčere in drugo sorodstvo so jima pripravili zelo pisan program. Na sevniškem gradu jima je čestital tudi sevniški župan Kristijan Janc. Ko se je Franc po izgnanstvu vrnil iz Nemčije na domačijo, je bila opustošena. Franc in Marija ta se spoznala na romanju na Slinovcah nad Kostanjevico. Eno leto sta živela na Pristavi na Krškem polju na kmetiji Francevih staršev, ki sta imela 7 otrok. Potem sta se preselila na Poklek, kjer je bilo 8 otrok v družini Marije Miklavčič, od 8. aprila 1950 poročene Cizerle. Franc je pokoj dočakal kot strojevodja, njegova družica pa še danes peče odličen kruh. (Foto: P Perc)
DRUŽABNO SREČANJE Z JULIJO - Učenci 6. b razreda novomeške osnovne šole Center Jana, Lara, David, Mateja, Matej in Marko, njihova razredničarka Marinka Kastelic in trio Mohar so se tudi letos z veseljem odzvali vabilu na družabno srečanje z varovanci doma starejših občanov Novo mesto v skupini Julija. Predstavili so jim utrinke z njihovega naravoslovnega dne, ki so ga preživeli v ljubljanskem botaničnem in živalskem vrtu, za veselo vzdušje pa so z glasbo, petjem in narodno-zabavnimi vižami poskrbeli učenci šole, člani tria Mohar. Razšli so se s prijetnimi občutki, da lahko z izkazanimi malenkostmi, pozornostjo in razumevanjem med generacijami živimo drug ob drugem v obojestransko zadovoljstvo in obogatitev.
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
80 LET ŽIBERTOVIH - Čeravno je trnova pot izgnanstva pustila sledove na zdravju Ljudmile Žibert iz Rovišč, se je preteklo soboto vendarle veselila 80. rojstnega dne svojega moža Jožeta, kajti v gostilni pri Jancu seje podobno kot ob nekakem njenem jubileju 5. januarja letos, zbrala skoraj vsa "žlahta". In kadar se takole veselijo otroci, spomini na trpljenje vse bolj bledijo, Ljudmila in Jože pa si želita, da bi srečni trenutki čim dlje družili domače, bodisi ob domačem ognjišču ali pa tudi ob tako izjemnih dogodkih v gostilni. Med 9 vnuki in 4 pravnuki sta bila najmlajša Matej in Maša Židane volje in tako prisrčna, da sta bila dedi in babi kar malo solzna od ganjenosti. Na posnetku: Jože in Ljudmila Žibert s petimi hčerami: Mimico, Jožico, Vido, Milko in Edito. (Foto: P P)
[?@[p®[FttSQi(§ • g®K)Bm\)0w®®G0 • ©OoOs® • <3]®[p0®O • [?®[p®[rG®š® • g®®0DTra0w®@GD • ©OBCs® • (sO®[pB©o
NASE KORENINE
Zgodba z ameriškimi koreninami
Komu, ki ne pozna ozadja, bi se morda zdelo čudno: sedimo pri Nemaničevih ali Jurasovih, po domače, v obkolpski belokranjski vasici Želebej in v naš pogovor se pogosto vpleta ime Pittsburga, mesta v Severni Ameriki. Vendar je to tukaj čisto samoumevno. Težko bi namreč našli belokranjsko družino, ki ne bi imela sorodstvenih vezi razpredenih preko širnih oceanov, kaj šele po Evropi ali vsaj preko Kolpe, v sosednjo državo Hrvaško.
Triindevetdesetletna Rezika, Nemaničeva mati, toliko da ni bila rojena v tujini. V Pittsbur-gu sta se namreč spoznala njena starša, mati Marija, po rodu Vrbančeva iz Lukovega Dola na Hrvaškem, in Martin Nemanič, doma z Božakovega. Mlada priseljenca sta se poročila in imela v novi domovini že tri otroke, ko je v Martinu zmagal klic domačije. V Pittsburgu sta bila tudi oba njegova brata, Janez in Jože, zato je kmetija na Božakovem potrebovala gospodarja. Žena Marija je šla seveda z njim, čeprav nerada. Za vsako nesrečo, ki je potem zadela družino, je bil po njenem kriv Martin. Kaj je pa silil sem! In ker so bili časi nemirni in je bilo takih nesreč veliko, mu gotovo ni bilo lahko.
Rezika pripoveduje o tistih časih in njeno pripoved razlagajo in dopolnjujejo sin Tone, zdaj gospodar pri Jurasovih, snaha Marija in nečakinja Jožica. Rezika je namreč prva od Marijinih in Martinovih otrok, ki so bili rojeni v domovini. Ko ji še ni bilo tri leta, je zgorela domača vas. Bilo je jeseni in seno v stogih okoli domačij je bilo suho. Otrokom je pri igri ušel ogenj in v suhem senu šinil kvišku. Močan veter je potem napravil svoje. Štiriindvajset poslopij je požrl tisti mogočni požar. Šaj so se ljudje srčno borili z njim. Spustili so živino, da se je razkropila po polju, in h Kolpi spustili gasilsko črpalko. Toda tehnika še ni bila tako razvita kot danes. Daje voda dosegla vas, so morali vmes s svojo črpalko poseči še metliški gasilci. Drugi so vozili vodo iz reke, saj so bili vaški vodnjaki hitro suhi. Vse zaman. Slamnate strehe in lesena poslopja je hitro zajel podivjani plamen. Rezika se še spomni, kako je mati podala enoletnega bratca Jožka z zibko vred kar skozi okno. Spominja se tudi, kako so potem dobili pomoč pri dobrih ljudeh, daje družina prebredla najhujše. Oče se je za nekaj let spet odpravil v Ameriko, da so si postavili nov dom. Potem, ko je že hodila v šolo, je pripuhal prvi vlak na bližnjo postajo v Rosalnicah. Pričakala ga je radostna množica, pozdravne besede gostom je izrekla Rezkina najstarejša sestra Mimica. Kmalu po tistem dogodku se je vr- • nila v Ameriko, se poročila in tam tudi ostala.
Življenje na Božakovem pa je teklo naprej. Nemaničev je v tej vasi kar nekaj, saj naj bi prav od tod izhajala njihova rodovina. Med sabo so se razpoznavali po hišnih imenih. Rezkinim se je po domače reklo Novoseli. Pri njih se je veliko pelo in igralo. Tamburice so bile vedno pri roki in pesem se je ob večerih in praznikih dostikrat razle-
gala po vasi. Mladina je imela tudi svojo igralsko skupino in z ljudskimi igrami jejjostovala po okoliških krajih. Zegnanja pri Treh farah so bila vsestransko zanimiva, še sedaj pa se Rezika spominja kongresa v Zagrebu leta 1928. Udeležilo se ga je tudi veliko Slovencev in nabožna pesem je donela do neba.
Dvaintridesetega leta se je Rezika poročila. Ni ji bilo treba daleč, saj je vzela Toneta iz Želebeja. Še priimka ji ni bilo treba spremeniti, kajti tudi on seje pisal Nemanič. Kaj dosti se s poroko zanjo ni spremenilo. Tudi Tone je imel kmetijico, nekaj takega, kot je bila Rezika vajena že od doma. Srp, grablje, motika, sirkova krtača in metla ter kuhalnica, teh stvari so bile včasih vajene roke kmečkih deklet. Zdaj, ko je bila Rezika gospodinja, se jim je pridružila še zibka. Petkrat je pri Jurasovih zajokalo v njej, ko sta tu še gospodarila Rezika in njen mož Tone. Zdaj, ko je Tone že dolgo pod rušo, pa gospodarita sin, prav tako Tone po imenu, in žena Marija. Čas pa hitro teče in tudi njuni otroci Slavko, Anica in Bogdan so že odrasli. Svet tam zunaj pa je še vedno vabljiv. Anica je, tako kot že precej Nemaničev pred njo, sledila njegovemu klicu. Zdaj ima družino v Belgiji.
Gospodar Tone prinese na mizo liter domačega iz vinograda na Vinomeru in medtem ko njegova že priloži prigrizek, postreže še z besedo. Pripoveduje o času po drugi vojni. “Tu doli ob vodi je takrat še mlela Logarjeva malenica. Celo iz vlaških vasi pod Gorjanci so pritovorili vreče žita. Kar na osličkih. Potem pa so čakali, da je bilo zmleto. Tudi po nekaj noči zapored so prespali na našem podu, predno so lahko z moko odšli domov,” pripoveduje Tone. Da, kar neverjetno se zdi, koliko so se morali ljudje potruditi za košček kruha. Danes se odpraviš do najbližje trgovine. Nekaj sto tolarjev, pa ga imaš, hlebec svežega!
Še marsikaj drugega se je spremenilo. “Včasih smo orali z voli. Jaz sem poganjal, oče pa je vodil plug. Dostikrat se je zgodilo, da je železo zadelo ob kamen. Oče se je potem kar čez reko dogovoril s kovačem na hrvaški strani, da bo stvar spet spravil v red. Lemež sva odvila, oprtal sem si ga čez ramo in odveslal onkraj,” pripoveduje Tone. Zdaj orjejo traktorji, in ko bo trava zrasla, se bodo oglasile motorne kosilnice. A to je za mlade. Tone si sam skleplje koso in pripravi kosišče. Ko zamahne z njo, kar švistne po trati. “To je za dušo!” pravi. Tako je pri Jurasovih, kamor se je primožila Rezika. Zdaj ima enajst vnukov in dvanajst pravnukov.
In kako je bilo pri Novoselih na Božakovem? Od treh otrok, rojenih v Ameriki, sta dva kmalu umrla, Mirna pa se je vrnila čez ocean. Doma se je rodilo pet otrok. Jožek, prav tisti, ki ga je mati z zibko vred rešila iz goreče hiše, je postal mizar in gospodar, kajti kar trije njegovi bratje so izginili v vrtincu druge svetovne vojne. Bog ve kako bi se zgodba razpletla, če bi Marija in Martin ostala v Ameriki?
TONE JAKŠE
NA KRAJU SAMEM
Nekaj parapsihološkega za poskušnjo
Ko beseda nanese na parapsihologijo, se najdejo ljudje, ki popolnoma verjamejo vanjo, spet drugi z njeno pomočjo iščejo odgovore, ki jih drugače niso mogli dobiti, tretji pa le zamahnejo z roko. Zase lahko trdim, da stojim trdno na tleh in da me ne premakne ravno vsak piš. A poklicni “firbec ” in pripovedi ljudi o tem, kako jim je s svojimi sposobnostmi pomagal Zdravko Malnarič s Kala pri Semiču, so me gnali, da sem se odločila prisostvovati eni od njegovih, lahko bi rekla, parapsiholoških seans.
Zdravko ni imel nič proti, in še preden so se okrog mize, s pomočjo katere so priklicali dobrega duha, zbrali vaščani, ki mu pomagajo na seansah, mi je povedal marsikaj zanimivega. Malnarič priznava, da ima nekoliko več bioenergije kot drugi ljudje, seveda pa je pomembno, kam in kako jo usmeri. Da je v tem pogledu nekoliko drugačen od drugih, je odkril povsem po naključju. Pred petnajstimi leti je v časopisu prebral, da je iz sarajevskega zapora ušel zapornik. Zdravko je na nitko navezal matico od vijaka ter začel z njo nad zemljevidom iskati, kam seje zatekel ubežnik. Ugotovitev je obdržal zase, saj ji ni posvečal posebne pozornosti. Čez čas je v časopisu prebral, da so zapornika našli prav tam, kjer je pokazalo njegovo preprosto nihalo. Zato je poskusil poiskati še nekaj pogrešanih oseb in predmetov, in ko je ugotovil, da je uspešen, se je seznanil z izkušeno Milko Petrovec-Kopri-vico iz Ljubljane in iskala sta skupaj. Seveda pa seje tudi izpopolnjeval in prebral veliko literature.
Najprej nihalo, sedaj še miza
Iskal je tudi nevarna sevanja pa vodne tokove. “Ko so hoteli v moji okolici vrtati vrtine za črpanje pitne vode, sem jim svetoval, kje naj se lotijo dela. A geologi so šolani ljudje in mi niso verjeli. Delali so po svoje, pričakovane vode pa ni bilo. Če bi imel denar, bi plačal vrtanje vrtine tam, kjer bi sam določil ter dokazal strokovnjakom, da imam prav,” pravi Malnarič, ki se je spustil tudi v zdravljenje. A pravi, da ga je zdravljenje z rokami preveč izčrpalo, zato sedaj pripravlja kapljice, oplemenitene z njegovo bioenergijo.
Ze po prvih uspehih so se na danes triinštiridesetletnega Zdravka s prošnjami za pomoč začeli obračati številni ljudje. Glas o njegovi sposobnosti seje namreč hitro razširil po vsej Sloveniji. Večina želi, da najde pogrešane osebe ali predmete, nekateri ga sprašujejo tudi o svoji bodočnosti ali o tem, katero odločitev naj izberejo. Vendar Malnarič nerad napoveduje prihodnost, rad pa pomaga pri iskanju pogrešanih. Vsa ta leta si je pomagal z nihalom, pred dvema mesecema pa je sredi sobe v stari kmečki hiši postavil mizo. Nanjo je dal kebel, v kakršnega so nekoč nabirali grozdje, ki pa mu je odžagal ročaja, ter nanj položil veliko vezano ploščo. To so pripomočki, s katerimi ob pomoči v začetku omenjenih sovaščanov prikliče dobrega duha. Z odgovori, ki jih dobi od njega, pa le še potrdi tisto, kar je dognal z nihalom.
Navadno se na tovrstnem srečanju dobijo enkrat na teden. Zdravko pravi, da bi izgubili preveč energije, če bi bile seanse prepogosto. Sicer pa so srečanja odvisna tudi od tega, koliko prošenj dobi. Navadno mu ljudje pošljejo pismo, v katerem razložijo problem in zastavijo vprašanja. Nekateri so zelo redkobesedni, drugi napišejo roman v malem. Priložijo še predmet, ki je kakor koli povezan s človekom, živaljo ali predmetom, o katerem želijo zvedeti čim več podatkov. Najpogosteje pošljejo fotografijo, včasih tudi zemljevid, sicer pa bi bil po Mal-naričevih besedah dovolj tudi podpis, las, noht ali kakršen koli drug predmet.
Vrteča deska
Čeprav me je, ko je Zdravko privolil, da sem na seansi, spreletelo, da bi me bilo morda strah in bi se lahko osmešila, pa se mi potem, ko mi je natančno razkazal mizo in sem ugotovila, daje ne
poganja elektromotor, vse skupaj ni zdelo nič nenavadnega. Povabil me je, naj stopim k mizi in položim nanjo dlani. Razložil mi je, da se mora miza segreti. Kaj to pomeni, sem doumela šele potem, ko se je po nekaj minutah začela vezana plošča vrteti in sem skupaj z njegovimi sokrajani tekala okrog nje. To premikanje je po Zdravkovih besedah povzročila naša bioenergija. Zase vem, da nisem s porivanjem deske prav nič pripomogla k njenemu gibanju. Če pa bi kaj takega počeli ostali, bi jim to gotovo težko uspelo, ko so morali obrniti roke tako, da so se deske dotikali s hrbtno stranjo dlani. Takrat se je tudi deska začela premikati v drugo stran.
Kot je dejal Zdravko, se je takrat v keblu napirala bioenergija, ki dajo bodo potrebovali, da bodo
Z NIHALOM DO ODGOVOROV - Zdravko Malnarič je poldrugo desetletje s pomočjo kovinskega nihala pomagal ljudem pri iskanju pogrešanih ljudi, živali, predmetov, razvozlal pa je še marsikatero drugo uganko. Zadnje časa pa odgovore, ki jih dobi s pomočjo nihala, preveri s pomočjo mize, ki dajo po njegovem mnenju še natančnejše podatke.
priklicali dobrega duha. Priznam, da še vedno nisem natančno razumela, za kaj gre. Tudi zato, roko na srce, ker se nikoli nisem posebej zanimala za parapsihologijo, ki je, kot sem pozneje prebrala v Enciklopediji Slovenije, “panoga psihologije, ki preučuje duševne pojave, nepojasnljive z do zdaj sprejetimi znanstvenimi načeli In zakonitostmi”. V širše področje parapsihologije spadajo med drugim tudi stiki z duhovi, in prav to naj bi ta večer počeli na Kalu.
Odgovori maminega dobrega duha
Ko je šlo zares, me niso več potrebovali. Obsedela sem za sosednjo mizo in natančno, da mi ne bi ušlo kaj nenavadnega, opazovala pet možakarjev, ki so se postavili okrog mize, z rokami na deski tako, da so, dotikajoč se z mezinci, sklenili krog. Pri tem je menda pomembno, da je število ljudi neparno, Zdravko pa ima najraje, da so vedno isti. Malnarič je pričel klicati dobrega duha. Svojo prisotnost je duh po nekaj minutah potrdil z zamikom deske v desno za približno četrt kroga. Tudi sicer mu je Malnarič postavljal takšna vprašanja, da je odgovarjal le z da ali ne. Ob negativnem odgovoru jc miza obmirovala. Zdravko se vedno pozanima tudi, čigav je dobri duh, kajti vedno jih obišče duh pokojnika, ki je bil v sorodu z enim od stoječih okrog mize. Ko so zvedeli, da jim bo tokrat pomagal duh mame enega od možakarjev, ki je umrla pred štirimi leti, so začeli reševati primere.
Tokrat so jih v. dobri uri rešili kar osem. Iskali so psa, kar se sicer zgodi bolj redko, pa fanta, ki so ga nazadnje videli pri koči v bližini slapa Savica, dekle, ki je pobegnilo od doma pred dvema letoma, in možakarja, ki je pred časom odšel od doma, potem ko je pobral denar in vzel avto. Iskali so tudi sledi za človekom, ki je izginil kmalu po končani drugi svetovni vojni, in možakom, za katerim so domači izgubili vsako sled leta 1965. Nekatere je zanimalo, kje so predmeti, ki jih nikakor niso mogli najti, druge zopet njihova prihodnost. Včasih je iskal tudi ukradene avtomobile, a so mu, potem ko jih je našel, tatovi nekajkrat grozili, zato jih ne išče več. Od duha so želeli dobiti čim več informacij, in čeprav seje
z njim pogovarjal le Zdravko, so mu s vprašanji pomagali tudi drugi. Seveda pa je moral biti z duhom ves čas zelo ljubezniv. Večkrat ga je vprašal, če želi še sodelovati in odgovarjati. Vedno pa je dobil pozitiven odgovor.
Na koncu se je Zdravko zahvalil duhu za sodelovanje in ga prosil, naj odide. Preden pa so možakarji zapustili mizo, so se prepričali, da je zares odšel. Malnarič vedno kliče le dobrega duha. Pravi, da hudobnega ni težko priklicati. “Pride takoj, a težko odide. V knjigah sem prebral, da se lahko “srečanje” z zlim duhom konča celo tragično. A moj namen je zgolj pomagati ljudem s pomočjo bele magije. Poznam tudi črno magijo, toda še na misel mi ne pride, da bi se ukvarjal z njo. Če pa zvem zanjo, jo skušam preprečiti,” pravi Zdravko. Po njegovih zatrjevanjih je bilo vsaj 90 odstotkov njegovih napovedi pravilnih, najbolj natančne podatke pa mu uspe dobiti takoj po mlaju. Čeprav bi želel, da bi mu vsak, ki ga prosi za pomoč, sporočil, kako uspešen je bil, pa mu marsikdo na koncu ne reče niti hvala. Zgodi pa se, da pridejo k njemu*po‘ nasvet sosedje ali sorodniki ljudi, ki jim je že pomagal, in mu povedo, kako natančen je bil v napovedih. Domneva, da marsikdo molči o njegovih uspehih preprosto zato, ker se boji, da bi mu storitev zaračunal. V resnici dela zastonj, od dobre volje ljudi pa je odvisno, če mu kaj primaknejo.
Tkidi pogovori z duhovi?
Na Zdravka in njegovo delo so v začetku sovaščani gledali nekoliko postrani, z nezaupanjem, a so se do danes povsem navadili. Tudi med tistimi, ki se obrnejo nanj, so
v glavnem takšni, ki zares potre; bujejo pomoč. Najde pa se tudi kakšen, ki se želi pošaliti, a ga kaj hitro razkrinka. “Včasih mi kdo zaupa, dav vse skupaj ne verjame, a vseeno iščem odgovore na njegova vprašanja. Marsikateri mi je potem, ko je spoznal, da sem imel prav, priznal, da je spremenil mnenje o mojem delu,” razlaga Malnarič. A če bi kdo utegnil pomisliti, kako srečen mora biti, ker najde rešitve za toliko ljudi, in zato najbrž ne skopari niti s pomočjo samemu sebi, bi ga razočaraj-Pravi, da sebi ne more pomagati-Nihalo obmiruje, zato z mizo še niti poskusil ni. Pri drugih pa m iskal pomoči, ker se boji, da bi naletel na lažnega bioenergetika-Vendar si tega, da lahko pomaga le drugim, sebi pa ne, ne žene preveč k srcu.
“Sedaj razmišljam predvsem 0 tem, kako bom prodrl čim globlje v parapsihološki svet. Želim, da dobri duh ne bi odgovarjal le Z “da” ali “ne”, ampak bi tudi pisal in bi se z njim pogovarjal s pomočjo starega radijskega aparata,” je našteval Zdravko. Mene pa je, priznam, spreletaval srh, česat očitno ni opazil, kajti obljubil je, da bom takrat zopet dobrodošla na seansi. A kljub vsemu, kar sefl videla in slišala v stari kmečki hiši sredi Kala, sem, kot sem napisala že na začetku, ostala trdno na tleh. Vsaj za nekatere njegove napovedi, do katerih seje tisti večer dokopal s pomočju duha in mize, pa bo mogoče že v kratkem ugotoviti, ali so bile pravilne. Ne nazadnje pa bom eno od ugotovitev lahko preizkusila tudi na lastni koži: zvedela sem namreč, da bom še dolgo novinarka pri Dolenjskem listu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
P
/\NN
KLICANJE DUHOV - Z rokami na vezani plošči, pod katero je kebel, ki stoji na navadni kuhinjski mizi, Malnarič s pomočjo sosedov prikliče dobrega duha. Pravi, da prihod duha občuti kot nenavadno toploio ali hladen piš. (Foto: M. 11.-J.)
PISMO IZ SARAJEVA
Državni prazniki ■ posebnost
Oglašam se vam kot vaša bralka iz tujine. Ze 34 let živim v Sarajevu. Odkar se je Slovenija osamosvojila, se tamkajšnji Slovenci družimo v Zvezi Slovencev in Kulturnem društvu Cankar. Tam prebiram Dolenjski list. V mladosti sem živela v Zasavju, kjer sta bila moja starša učitelja. Moj oče Stanko Skočir je bil tudi sodelavec vašega časopisa in ob njegovi smrti leta 19H 7 ste o njem napisali lep članek.
Vem, da je Slovenija sedaj samostojna in da ni več tako povezana s kraji nekdanje skupne domovine kot nekoč. Pa vendar morda katerega od vaših bralcev le zanima, kako je v Sarajevu po vojni, čeprav je od nje minilo že več let, kot je trajala. Bosna in Hercegovina je država, ki ji na svetu gotovo ni primere. Posebnost so predvsem državni prazniki. Ker je komunističnemu režimu “odzvonilo”, se vsi verski prazniki javno praznujejo. V dveh entitetah je menda dan žena, 8. marec, eden redkih, ki ga praznujejo v vsej državi, pa čeprav ni dela prost dan. Celo novo leto praznujemo različno, po julijanskem in po gregorijanskem koledarju, da o praznikih treh ver, ki se ujemajo s tremi narodi, niti ne govorimo.
Lakote, takšne kot je bila med vojno, res ni več oz. lahko rečem, da vsi niso več lačni. Mnogi namreč živijo prav razkošno, drugi pa se vrtijo okoli smetnjakov. Ekolo-
gi so poskusno uvedli raznobarV' j ne smetnjake z napisi: Steklo, Pa* pirin Plastika, vendar jih nihče ne spoštuje. Morda bi bilo več zanima-nja za smetnjak z napisom “Staf kruh”, vendar ga še niso uvedli; Tako nekateri, ki ne morejo jesti en dan starega kruha (res sc zej0 drobi), ga, da bi malo pomiril' vest, ne vržejo naravnost v konte-jner, temveč lepo »avezanega v vrečko obesijo na smetnjak. Tak° tisti, ki nimajo denarja niti za kruh, dobijo kruh v čisti embalaži-Lepo vas pozdravlja vaša bralka-LJUBICA AVRAM Sarajevo, Bi'1
SEDMOŠOLCIV GARDALAND
LJUBLJANA - Prejšnji četrtek se je z žrebanjem slovenskih sedm0-šolcev v ljubljanski osnovni šoli T°n-cta Čufarja zaključila akcija ob tednu boja proti raku. Izžrebali so l',u potnikov, ki bodo šli ob koncu leta v zabaviščni park Gardaland v Italiji in ki so v začetku šolskega leto podpjsa-li zaobljubo, da ne bodo prižgali ciga-rete. Samega žrebanja so se udeleži' tudi štirje učenci iz osnovnih So Šmarjeta in Trebnje, iz dolenjske re-gije pa je bilo izbranih osem učenccr-Sicer je bila letošnja udeležba neka-dilcev zelo slaba, kar vzbuja velik0 zaskrbljenost. Prihodnje leto bo Zv0-za društev za boj proti raku pod00' no žrebanje pripravila na eni izme° novomeških osnovnih šol.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizij., si pridržuje pravico do [morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 15.IV.
slovenija i
•10 -0.50 Teletekst “■00 Tedenski izbor Odmevi 8.3(1 Mostovi
9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Življenje v divjini
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12.00 Znameniti umetniki
3.00 Poročila 14.10 Tedenski izbor
Intervju t 15.00 Zoom
6.00 Slovenski utrinki 6.30 Poročila
16.45 Na liniji n as Slike iz Sečuana is in Sl°v<tnija - Umetnostni vodnik o. 10 Svet čudes, dok. serija
s as nj.udie EvroPe “.45 Risanka
19.00 Kronika
in i?? Dnevnik, vreme, šport «•05 Tednik	F
1.05 Turistična oddaja
V to 0smillan
2.00 Odmevi, kultura, šport 2 55 Opus	F ■25 Sloves, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
•M Vremenska panorama -10.00 Dr. Sommer-p , nann 4/10 -10.45 Nič svetega, nan. -11.35 ,,u!£news -13.00 Svet poroča -13.30 Šport • 'WI9 Druga plat ljubezni, am. film • 17.30 Po oveniji -18.05 Podeželski utrip, nan. • 19.00 7nn«r?ma S,usan. nan. -19.30 Videospotnice -5 Osamljeni planet - 20.45 Filmska glasba simfoniki RTV Slovenija - 21.20 Poseben po-g'ed - 22.55 Big band
kanal a
? m !n’i°l’a Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. "n nn . S5ar'a. nad. -11.00 Oprah show -t. D Adrenalina - 13.30 Ne mi težit, nan. -l , 9 Družinske vezi, nan. ■ 14.30 Jake in de-mh, nan. • 15.30 Oprah show -16.20 Uboga aria, nad. ■ 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz d arla’ na{L -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 7n rm?’nan'' 39-30 Malcolm in Eddie, nan. •
. Vrnitev v Hvperion, nan. • 20.50 Pirueta ntOt, film • 22.30 Iz dneva v daiCnan. - 23.00 vilene sence, nan - 0.00 Dannvjeve zvezde POP JV
^?0 -Intfanji program - 9.30 Tri ženske, nad. -'59 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, na(L -12.20 PopVRoll • 13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. • 15.15 meh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji "gel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan ■ 20.45 Oskar, film -n»'» n/la.le'i'’nan'' 23-10 Posebna enota C-16,
9.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. pAJBA TV
tnmwrzni monitor - 15.00 Živa-magazin -‘6.9U Mestni fantje, nan,-16.30 Ameriška gim-'ja, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 "ezdne steze, nan. -19.00 Živa-novicc -19.15 27	'4^V’nan'' 20-19 Izmišljeni članek, film -
■ Ziva-magazin - 23.00 Newyorška policija, nan. - 23.50 Vohunska igra, nan.
*AS KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.50 Iz -to isS?j 18-20 Širimo obzorja-19.00 Novice 2(1 (in v kulturni pregled -19.30 24 ur -21 nn u0n!aktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -7i it «	'21.15 Tedenski kulturni pregled
25 Oder občutkov HTV l
lfl«ni spoFcd ' 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -17 nn d ro^'!a' 10-95 Izobraževalni program -13 7n /Lor°25>la -12.35 Maunt Royal (serija) -15 an i x,utekza- ' 14-90 Krvna vez (film) --17 nn u (ser0a) -16.30 Alpc-Donava-Jadran 'nttU Hrviiška danes -18.20 Kolo sreče -19.30 KvT,VnsV/emc’ šPorl' 20.10 Odprto - 21.30 “Rn	P°1ure kulture - 22.35 Borovo brez
■wova (dok. oddaja) - 23.10 Poročila - 23.45 Pnr ,°v° drevo (italj. film) (film) - 1.10 *jr°6tla -1.15 Krvna vez (film)
HTV 2
(serija) -9.10 Kraljestvo divjine -10.05 Pornln ™atl D'lm)' 11-39 Ponovitve - 15.55 ni alk	gluhe in naglušne -16.00 Znanstve-
ogL um' 12-30 Hugo, tv igrica -17.55 Deček njc 'va svet (serija) -18.20 Iz jezikovne zaklad-nnr ' 8-50 Zloženka -19.05 Županijska pa-Kv| mi!' 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 np 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca tov r ' 2'-59 Opazovalnica - 22.25 Prcvaran-,a J°iman (film) - 23.45 Dok. film - 0.45 Uma-
PETEK, 14.IV.
^OVENIJA 1
8.00 T5jTele!?kst
Tedenski izbor Odmevi
8-31) Prisluhnimo tišini
9-00 Pravljice iz lutkarskega vozička
9-25 Risanka 9-50 Na liniji
[9.25 Slike iz Sečuana ‘0.40 Svet čudes, dok. oddaja [.90 Ljudje Evrope Jl-25 Alpe-Donava-Jadran 13 nn '1-55 TV drama
13.3o ?Tila Tedenski izbor
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Rdeči grafit
17.45 Humanistika
18.45 Risanka •19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Petka
21.15 Deteljica 21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, šport
22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Podeželski utrip, nan. -10,50 New pop festival -11.40 Euronetvs -12.40 Bajke na Slovenskem -13.05 Lahka konjenica, film -
14.55 Štirje jezdeci Apokalipse, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti -19.00 Dopolnilni program -19.30 Videospotnice -
20.05 Zlata mrzlica, nad., 1/6 - 21.00 Grace na udaru, nan. - 21.20 Vsi smo na tleh, film - 22.45 Umori, nan., 22/22 - 23.30 Leteči odred, nad., 5/8 - 0.20 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.20 Uboga Maria, pon. - 9.20 Rosalinda, pon.
-10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Atlantis -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. • 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, film - 22.00 Beg v divjini, film - 0.00 Svilene sence, nan. -1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -
19.15 24 ur - 20.00 Pobesneli Max - cestni bojevnik, film - 21.45 Odpadnik, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Popolni spomin, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Osvojitev, nan. -
20.10 Fotomodeli, nad. - 22.00 Živa-magazin -
23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled - 18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice -21.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Maunt Royal (serija) -
13.20 Trenutek za... - 14.00 Kako preboleti (film) -15.30 Laž (nad.) -16.15 Dok. oddaja -
17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Glasbena oddaja - 21.35 Film tedna: Ethan Frome - 23.20 Poročila -
23.40 Iz temeljev HTV - 2.15 Kiklop (serija)
HTV 2
8.00 Laž (serija) - 9.30 Dok. oddaja -10.10 Princesa, ki se ni nikdar smejala (film) -12.05 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Rim in Bizanc (dok. oddaja) -16.55 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -
20.10 Kviz - 20.30 Sophic Charlotte Bentick (ser-
ija) - 21.25 Veronikine skrivnosti (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Hladna vojna (dok. oddaja) - 23.25 Pravi čas - 0.55 Velike pustolovščine
(serija) -1.20 Laž (serija)
POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan, -10.00 Knjižni molj, nan. -10.3(1 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan, -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Mlada popotovanja, nan. -12.30 Velikonočna parada, film -14.30 Bes angelov, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Sužnja ljubezni, film - 21.45 Kansas City, film - 23.45 Švedski vohun, film
CAJBA TV
15.00 Druga ženska, film -17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Bcverly Hills -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Samski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. -
22.00 Skrivnost v roki, film VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Rezerviran čas - 21.00 Novice - 22.15 Najspot
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Hruške in ja-bolke -13.10 Kmetijski nasveti -13.45 Glasbena oddaja -14.55 Tecumseh, poslednji delavec (film) -16.50 Beverly Hills (serija) -18.10 Mel-rose Plače (serija) -18.55 Risana serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Opera box - 21.05 Film po izbiri gosta - 23.40 Poročila; Zabavnoglasbena oddaja; Iz temeljev HTV
HTV 2
9.20 Tv spored - 9.35 Iz temeljev HTV -11.35 Nedeljska premiera -14.05 Zvezdne steze (serija)-15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Crno-bclo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Nikita - 20.55 Frasier (serija) - 21.20 Gruzija (dok. filmi - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija); Stoletje filma; Tecumseh, poslednji delavec (film)
NEDELJA, 16.IV.
SLOVENIJA ^
7.10-0.55 Teletekst
8.00 Živžav Risanke
9.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.
9.50 Ozare 9.55 Dlan v dlani
11.00 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.20 TUristična oddaja
13.40 Pomagajmo si 14.10 TV Poper
14.40 Zidak dobre volje
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.45 Po domače
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zomm
21.45 Portret
22.40 Poročila, šport
23.05 Gorenjski slavček, filmska inačica opere SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. - 9.20 Nevarni zaliv, nan. -10.10 Popolna tujca, nan. -
Osmi dan
4.00 Sloves, dok. oddaja
15.00 Po domače
SOBOTA, 15.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-2.15 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.25 Zgodbe iz školjke 1 8.55 Radovedni Taček 9.10 Pod klobukom 10.05 Maja in vesoljček, film 11.30 Klapa zahodnega dela, nad., 2/13 12.00 Tednik
13.00 Poročila 13.55 Petka
15.05 Pogrešani otrok, film
16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, 4/23 17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Po sledeh Henryja Mortona Stanleya, 2/2
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zidak dobre volje 21.35 Polž v solati
21.50 Zgodba o telesu, serija 22.25 Poročila, šport
23.00 To čudovito življenje, nan., 2/6
23.20 Hrošči, nan., 11/20 0.20 Max in Jeremy, fr. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Nevarni zaliv, nan. - 10.40Svetnik, nan. -11.35 Štafeta mladosti -13.00 Šport -17.25 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 V pesti zvodnika, film - 21.40 Nič svetega, nan. - 22.30 Svetnik, nan., 14/43 - 23.20 Sobotna noč -1.20 Srečanje s tujcem, nan., 8/13
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Mladoporočenci -
12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Prevara, film -16.00 Živali v stiski, nan. -
16.20 Boj za preživetje, nan. -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Gia, film - 22.10 Past, film - 23.50 John in Maiy, film -1.40 Atlantis
12.30 Xena, nan. - 13.30Čudodelnik, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo, nad. -17.00 Dvojčici, nan,-17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Joe proti vulkanu, film - 21.55 Športna scena -
22.40 Fun Bali - 22.50 Lisičke, film
CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Bitka z boleznijo, film -18.00 Bcverly Hills. nad. - 19.1X1 Vse v družini, nan. -19.30 Samski stan, nan. -
20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Ugrabitev, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 .ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20,30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 17.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-0.45 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pomagajmo si
9.20 Rdeči grafit
9.55 Dogodivščine iz živalskega vrta
10.40 Humanistika 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu
12.00 Po sledeh Hcnryja Mortona Stan-levja, serija, 2/13 12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.05 Dobri duh iz Avstralije, nan., 11/13
17.45 Ob zaključku akcije “Moj zdravnik” 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 19/24
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Zlata mrzlica, nad., 1/6 -10.50 Skrita področja znanosti -11.45 Euronetvs-13.10 Cikcak -13.40 Sobotna noč -15.40 Domače obrti na Slovenskem-16.10 Pripravljeni- 16.40Glas-ba odrašča -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice
- 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Štirje jezdeci Apokalipse, am. film
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -
12.00 Dannyjevc zvezde -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Izbruh, film - 23.00 Iz dneva v dan, nan. - 23.45 Svilene sence, nan.
- 0.45 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, pon. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -
21.00 Ljubezen v tujem kraju, film - 22.40 Pri-
program -11.30 Pripravljeni -12.00 Naša pesem -13.10 Šport; 13.40 Odbojka; 14.40 Roico-:t; 18.00 Nogomet -19.30 Videospotnice -
10.35 Zvezde Hollywooda -11.00 Dopolnilni
 ---------------------"“TNaš
1.40 F
met; 18.00 Nogomet -19.30 Videospotnice -20.05 Nevarnost preži v globini, serija, 3/3 -
21.00 Ravmonda imajo vsi radi, nan. - 21.20 Cikcak - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Fantje iz Brylcreema, film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Brigitte in prijatelji, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Milijon z neba, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Na vrat na nos, film - 22.00 Stilski izziv - 22.40 Vezi, film
POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Pop’n’Roll, pon. -11.30 Herkul, nan. -
jatelji, nan, - 23.10 Posebna enota C-16. rian. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.00 Ameriška gimnazija -17.00 SeaQuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Osvojitev, nan. - 20.1(1 Skesanec, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Ncwyorška policija, nan. - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 18.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-0.35 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.05 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček 9.40 Živahni svet
10.00 Dobri duh iz Avstralije
10.30 Ob zaključku akcije “Moj zdravnik”
11.30 Zgodba o telesu, serija, 1/6
12.05 Klinika pod palmami, nan.
13.00 Poročila 14.10 Gore in ljudje
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.30 Poročila
16.45 Zlatko Zakladko
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 15/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 15/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport
22.55 Hrepenenje, izraelska drama
SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. -10.50 Jasno in glasno -11.40 Euronetvs -13.15 Nevarnost preži v globini -14.05 Pogrešani otrok, am. film - 15.30 Studio Citv - 17.25 Košarka -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad. -19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -19.30 Videospotnice -19.55 Košarka - 20.05 Dok. oddaja - 20.35 Nogomet - 20.35 Svet poroča - 21.05 Denis, fr. film - 22.35 Chopinu v spomin, glas. oddaja KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Atlantis -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Naglica, film - 22.00 Nizki udarci, film - 23.00 Iz dneva v dan, nan. - 23.30 Svilene sence, nan.
- 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Pozna ljubezen, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan.
- 23.10 Posebna enota C-16, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan.-0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. - 18.00
Zvezdne steze. nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Osvojitev, nan. - 20.10 Reševalna ekipa, film -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.0(1 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19,30 24 ur - 20.00 Barva večera, film -
21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana,-pon.
SREDA, 19.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-1.00 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Zlatko Zakladko
9.10 Kako rada imam šolo, nan., 15/26 9.25 Moja žival in jaz, nan., 15/26 9.40 Risanka
10.05 Mozartova druščina
10.30 Besede
11.30 Obzorje duha
12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.55 Maja in vesoljček, slovenski film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Obzornik
16.45 Male sive celice
17.45 Življenje v divjini, serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Aliča, kult. magazin 0.00 Komorni zbor SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice - 10.00 Veter v hrbet, kan. nad. -10.45 Denis, fr. film -12.25 Dok. oddaja -12.45 Euronetvs - 15.20 Festival domačih viž -15.50 Huligani, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommerfeld, nan. -19.00 Šef, nan., 1/6 -19.30 Videospotnice - 20.00 Liga prvakov v nogometu - 23.30 V Frostovem slogu, ang. nan., 1/8
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. -
20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Prov-
idence, nan. - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 Iz dneva v dan, nan. - 23.20 Svilene sence, nan.
- 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nan.
- 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Bogataševa žena, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Posebna enota C-16, nan.
- 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan. CAJBA TV
9.45 Borzni monitor - 14.30 Živa-magazin -15.50 Šolska košarkarska liga -19.15 Osvojitev, nan. - 20.10 Sami problemi, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Barva večera, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Ajd dijo - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.40 Širimo obzorja
NAGRADE NA MIRNO,
V STRAŽO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral Karmen Žnidaršič z Mirne, Janjo Kavšček iz Straže in Antonijo Gabrič iz Novega mesta. Žnidaršičevi je pripadla denarna nagrada, Kavščkova in Gabričeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 25. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 15”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 13. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: BA, ABA, EREVAN, TALIEN, CAVAZZA, LIANA, PRISANK, PS, LUKAR, IZPIT, ALALI, ARKA, MARONI, MONT, EDOM, STATIV, NASA, TANAKA.
NAGRADNA KRIŽANKA 15
11.....
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VETRNI
JOPIČ
MUSLI-
MANSKI
POZDRAV
VRSTA
TRANS-
PORTNEGA
TRAKU
OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI
MANJŠE
OKNO
MORSKA
ŽIVAL
GRŠKI BOG VOJNE
KAČJI LEV
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
NAPRAVA, KI PISKA
ZLITINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO
MORSKA
NIMFA
ORIENTALSKI PRAŠEK ZA LASE
RAZGLED NA VSE STRANI
RJAVA
ŽIVAL
ČAPEK
KAREL
PREMO-
ŽENJE
RIMSKA
BOGINJA
LOVA
VOJAŠKI
“PRATEZ’
OBDOBJE
PONAV-
LJANJA
MRKOV
LOCO
CITATO
SPEC. DEL ŽENSKEGA TELESA
SKALNA PLITVINA V REKI
KRAJ PRI
OPATIJI
ITALIJANSKA
DENARNA
ENOTA
LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI
ŽIVALSKI
VRT
ŽENA
TURŠKEGA
VELIKAŠA
KEM. SIMBOL ZA AMERICIJ
PREVOZNO
SREDSTVO
VRSTA
VOZLANE
MOLILNE
PREPROGE
VRSTA
JEDI
NEKDANJI
ITALIJANSKI
PREMIER
(1992-93,
GUILIANO)
VESELOŠOLCI V ŠENTJERNEJU - Sobotno dopoldne je po vsej Sloveniji minilo v znamenju regijskih veselošolskih tekmovanj za vse tiste učence od 4. do 8. razreda, ki so se najbolj uspešno spopadli z vprašanji in nalogami vesele šole te na šolskih tekmovanjih. V šentjernejski osnovni šoli se je zbralo kar 250 učencev šol iz vse Dolenjske in njihovih mentorjev. Državnega tekmovanja, ki bo 11. junija v Ljubljani, se bodo udeležili vsi, ki so najbolje rešili naloge. V nižji skupini sta bila najboljša Nikolaj Ernest Padevski in Klara Kravica iz OŠ Bršljin, v višji skupini pa Janja Javoršek, Kristina Damjanovič in Tina Antončič, vse iz OŠ Šmihel. Na tekmovanju bodo tudi vsi tisti osmošolci, ki so pri reševanju dosegli več kot 32 točk. Soorganizator tekmovanja Društvo prijateljev mladine Mojca, je ob koncu udeležencem poklonil ogled slovenskega mladinskega filma Nepopisan list, zmagovalce pa je šentjernejska šola nagradila z lončenim petelinom.
Avto “po meri”
V Renaultu vam bodo avto po vaših željah naredili v dveh tednih
Te dni so v Revozu in pooblaščeni Renaultovi prodajni mreži v Sloveniji prešli na povsem nov, računalniško podprt sistem distribucije, ki bo Renaultu v Evropi do konca leta 2001 omogočil bistveno skrajšanje rokov izdelave in dobave novih vozil: v Franciji in bližnjih državah Evropske unije na pičla dva tedna, drugod po Evropi pa nekaj dni več.
Bistvena posebnost novega sistema distribucije je, da ne temelji več na vnaprej dogovorjenih kvotah v proizvodnjo naročenih vozil z že skoraj točno opredeljenimi modeli, motorji in paketi opreme. Po starem sistemu so imeli nam-
Zahrbtni pajek
Avto odpelje tudi od tam, kjer to ni izrecno prepovedano
Sekretariat za komunalne zadeve (Odsek za komunalni nadzori Mestne občine Novo mesto vsak dan odpelje okoli deset nepravilno parkiranih vozil, kar kaže da so pristojni organi vzeli zadevo resno, toda problem je v tem, da še sami ne vedo, do kod segajo njihove pristojnosti in kje je meja njihovega poseganja.
Cestnoprometni predpisi namreč določajo, da ie parkiranje prepovedano tam, kjer stoji znak za prepoved parkiranja ali znak, ki opozarja na možnost odvoza vozila. Toda pristojne službe odvažajo avtomobile vse povprek, tudi od tam, kjer to ni izrecno prepovedano. Takšna sporna točka je npr. neoznačemo mesto na koncu kan-dijskega mostu iz smeri Grma proti centru mesta, nasproti Urarstva Budna, kjer velika večina voznikov parkira svoje vozilo, in ko se vrne ugotovi, da je bilo slednje odpeljano, kljub temu da tam ni znaka, ki označuje prepoved oz. možnost odvoza vozila.
Odgovorni (no, vaj domnevno odgovorni, kajti to, kdo je odgovoren za izvrševanje tovrstnih sankcij oz. po čigavi odredbi in kako se le-te izvršujejo, še ni jasno pristojnim službam samim, kaj šele splošni javnosti) se izgovarjajo da stoji opozorilni znak za odvoz vozila na začetku kandijskega mostu, hkrati pa je odprta možnost, da voznik pripelje po drugi strani, tako da se mimo znaka sploh ne pelje. Ko pa presenečeni voznik, ki pripelje po Sokolski ulici, katerega avto je odpeljal t.i. “pajek”, zahteva pojasnilo pri pristojnih organih, zakaj mesto ni označeno z ustreznim znakom oz. zakaj se tam ne sme parkirati, mu ta odgovori: “Saj to je od nekdaj tako.” Je mar to pojasnilo? Poleg tega se je treba vprašati tudi o veljavnosti odredbe, ki je v zapisniku o odvozu, predaji in prevzemu vozila podpisana le z imenom, npr. Karmen, Sonja..., brez priimka in fukcije, ki jo ta oseba opravlja. Človek se vpraša, ali uslužbenci Komunale Novo mesto brijejo norce iz ustaljenih formalnih oblik, ki so za tovrstne uradne listine predpisane, ali iz samih sebe.
LEI LA BDEIR Novo mesto
reč prodajalci dokaj omejene možnosti, da hitro ugodijo kupcu s posebnimi zahtevami. Roki za izdelavo in dobavo povsem po želji kupca izdelanega vozila so bili pogosto predolgi. Po drugi strani so imeli prodajalci v svojih zalogah le omejeno izbiro različic, saj so naročali predvsem takšne avtomobile, za katere so predvidevali, da bodo bolj ali manj ustrezali večini kupcev in jih bodo razmeroma lahko prodali.
Novi sistem distribucije postavlja tako poslovanje na glavo, saj bodo prodajalci zaradi krajših dobavnih rokov lahko večino vozil naročali za znanega kupca in povsem po njegovih željah. Ko bo sistem popolnoma deloval, bodo tovarna in njeni glavni dobavitelji imeli naročilo v svojem sistemu že naslednji delovni dan, avtomobil pa bo izdelan v roku enega tedna.
“Prednosti novega sistema so očitne. Kdor ga bo znal dobro izkoristiti, bo imel zelo zadovoljne kupce, saj si bodo poslej veliko lažje do potankosti izbrali svoj novi avto,” pravi Ivo’Ban, direktor Renaultove prodajno-servisne mreže v Sloveniji.
Enajsta konferenca o pogajanjih v zvezi z odškodninami prisilnim delavcem v tretjem rajhu je bila 22. in 23. marca letos v Berlinu. Na tej konferenci so se dogo-vorili, da bodo deset milijard mark razdelili takole: žrtve naj bi dobile 8,1 milijarde mark, ena milijarda naj bi bila za poravnavo premoženjske škode judovskim žrtvam, 700 milijonov mark naj bi dobil Sklad za prihodnost, 200 milijonov naj bi ostalo za odvetnike in stroške, 800 milijov pa za države, ki na pogajanjih niso sodelovale, med njimi tudi Slovenija.
Ko je bil minister Gaspari v Ameriki, se je pogovarjal tudi o odškodninah prisilnim delavcem in dobil podporo, prav tako je bilo tudi ministru Ruplu v nedavnem obisku v Nemčiji zagotovljeno, da slovenski prisilni delavci ne bodo izpuščeni iz dogovorov. Nemška vlada je 22. marca poslala v parlament predlog Zakona o odškodninah za žrtve prisilnega dela. Pričakovati je, da bo ta zakon kmalu sprejet. Izvršni odbor DIS si je že priskrbel vsebino tega zakona in že pripravlja stališče za Vlado RS in za nemški parlament, ker se ne strinja, da zakon zanemarja slovenske prisilne delavce in slovenske žrtve nacizma.
Izvršni odbor DIS s Komisijo za stike s kraji izgnanstva pripravlja dodatni seznam slovenskih izgnancev - prisilnih delavcev, ki so podatke o prisilnem delu poslali po aprilu 1999. Vsi, ki še niso poslali podatkov, lahko na krajevnih
Štirinajst tisoč let modrosti
Društvo upokojencev Suhor
Toliko let skupaj imajo namreč člani Društva upokojencev Suhor.
V nedeljo, 10. aprila, so pregledali delo v preteklem letu in načrte za prihodnje, še prej pa so zanje zapeli in zaplesali učenci podružnične šole na Suhorju.
Društvo so ustanovili leta 1992, ko so nove razmere v Sloveniji terjale nov način organiziranja. “Na področju krajevne skupnosti je nastalo mrtvilo in rodila se je ideja o ustanovitvi samostojnega društva,” je razloge za ustanovitev pojasnil predsednik Anton Zupančič. Pridružili so se jim upokojenci iz krajevnih skupnosti Ju-gorje in Lokvica ter delno z Grabrovca. Danes je društvo, ki šteje 216 članov, med najbolj delavnimi v krajevni skupnosti. Lani seje 56 članov udeležilo pohoda na Veselico, ki ga je pripravilo metliško društvo, njihovi člani so se v šahu, pikadu, kegljanju in streljanju z zračno puško pomerili na športnem srečanju upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Metliki, udeležili so se srečanj v Dolenjskih Toplicah, na Javorovici in v Dobrniču. Pomagali so pri organizaciji proslave ob krajevnem prazniku in pripravili dobro obiskana in vesela družabna srečanja ob martinovem, dnevu žena in ob prihodu novega leta. Vse leto so obiskovali bolne in osamele člane in jih obdarili. Predsednik društva je še posebej pohvalil sodelovanje s podružnično šolo. Veliko stroškov in dela so imeli z obnovo poškodovane društvene pisarne.
V občinskem svetu imajo svojega člana Jureta Damjanoviča, tako da se tam lahko sliši tudi njihov glas. Za dolgoletno zaslužno delo so se dvanajstim najbolj prizadevnim članom društva, ki zanj nikoli niso prejeli tolarja, zahvalili s priznanjem, predsedniku Zupančiča, brez katerega društvo prav gotovo ne bi bilo tako delavno in prepoznavno, pa po osemletnem predsednikovanju z drobnim darilom. Za novega predsednika so izvolili Jožeta Marinčiča iz Škemljevca.
V svoji sredi so suhorski upokojenci gostili dr. Franca Žnidaršiča, poslanca Desusa v državnem zboru, kije spregovoril o delu stranke in razmerah v slovenskem političnem prostoru. K veliki pozornosti njegovih poslušalcev je pripomoglo tudi to, da je pravzaprav njihov rojak, saj je bila njegova stara mama Švajgerjeva iz Bušinje vasi.
A.	K.
organzacijah Društva izgnancev Slovenije dobijo ustrezne formularje. Še vedno dopolnjujemo podatke o še živih in umrlih prisilnih delavcih. Društvo izgnancev Slovenije poziva vse, ki so prisilno delali v Avstriji, da podatke sporočijo svojim krajevnim organizacijam DIS. Pri njih dobijo tudi potrebne formularje.
GREGOR KAPLAN
MARJANCI JAPELJ v slovo
V zgodnjih jutranjih urah si se odpeljala po tolikokrat uglajeni poti v službo. Narava ti ni bila naklonjena, čeprav si jo ljubila iz vsega srca. Zaprla ti je oči. Kot strela je počilo - že si bila v njenem naročju. Odtrgalo te je iz tega brezumnega sveta. Nismo mogli doumeti in ne verjeti. Bila pa je le resnica.
S svojim nasmehom in prijaznostjo si potegnila množico ljudi za seboj, ki so se prišli poslovit od tebe. Iskrena hvala vsem! Imela si v sebi polno načrtov. Tvoj urejeni kotiček ne bo prazen. Pogrešal te bo mož,,pogrešale te bojo tvoje ljube hčerke, ki si jim bila več kot mati. Ne boš več prišla v svoj rojstni kraj k bratu Sandiju in sestri Bredi, kjer smo se tako radi družili. Tvoji mami pa seje naredila velika rana, ki bo krvavela do groba.
Tvoja žalujoča mama
Odškodnine prisilnim delavcem
Končana enajsta mednarodna konferenca o prisilnem delu v tretjem rajhu - Predlog zakona o odškodninah za žrtve prisilnega dela v nemškem parlamentu
&
RADIO
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
PARNAD
VORVVERK
vabi k sodelovanju sedem sodelavcev na področju Dolenjske, ki jih veseli delo trgovskega zastopnika Nudimo vam:
• izobraževanje in praktično usposabljanje,
• stimulativno nagrajevanje,
• možnost napredovanja.
Od vas pričakujemo:
- da ste starejši od 23 let,
- imate osebni avto in vozniško dovoljenje,
- vsaj IV. stopnjo izobrazbe.
Pisne prijave s pripisom “Razpis” pošljite na naslov:
PARNAD, d.o.o., Cesta v Gorice 33,1000 Ljubljana ali po e-mailu PARNAD1@k2.net
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
•t>krepčovolnic<
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Žalostni smo, ker smo te izgubili,	Bolečine si prestal,
a ponosni, ker smo te imeli.	zdaj boš v grobu mirno spal,
Delo, skrb in trpljenje -	a v srcih naših boš ostal,
tvoje je bilo življenje.
V 67. letu nas jc nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari ate, tast in
stric
JOŽEF BOH
z Drganjih sel 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala D. Avsenik, S. Novinec. Društvu upokojencev Straža, RK Straža, Društvu invalidov Novo mesto, kolektivu Novoles - TDP za denarno pomoč in cvetje, podjetju Biro Bonus Novo mesto, vsem gospodom župnikom za lepo opravljen obred, govornikom g. C. Novinec, g. A. Tisovec, g. Z. Tkalec za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, pevcem, gospodu za odigrano Tišino in vsem. ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
AUTOCOMMERCE, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 16
Za uresničitev zastavljenih ciljev poslovanja iščemo dinamična, komunikativna in samoiniciativna sodelavca, zato vam ponujamo delovni mesti:
1. POSLOVODJA
Pogoji: srednja šola poslovodske, komercialne ali ekonomske smeri, 2. leti delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo;
2. PRODAJALEC VOZIL
Pogoji: srednja šola komercialne, ekonomske ali poslovodske smeri, 2. leti delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za določen čas enega (1) leta, s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja določenega časa. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AUTOCOMMERCE d.o.o. Novo mesto, Seidlova 16.
O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi.
Nadzorni svet JP KOMUNALA, d.o.o., SEVNICA 8290 Sevnica Naselje heroja Maroka 17
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA
KOMUNALA d.o.o.SEVNICA, Naselje heroja Maroka 17
Kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
• da imajo visoko ali višjo, izjemoma tudi srednjo šolsko izobrazbo,
• da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih,
• da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev,
• da predložijo program razvoja komunalne dejavnosti v občini Sevnica.
Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: JP Komunala d.o.o.Sevnica, Splošna služba, Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica, s pripisom “za razpisno komisijo”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
APROS Računalništvo, d.o.o.
NOVO MESTO
Projektantsko-programerska skupina na področju programske opreme za industrijo VABI K SODELOVANJU
programerja - projektanta
Pričakujemo:	• računalniško izobrazbo
• poznavanje DELPHI, INTERBASE
• veselje do dela v razvojni skupini
Nudimo:	• solidne dohodke
• delo-za nedoločen čas
• možnost izobraževanja
• dvosobno kadrovsko stanovanje
Pondube pošljite na naslov: APROS, d.o.o. Rcsslova 7a, 8000 NOVO MESTO e-pošta: apros@insert.si
®RGCCOMdoo
Proizvodnja, trgovina, zastopanje Stegne 21, 1000 Ljubljana tel.: 061/159-22-26
Za prodajo izdelkov usnjene galanterije, koledarskega programa, ter poslovnih in promocijskih daril
IŠČEMO ZASTOPNIKE
z izkušnjami na področju prodaje in z lastnim vozilom.
Področje dela zajema vse slovenske regije. Delo je honorarno, z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve. Prijave s kratkim življenjepisom in dosedanjim delom pošljite na naš naslov v osmih dneh po objavi.
Nemško podjetje SKK v Sloveniji že leto dni uspešno razvija svojo prodajno mrežo.
Dobro reklamo nam delajo zadovoljni kupci in naši delavci. Za delo pri našem podjetju ne potrebujete lastnega kapitala niti predznanja v prodaji, le nekaj prostega časa.
Razgovore za nove sodelavke in sodelavce bomo opravili v bližini vašega kraja:
* 17.	aprila	NOVO MESTO, Gostišče Kos, ob 18. uri;
* 17.	aprila	KRANJ, Hotel Creina, ob 18. uri;
* 18.	aprila	CELJE, Hotel Turška mačka, ob 18. uri;
' 19.	aprila	LJUBLJANA, S/o Nova SKK, Dunajska 85, ob 18. uri.
ZAHVALA
Ljubezen, skromnost in poštenje -tvoje kratko je bilo življenje.
V naših srcih ostal bo spomin in bolečina.
V 50. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, tast, stric, zet in svak
FRANC TRŠINAR
Martinja vas 34 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala ZD Mokronog, podjetjem Dorema, Tom Oblazinjeno pohištvo, Revoz, Prevent SPM, g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem, gasilcem in pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Poznam jo, belo smrt, prijateljico, mojo najboljšo učiteljico.
Vsega me je naučila, kar moram vedeti, preden sama zaprem oči.
Vzela mi je vse pomembne v mojem življenju.
V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ata, stari ata. sin in brat
JOŽE BARBO
Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zaprl trudne si oči, oči, zdaj te več med nami ni.
Od nas poklical te je večni, tam snidemo se zopet srečni.
V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oči in bratranec
FRANC UDE
Seidlova 32
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom 'z Šmihela za spremstvo na zadnjrpoti, za cvetje, sveče in darovane sv. maše. Hvala podjetju Komunala za vse storitve.
osebno zahvalo pa izrčkamo gospodu proštu za opravljen cerkveni obred in lep govor, cerkvenim pevcem iz Šmihela ter Domu starejših občanov Šmihel. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
AGENCIJA ZA ŠPORT NOVO MESTO
Vabimo vse ljubitelje tenisa na teniška igrišča v Portovaldu. Otvoritev igralne sezone je v četrtek, 13.4.2000.
• Možna dnevna rezervacija igrišč po telefonu 068/323-278
• Možen sezonski zakup igrišč
• Možen nakup letnih vstopnic
• Organizirana dodatna ponudba in aktivnosti teniškega klub Portovald
Vse dodatne informacije dobite na Agenciji za šport Novo mesto na tel. 322-267 ali 322-941.
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra, teta
MILENA
PLANKAR
iz Mušičeve ulice 10, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali V težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo dr. Miličevi, delavcem Reševalne službe Novo mesto, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Kliničnemu centru Ljubljana, patronažni sestri ge. Mojci Gregorič, dr. Gregoriču in osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Prav posebej pa se zahvaljujemo družinama Umek in Klevišar ter g. Franciju Šaliju za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Le solza in duša ve, kako boli, ko te več ni.
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in stric
JANEZ KOPINA
iz Radovlje 7, Šmarješke Toplice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto. Hvala tudi sodelavcem IGM Strešnik, Pomade d.o.o., in zapornega oddelka Novo mesto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, PGD Šmarjeta, Orešje in Zbure, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
MIROSLAV PETKOVIČ
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
PFLEIDERER NOVOTERM, d.o.o., NOVO MESTO
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto IT 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARTINA
OŽBOLT
iz Tomšičeve 21, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, še posebej velja zahvala družini Jasenc.
Vsi njeni
». m %.,i
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš mirno v grobu spal.
V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče. očim, stari ata, brat, tast, stric
STANISLAV
NOVINC
iz Prapreč 16, Žužemberk
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru, g. Jožetu Mrvarju, dekanu Francu Povirku za lep obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi z družinami, brat, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V ljubezni spočeti, v gorje rojeni.
V pomanjkanju zrasli, v delu kalili.
Ko vsi so ljubezen dobili, v dušo izžeto je niso vrnili.
Le vince za dušo dovolj ni, bo božja ljubezen zalila mi dni.
V 68. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga mama, babica in sestra
MARIJA POGLAVC
roj. Jerič
iz Grma 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Prav posebna zahvala velja osebju Interne bolnice Novo mesto -Infekcijskemu oddelku za požrtvovalno pomoč, patru Luki za darovane zakramente in župniku iz Trebnjega za duhovno bogato slovo. Hvala tudi cerkvenim pevcem, trobentaču, pogrebcem, zvonarjem, železničarjem iz Divače, delavcem dodelave Karton Količevo in vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje. Priporočamo jo v molitev.	ysj „jenj
ZAHVALA
Tiho, tiho, prijatelji vsi, utrujen je legel, naj mirno spi!
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, stric, tast in svak
VIKTOR PUCELJ - BORIS
borec NOB 1941 - 1945
 	iz	Volčičeve	12,	Novo	mesto
bkreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom iz Volčičeve ulice za izraze sožalja, Podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala PU Novo mesto, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, sodelavcem GG in tovarni zdravil Krka, govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, 'Ovajalcu Tišine in pogrebni službi. Posebna zahvala tudi osebju Interne bolnišnice Novo mesto 2a nego in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste našega dragega dedija pospremili na zadnji poti v tako velikem številu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinova Boris in Igor z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več v našem domu ni.
Le zakaj si moral ravno ti umreti, ko je s teboj bilo tako lepo živeti?
V 49. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, dedi, svak in stric
STANISLAV CVITKO
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, gasilcem, šoferjem, delavcem Laboda in Bramaca in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Gradišarju za tolažilne besede in lajšanje bolečin ob zadnji uri. Hvala govornikom, pevki in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki boste pokojnega ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi Stranje, 26. marca 2000
TA TEDEN WAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 13. aprila - Ida Petek, 14. aprila - Valerij Sobota, 15. aprila - Helena Nedelja, 16. aprila - Bernarda Ponedeljek, 17. aprila - Rudi Torek, 18. aprila - Konrad Sreda, 19. aprila - Ema
LUNINE MENE 18. aprila ob 19.42 - ščip
kino
BREŽICE: Od 13. do 18.4. (ob 18.30 in
20.30) komedija Ameriška pita. 19.4. (ob
20.30) komedija Lepota po ameriško. ČRNOMELJ: 14.4. (ob 20. uri) drama
Nemirna srca. 15. in 16.4. (ob 20. uri) romantični film Sibirski brivec.
DOBREPOLJE: 16.4. (ob 15. uri in
20.30) komedija Pobegla nevesta. GROSUPLJE: 14.4. (ob 20. uri) ko:
medija Pobegla nevesta.
IVANČNA GORICA: 13.4. (ob 20. uri) komedija Pobegla nevesta.
KOČEVJE: 17.4. (ob 19. uri) komedija Pobegla nevesta.
KRŠKO: 13.4. (ob 19. uri) in 16.4. (ob 18. uri) slovenski film Nepopisan list. 14. in 16.4. (ob 20. uri) zgodovinska drama Ivana Orleanska. 18. in 19.4. (ob 18. uri) komedija Bowfinger.
METLIKA: 14.4. (ob 20. uri) romantični film Sibirski brivec. 16.4. (ob 18. in 20. uri) drama Nemirna srca.
NOVO MESTO: Od 14. do 18.4. (ob
18.30) komedija Ameriška pita. Od 14. do
18.4. (ob 20.15) drama Prebujena vest.
19.4. (ob 18.30 in 21. uri) glasbeni film. RIBNICA: 15.4. (ob 22. uri) komedija
Pobegla nevesta.
VELIKE LAŠČE: 15.4. (ob 20. uri) komedija Pobegla nevesta.
film %
• NAGRAJENI GOSPOD RIP-LEY, kriminalka (The Talented Mr. Ripley. 1999, ZDA, režija: Antony Minghella)
Minghella je tisti režiser, ki je posnel Angleškega pacienta, romanco v vihri druge svetovne vojne v Severni Afriki in Italiji. Pacient se je izkazal za še kako zdravega in potentnega, saj je na lanskih Oskarjih z osmimi kipci vrnil ponos predtem kar nekaj let neuspešni in v pozabo toneči britanski kinematografiji. Tudi tokrat je naredil lep film, z intri-gantno zgodbo, za katero je že daljnega leta 1955 izvorno poskrbela kultna pisateljica krimičev Patricia Highsmith.
Ker v ufilmani verziji idealnemu romanu, predvsem pa njegovemu glavnemu liku, ni dobro kaj spreminjati, Minghella pa je storil natanko to, je rezultat nekoliko manj bleščeč. Malo preveč je teksta, ki ga pokrivajo predolgi razgledniški kadri, malo pregloboko in malo preveč očitno je hotel pokukati pod kožo filmskim junakom, v njihovo psiho in podzavest. Vse to, predvsem este-tiziranje, gre na račun v knjigi tako izvrstne vrtoglave akcije, strašnega zapleta, ki poganja vedno nove in nove zločine na videz tako odličnega, nedolžnega in dragega gospodiča Ripleyja.
Mladi Ripley, ki ga impresio-nira brezhibni Mat Damon (Do-
bri Will Hunting),je uboga new-yorška para, uglaševalec klavirjev in liftboy. Ladjarski magnat Grenleaf mu ponudi sanjsko službo: plača mu potovanje na italijanski jug, kjer magnatov sin Dickie, odlični Anglež Jude Law, za nedoločen čas hedonistično konzumird radosti sonca in morja, sočnih Italijank pa tudi svoje zaročenke, zmedene Marge, spet Britanke Gwyneth Paltrow.
Ripley naj bi Dickija prepričal, da se vrne domov, toda tudi sam se hitro prepusti večnim počitnicam. Skupaj z uživa/sitim Dickijem igrata jazz, hodita na seanse v Neapelj in Rim, jadrata in kadita cigare. Toda prijateljska naveza ne more preskočiti nenapisanih kodov, iti bodo za vedno ločili revne od bogatih. Prvi so za okus drugih neokusno skromni, v obratni smeri pa nečimrni. Prištejte patološki značaj užaljenega Ripleyja, njegov narcizem in inteligenco, pa lahko začnemo preštevati trupla.
Film je lepo gledljiv, Ripley demoničen, toda njegova samo-destruktivna pot v pekel je tako gladka, da jo je kar neprijetno spremljati. Film je na letošnji podelitvi oskarjev pogorel, "krivico ” pa je za malenkost izravnala najprestižnejša britanska filmska nagrada, kipec londonske filmske akademije Bafta za najboljšo stransko vlogo, ki ga je pošteno zaslužil Jude Law.
Ko smo že pri teh nagradah: prav ameriška Lepota po ameriško jih je snela največ, kar šest, enega več kot v Los Angelesu.
TOMAŽ BRATOŽ
Praznujmo skupaj 10. rojstni dan podjetja Avto-hit, d.o.o. Kdaj? Sobota, 15. april 2000, ob 10. uri.
Kje? Pred Citroen centrom Cikava v Novem mestu.
Za zabavo bodo poskrbeli:
• Mama Manka
• ansambel Mladi Dolenjci
• ansambel Rubin
Javno žrebanje nagrad, testne vožnje, prigrizek za obiskovalce. Avto hit - 10 let povezanosti z avtomobili in kupci.
=4-vto-Ln
^ k r a a
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v 1. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8001) Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronskapotid.infoOšdol-list.si Internethttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: UELO-TCR, d.d., Ljubljana. Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi oh 10 obletnici poslovanju popuste tudi do IS % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Topla, Bartog, zaganjače za traktorje Zetor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter. idr. Pokličite nas na E (064)324-802 ali 326-870.	606
TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico Supe-rior, dobro ohranjeno, brezhibno, prodam. E(068)77Q-174.	1064
ROTACIJSKO kosilnico SIP 165 - 4 disk, prodam. E (068)326-275.
ŽITNI KOMBAJN Class kompakt, delovne širine 2.80 m, v dobrem stanju, prodam. E (061)28-62-431.	1065
KROŽNO KOSO za motokultivator Goldoni ali Labin Progres, širine 120 cm, rabljeno 1 sezono, prodam E (041)791-462 ali (068)81-246.	1091
TRAKTORSKO kabino za TV prodam E (068)73-854 ali (041)974-023.	1108
ZETOR 5911, dobro ohranjen, registriran, prodam. E (041 )954-656.	1116
KUPIM
KUPIM suhe smrekove deske, 2 cm debeline. «(041)799-103.	1070
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam. B (041)628-851. CLIO fidji, star 3 leta, rdeč, prodam. » (068)65-395.	1055
FIATTIPO 1.6 IES, letnik 1993, registriran do 11/00, prodam. «(041)931-619.	1058
R 19 lintited, letnik 1995, registriran do 7/ 00, ugodno prodam.«(068)23-998.	1059
R 5 F1VE plus, letnik 1994, kovinsko siv, 73.000 km, prodam.«(068)325-952. 1081 JUGO 45, letnik 1991, in cirkular prodam. «(068)326-704.	1082
Z128, letnik 1987,79.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam za 35.000 SIT. ff (041)859-821. 1088
MOTOR skuter, tip Mcssage, 49 cem, prodam. »(068)28-028.	1093
UNO 60, letnik 1986, odlično ohranjen, registriran do 7/00, prodam. « (041)328-128. GOLF JX D, letnik 1987, ohranjen, kovinske barve, prodam.«(068)325-238.	1098
Z101, letnik 1989, prodam. »(068)770-084. DEWOO RACER1500,letnik 1995,prodam. «(068)341-796 ali (041)950-183.	1110
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 3/2001, prodam ali menjam za diatonično harmoniko.«(068)324-249.	1112
R 4 , letnik 3/91, registriran do 2001. rdeč, prodam. « (068)85-823, od 19. do 21. ure. AUDI 100 2.0, letnik 1988, registriran do novembra, prodam.»(041 (954-656.	1115
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 10/ (K), lepo ohranjen, motor v odličnem stanju, prodam.»(068)79-618.	1119
FIAT PUNTO, letnik 1994, dobroohranjen, prodam. »(041)779-559.	1120
CLIO 1.2 RN, letnik 1997, rdeč, registriran do 3/01. prodam. » (068)771-091 ali (041) 954-661.	1123
R 5 FIVE, letnik 1994, registriran do 11/00, 3V, ugodno prodam. D (068)325-095 ali (041)38-84-85.	1127
CLIO 1.4. letnik 1994, 84.000 km, 5V, bel, radio, z vso ostalo moderno tehniko, prodam.»(068)376-851.	1099
POSEST
LEPO atrijsko hišo v bližini Čateških toplic, 120 m2, podkleteno. 35 m2, in prizidek, 80 m2, obnovljeno, popolnoma opremljeno, vsi priključki, vrt 1800 m2, ugodno prodamo. Možnost odkupa zemlje 7(XX) m2, delno zazidljivo. E (031)34-64-64.	1031
HIŠO, (elektrika, voda, hišna številka), njivo in vinograd prodam . E (068)34-65-035.
VIKEND - ZIDANICO z vinogradom, 350 trt, voda, elektrika, telefon, asfalt, lepa lokacija (Arineško pri Brestanici), prodam E (0600)611-252.	1033
NA OBMOČJU Novega mesta , smer Stranska vas - Birčna vas, kupim zazidljivo parcelo. E (041)937-724.	1056
VIKEND na Senovem, z manjšim sadovnjakom. 5900 m’, prodam E (041)339-333.
3 HA TRAVNIKA na Ratcžu prodam ali dam košnjo v najem. E (068)85-878.	1067
GOZD, 1 ha, delno zasajen s smrekami, v k o. Dobravice. prodam. E (041)690-092. HIŠO v VI. gradbeni fazi v okolici Zbur prodam. E (041)626-177.	1079
MANJŠO HIŠO ali gradbeno parcelo v okolici Trebnjega, po možnosti v smeri Ljubljane, kupim. E (031)573-092.	1080
ZAZIDLJIVO PARCELO, več kot 400 m2, na Grmu, prodam. E (031)541-547.	1103
ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu, velikosti 7 do 10 a, do vrednosti I0.(XX).(XX) SIT kupim. E (041 )348-733.	1106
V ČRNOMLJU in okolici prodam gozd, 13.000 m2, na lepem kraju, 130 m3 lesa za drva, za 470.000 SIT. E (061)667-641,
^popoldan.	1107
V SEMIČU prodam zidanico z vinogradom. E (041)929-322, od 11. do 15. ure. 1111
V CENTRU Semiča prodam starejšo pritlično vseljivo hišo, elektrika, vodovod. E (068)66-599.	1126
PREKLICI
JOŽE KRNC iz Zagrada 23 opozarjam Ja* neza in Marijo Povše, Zagrad 14, da prekličeta obtožbe glede prijave policiji, za kar obtožujeta mene.	;	1109
MARJAN KOPIČ, Ratež 14 c, opozarjam Slavico Matičcvič z Rateža, naj me preneha napadati in žaliti, sicer jo bom sodno preganjal!	1124
PRODAM
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. E (063)451-082.	482
PLINSKI PRETOČNI BOJLER V/R 350-1 Junkers Bosch, nov, še zapakiran, za 40.000 sit prodam. E (041)860-134.	546
SM REKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, brune, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, E (068)73-587.	901
KOŠNJO prodam. E (068)40-375.	1051
SUHE DESKE, akacija, češnja, debeline 3 in 2 cm, prodam. E (068)67-511.	1057
CVIČEK in belo vino ter večjo količino ba-liranega sena prod#i ali menjam za koruzo ali ječmen. E (068)73-119 ali (041)358-147.
SENO V BALAH, balirko, domače žganje in cviček prodam. E (068)89-252.	1066
JEČMEN in koruzo v zrnju prodam. E (041)874-426.	1071
GRADBENO DVIGALO, do 800 kg, prenosno, za 95.000 SIT, in troje oken termo-pan, l(X)x 100, uvoženih, po 15.000SlT/kom. prodam. E (068)47-192, od 20. do 21. ure. SENO in otavo, balirano v kocke, prodam. Možna dostava. E (041 )643-573.	1105
SVINJSKO MAST, seno v balah, ličkalnik za koruzo in koruzo v zrnju prodam. E (068) 82-200.	1113
VINO CVIČEK iz trt cepljenk ugodno prodam. E (068)71-346.	1118
SENO, balirano v okrogle bale, suho, ali silažo prodam. E (041)30-43-5 L 1125 TRAVNO SILAŽO, seno, balirno, prodam. E (041)903-441.	1129
PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 500 kg, atestirano, prodam, E (068)25-154. 1076
DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. E (041)693-219 ali (041)205-440.	900
RAZNO
NA SVOJ DOM vzamem v varstvo 3 do 4 malčke,«(068)30-52-907, Lili, Črnomelj.
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! Odkup 10 let starega avta 200.000 tolarjev!
MARKT
-VtTzu
MARKT, d.o.o.
Novo mesto, Novi trg 11
Prodajamo, kupujemo, posredujemo pri prodaji, kupnji ali zamenjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. Informacije: tel. 068/324-244, 324-245,041/661-331.
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiie 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
V Interspar centru Bršljin Novo mesto takoj oddamo v najem trgovski lokal 10 m2. Informacije na tel. 061/232-17-97.
VEDEŽEVANJE KONDOR .E LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE j§ 090-44-27 VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihc in strojne omete po ugodnih eenah. B (041)642-762.	782
JASNOVIDEC BATO. Cena 500« SIT. Osebne podatke pošljite na naslov: NS, poštno ležeče, 3322 Velenje.	916
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e.«(068)39-30-262. 979 DOBRO VPELJANO trgovino z živili v Črnomlju prodam. Letni promet čez 100.000.000 SIT. »(031)513-425.	1069
ZA NAŠEGA malčka iščemo varstvo na našem domu v Bršljinu. B »(068)323-231 ali (041)385-875.	‘1075
APARTMA v Mcdulinu, za 4 do 5 oseb, lasten vhod. opemljen, oddam od 1.6.2000 do 30.9.2000 v celoti ali 14-dnevne termine. « (068)47-192,od20.do21.ure.	1084
V SEVNICI, na dobri lokaciji, oddam v najem frizerski salon v obratovanju.»(0608) 44-004.	'	1086
ROČNA MASAŽA je vaša pot do zdravja, sprostitve in motivacije. « (041)971-383.
SLUŽBO DOBI
PRIKUPNO DEKLE za delo v strežbi in ku-harico zaposlimo v novomeškem bistroju Caf-fe de Pariš. E 041/628-385.
SODELAVCE za prodajo ognjičeve kreme Ringelblumen Balsam iščemo. E (062)320-30-79, od 7. do 14. ure, Tara, s.p., Maribor.
V GALERIJI KRALJ iščemo fanta ali dekle za okvirjenjc slik. Delo je honorarno E (068)372-720.	1053
REDNO ZAPOSLIMO 2 delavca, stara do 35 let, za slikopleskarsko dejavnost. E (031)632-017.	1054
KUHARJA (-ICO), natakarja (-ico) zaposlimo v gostilni Brunskole, Hrast, E (068)50-125.	1078
K SODELOVANJU vabimo ambiciozne, podjetne in komunikativne osebe za trženje odličnega artikla na območju Dolenjske. E (068)376-330.	1083
KV KUHARICO za delo v Nemčiji zaposlim. E (041)821-522.	1089
V GOSTILNI ŽLAJPAH. Mokronog, zaposlimo natakarico. E (068)49-650, dopoldan.
HONORARNO DELO dobi vrtnar. E (068) 322-643 ali (041)779-430.	1100
NATAKARICO redno zaposlimo v lokalu v Novem mestu. Nedelje proste. E (068)342-641 ali ((H 1)440-827.	Tl 17
Grapak Krško, d.o.o., razpisuje prosto delovno mesto tiskarja -dva delavca. Delo je dvoizmensko. Nudimo solidne delovne pogoje, primerno in redno plačilo. Informacije po tel.: 0608/22-736.
NATAKARICO zaposlimo v Novem mestu. E(031)507-919.	1121
V PICERIJI Nelli zaposlimo picopeka in natakarico. E (068)84-516.	1130
ŠOFERJA s C kategorijo zaposlimo. E (068)322-643.	1131
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO ali trisobno stanovanjc v Brežicah najameva. » (041)919-979, Mateja, (041)609-271, Nataša.	1061
GARSONJERO v Novem mestu oddam.« (041)542-772.	1122
ZENITNE PONUDBE
V ŽENITNI POSREDOVALNICI Sreča v Novem mestu vas pričakuje veliko število žensk in moških za resno zvezo E (068)326-033 ali (031)570-403.	1092
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILACsS
ma naročila za enodnevne in večje piščance.
E (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne, kilogramske bele piščance ter rjave in grahastc jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, E (0608)89-038. 166
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahastc, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. E (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, E(068)84-111.	985
LOVCI, POZOR! Ugodno prodam leglo planinskih goničev odličnih staršev, primerni za gonjo divjih prašičev in iskanje krvnih sledi.E (0608)59-360 ali (041)698-937.	1012
5 OVAC, 7 mladičev, pasme romanovskO' solčavske, prodam. E (041)729-871.	1072
MLADE KOZE prodam. E (068)78-478.
2 TELIČKA sivčka, stara 3' 'mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. B (068)4.1-024, popoldan.	1074
BREJO TELICO, 7 mesecev, 3 250 - kg teli; te, mlekovod Alfa Laval in 600-litrskj hladilni bazen prodam. B (0608)87-004 ali (041)738-324.	1077
BELE PIŠČANCE, težke 1 kg, po 340 SIT/ kg, ter rjave jarkicc, stare 10 tednov, prodajamo. VrtačiČ, Pristavica 1, Šentjernej, ® (068)71-287 ali(031 >712-995.	1087
MLADO KRAVO za zakol prodam. ®
(068)71-352.	1090
TELIČKE, stare 7 do 14 dni, črno-bele-prodam. B (068)89-670.	1097
TELIČKO SIMENTALKO, staro 4 tedne, prodam ali menjam za bikca. B (068)76-537.
PLEMENSKEGA OVNA in belokranjsko belo vino prodam. B (068)52-772.	1102
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, 700 kg. prodam.»(068)78-073, popoldan.
\°t' Z°/»
^	9	O
O-
"6
o,
3rf
0/cev n'
‘S 068/324-377
SL
STU
io
03.0 MHZ
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalutl
/V\
i*
FITNESS - ŠOLAMI - masaIa
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
'ihczi
SIST1018-1995 klasa C
ČEVLJI ZA
Vper,
do 22. 4. 2000
s Kovinotehno!
Pekač
peko
za
TESCOMA,
23
33
cm
Pletene košarice
Rezalni kovinski stroj SIEMENS MS 75000
-moč120W -servirna posoda -popolna zaščita rosila
Testomat
MERCATO
(kovinski)
J
S
I
>
£
S Kartico Kovinotehna 'mm za gotovino
do 5 % ceneje!
Mešalnik BOSCH MFQ1961
- mešalna posoda za 500 g moke
+dodatki (max. količina testa 1,5 kg)
- 2 stabilna nastavka za gnetenje
- 2 metlici za mešanje jamčita za odlične rezultate mešanja in stepanja
BOSCH
nem ogoče je m ogoče
KOVINOTEHNA
| Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru Brežice
VI NT ER ŠPORT
Krvavec	Kum
104,5	105,9
Prodajni center podov
PCP PUREBERi
PARKETARSTVO
LERAN, d.O.O.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
. ,	07/33	79	941
Faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
* HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarješ-V. Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Dobindolu ^Irsna sela), Škocjanu, na Bučki, “dl. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Ljubljani;
' VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar-teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;
’ GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šol-sRi center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);
* KMETIJE: v Orešju, na območju °ele krajine in drugod;*
' NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
O glasite na na sedežu Podjetja ali nas pokličite.
k
SPOMLADANSKA AKCIJA...!!!'
ČRPALKA ZA PRETOK
VISOKOTLAČNI STROJ ZA PRANJE K 310 plus
..33.689 SIT
KE ROKAVICE  116 SIT
IN...10.509 SIT
'ŽJ/tt/r. MOTORNA KOSA FS 36...41.730 SIT
LESENE GRABLJE 779 SIT
CEV ZA ZALIVANJE
0 5/8", 25 m ŠKROPILNICA PVC ...........1.632	SIT	8	L 3.750 SIT
KZ Krka Novo mesto
Agroservis (068 393 01 00)
KOC Graben (068 323 141)
KOC Mirna Peč (068 78 026)
Teh. trgovina Straža (068 84 507)
Blag. Žabja vas (068 341 579)
Trgovina Brusnice (068 85 615)
OC Šentjernej (068 81 175)
SPECIALNA GNOJILA ZA:
vrtnice 1 kg.......307 SIT
jagode 1 kg........307 SIT
travo 1 kg.........307 SIT
Vino Brežice
Trg. Pod obzidjem (0608 61 153) Trg. Dobova (0608 67 019)
Trg. Krška vas (0608 59 441) Agrograd
Šentpavel (061 785 555)
KZ Kostanjevica
Trg. Kostanjevica (0608 87 019) Škocjan (068 770 099) Cene veljajo od UA. do 29.4.2000, oz. do razprodaji
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
vctei
f	^	od	2.999.900,00 sit5!
NISSAN PRIMERA 1.8 16V Comforl Plus. Zmogljiv, tehnološko napreden motor 1-8 1(>\' z nizko porabo goriva. ABS, prednji in stranski zračni blazini, bočne ojačitve v vratih, samodejna klimatska naprava, potovalni računalnik, daljinsko centralno zaklc panje. Super l.ock" sistem zaklepanja, el. p> miik stekel. ■ \gre\ana prednja sedeža
tt na velja za otomni model PRIMI RA 1.6 16 V < mnfon
KtofMaKeni zosio/mlk w Slocvmjo,
NISSAN ADRIA d.o.o„ Ljubljana
/Av)hltHtent trjffitii t stoi čni)!
• AVTOMVN Ijubljaiu. idcloiv (Kil 1818650
• AVTOTlttNK I juNjana ležita, uk-lon 'Kil |/. H.4 899 •AVTOSERVIS PIŽEM Domžale, Ifleltm: (Kil U.J7 100
•NISSAN SERVIS KRI LC. Moravče, ul. o j 7JU J
•AVTOHISA EERK. Maribor, idcft*: 062 22l CH
• NISSAN HVALEC Ptuj. lelcton 062 "N< S O
• MG i! o o. Mula. telefon: l**02 KS KUK •PANADRIA Celje i .dje lefcfon: t)6.i iiS i.š ‘n •AVTO KI K v..u-xkc	i-J.	'
•AVTOHliA KOS, l*olzda. ulefor. (tft.t “02 2šo
•AVTOSERVIS LIPNIK. Velenje.le let« m <n.A »C iV‘
• AVTO MOČNIK. Kranj, lektor. <V>« u: 2“
• AVTOSERVIS GORICA Vsj Cortt j k*i. J \ SS “21
• AVTOMEHANIKA FAty.\N Uracik. ulel-.i: .«.8 ŠT0I2 •AVTOMEHANIKA VIDRIH	-s“‘ M •AVTOMEHANIKA ZIERER NnnKa.it! *».«*
• AVTOHliA Ml RSKA SOBOTA tekli«	32 J'H
PROTE KT/
P
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
"S"
Mo
OGNJIŠČE
ROLETARSTVO
• ROLETE ALU IN PVC
•žaluzije
* vertikalne žaluzije
•PLISEJI
•ROLOJI
•tende •komarniki •fasadni profili
•SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA
rolete in žaluzije •montaža in servis
Šentjernejska cesto 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC
STAVBNO pohištvo
• OKNA • VRATA “VSEH OBLIK*
Akkreditierungs
Rat
ISO
9002
MB
T E l\l D E
* ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT
.383,00
05T1 ČAS
omon 9.900,00
>REAM	1	J
Mercator Center Novo mesto
VINTERSPORT
Trgovine za zmagovalce
.
PORTRET TECjA TEClNA
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07! 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
&loi>en«A^
linifbv
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo...
(Ljudska)
DORDE BALAŠEVIČ V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto vabi v soboto, 22. aprila, ob 20. uri na dobrodelni koncert Dorda Balaševiča v Športno dvorano Leona Štuklja. Izkupiček koncerta bo namenjem preventivnim programom za otroke in mladostnike omenjenega društva, svojemu honorarju pa sc odpoveduje tudi priljubljeni pevec. Predprodaja vstopnic: Kompas Novo mesto na Novem trgu, glasbena trgovina Hard Rock Shop v Ljubljani in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v Rozmanovi ulici 30.
Anica
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zvonik grozi mimoidočim
Zaradi vibracij težkih zvonov je eden od zvonikov kočevske cerkve tako poškodovan, da obstaja nevarnost, da se bo porušil - Sanacija bo stala najmanj 10 milijonov tolarjev
Beltov delavec trdi, da je sam zakopaval sode z odpadki, kam, pa ne pove zastonj - Za Vaš kanal so dirke formule 1 predrage - Je kdo videl nemškega terierja? - Kaj je večina
DVAJSETLETNICA INDUSTBAGA - Pred dvajsetimi leti se je na tedaj živahni glasbeni metliški sceni pojavila zdaj že legendarna skupina prvega j belokranjskega pankerskega vala Industbag, ki je na svoje koncerte pri- j vabljala tudi do tisoč ljubiteljev tovrstne glasbe. Industbag je preživel vse glasbene spremembe in se v devetdesetih letih ustalil kot ena najboljših skupin drvečega rokenrola pri nas. Dokaz za to je plošča Brez provokacij iz leta 1998. Letos spomladi skupina pripravlja izdajo novega albuma. Praznovanje dvajsetletnice pa Industbag začenja z nastopom v oddaji Izšle kani na 2. programu Radia Slovenija, ki bo na sporedu v petek, 14. aprila, ob 22.25.
VELIKONOČNE
DELAVNICE
NOVO MESTO - Dolenjski muzej je pripravil niz velikonočnih ustvarjalnih delavnic za otoke in odrasle, na katerih so udeleženci izdelovali voščilnice za velikonočne praznike ter barvali in oblikovali pirhe. V petek, 14. aprila, bo ob treh popolne, v soboto in sredo, 15. in 19. aprila, pa ob desetih dopoldan na vrsti izdelovanje pisanic z voskom. Cena za posamezno delavnico je 150 tolarjev.
TUDI V RIBNICI SO OCENJEVALI SALAME
RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice je v gostišču Mihelič pripravila že peto tradicionalno ocenjevanje domačih salam. Posebna strokovna komisija, ki jo je vodil Franc Čampa iz Žlebiča, sicer ocenjevalec tudi na mednarodnem kmetijskoživilskem sejmu v Gornji Radgoni in so jo sestavljali Janko Debeljak, Vladka Turk, Janez Koprivnikar, Sonja Gornik in Alojz Andolj-šek, je med osemnajstimi vzorci izbrala najboljše. Zlatega priznanja ni bilo, srebrno je prejel Jože Maroltih iz Gornjih Podpoljan, ki je zbral 18,5 od možnih dvajset točk, bronasto priznanje pa so prejeli: Emil Nosan iz Sajevca, Alojz Andolj-šek iz Velikih Poljan, Andrej Šilc iz Slatnika in Franc Novak iz Hlebca, iz občine Velike Lašče. Vsi so zbrali po nekaj več kot 17 točk. Tokrat ni bilo izločenega vzorca, kar pomeni, da se kakovost teh suhomesnatih izdelkov izboljšuje. Povrh tega salam ne sušijo na dimu, saj ocenjevani vzorci niso bili prekajeni. Izkušeni člani komisije so soglašali, da so tudi ribniški izdelki lahko konkurenca uveljavljenim izdelovalcem salam. Edina pripomba komisije je bila, da bi morali v prihodnje bolj poskrbeti ja ustrezno hranjenje že posušenih salam.
KOČEVJE - Cerkev v Kočevju sodi med največje v državi. Zgradili sojo v začetku stoletja tedanji prebivalci Kočevske kočevski Nemci, ki so cerkev posvetili zavetnikoma zoper kužne bolezni Fabijanu in Boštjanu. V desetletjih obstoja je zob časa naredil svoje, vidne poškodbe pa je utrpela tudi zaradi vibracij treh skupno 3 tone težkih zvonov in trkov ob kamenje, tako da danes eden od zvonikov grozi, da se bo porušil.
Desni zvonik je v višini 35 metrov od tal razpokan, kot bi utrpel hud potres. Ker je močno poškodovan v dolžini kar 30 metrov, obstaja nevarnost, da bo odpadajoče kamenje poškodovalo mimoidoče. Nevarnost za mimoidoče je še toliko večja, ker stoji cerkev ob najbolj obljudeni ulici v mestu. Zato se je kočevski župnijski urad obrnil na kočevsko občino, naj cerkev razglasi za kulturni spomenik. Le na ta način bi bili namreč pri sanaciji upravičeni tudi do državnega denarja. Čeprav je od tedaj minilo že več kot leto dni, občinski svetniki te pobude še niso imeli na dnevnem redu. Zato kočevski župnik Marjan Lampret takšno ravnanje pristojnih v občini ocenjuje za arogantno, provincialno in antikulturno.
Zaradi nevarnosti, ki jo poškodovani zvonik predstavlja za mimoidoče, so se v župnišču odločili za izdelavo strokovne naloge, kako nastalo stanje sanirati. Projekt je že narejen, po njem pa bo sanacija stala najmanj 10 milijonov tolarjev, pri čemer v to številko še niso všteti stroški odrov in dvigal. Sanacija predvideva statično utrditev razpokane plošče in položitev nove, na kateri bo tricentime-trski sloj gume, ki naj bi ublažila
Žice dežurnega telefona se ta večer niso pregrele. Mladenič, ki seje ugledal na časopisni strani, je iskal pot do fotografije. Nekdanji delavec črnomaljskega Belta, ki je tam pustil 17 delovnih let, je poslušal poročilo o odstranjevanju sodov z odpadki v sedanjem IMP Livarju in trdi, da nikakor ne drži, da zdaj ni več takih sodov v okolici. “Dobro vem, kje so, ker sem jih jaz zakopal,” je rekel. Na vprašanje, ali je to komu povedal, je odgovoril, da še bo, ampak le proti plačilu. Še po imenu smo ga vprašali, a ga ni želel izdati. Kako ga bodo našli, zato ni znano. Kot je pribil, naj šefi podjetja ali pa okoljevarstveniki samo vprašajo med bivšimi delavci, pa bodo zvedeli.
Milana iz okolice Dolenjskih Toplic zanima, zakaj Vaš kanal ne predvaja več prenosov ali vsaj po-
snetkov in reportaž dirk formule 1, kot je to počel ob zaključku lanske sezone. “V našem kraju s širšo okolico vred namreč ne sprejemamo programa POP TV, kjer bi si lahko ogledali ta zanimivi spektakel. Hrvaški in avstrijski program pa sta več ali manj nerazumljiva in nerazločna,” je zapisal v pismu za našo rubriko. In kaj pravijo na lokalni televiziji? Urednik Marjan Moškon nam je odgovoril kratko in jedrnato: “Taki prenosi so predragi in toliko nihče ni pripravljen plačati zanje, niti nacionalna televizija.”
Boris Šikonja zelo pogreša majhnega črnega psa s kratkim repom in s številko v levem uhlju. Je pasme nemški terier in seje nekje izgubil. Boris pravi, da je plah in da se verjetno skriva pred ljudmi. “3{X) nemških mark dam tistemu, ki mi ga pomaga najti. Če kaj veste o njem, me, prosim, pokličite na št. 068-52-928 ali 041 -392-419,” je dejal.
Razočarana mama iz Trebnjega, ki je naslov in ime zaupala samo našemu arhivu, se jezi, ker v državnem zboru vedno govorijo, daje na referendumu odločilo ljudstvo. “Ljudstvo smo vsi ljudje, ljudje, ki so glasovali za večinski sistem na volitvah, pa so simpatizerji ali člani strank, torej skupi-
VEČER JAZZA
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek, 6. marca, zvečer je bil v klubu LokalPatriot jazzovski večer, na katerem je nastopil Grašič - Kranjčan kvartet. Glasbeno skupino sestavljajo priznani glasbeniki: Primož Grašič (kitara), Dominik Kranjčan (trobenta), Radko Divjak (bobni) in Aleš Avbelj (bas).
Najvišje priznanje za delo v kulturi v trebanjski občini - Golievo plaketo za življenjsko delo v kulturi je pretekli petek prejela 64-letna pisateljica Anica Zidar iz Mokronoga. Upokojena razredna učiteljica seje rodila v bližnji Mar-tinji vasi. Čeprav nerada govori o sebi, je ob tej priložnosti le nanizala kopico zanimivih misli, zakaj že več kot 30 let piše. Njeno pisanje je močno povezano z otroštvom. Zdi se ji, da je bilo zanjo otroštvo prav posebna domovina; vanjo se pogosto vrača in lovi odmev tistega časa. “Pa tudi v sebi hranim kamrico z doživetji iz tistih dni. Zdi se mi, da bi morala biti taka kamrica v vsakem človeku. Potlej hi kdaj pa kdaj pogledal na svet tudi z otroškimi očmi. In svet bi bil lepši. V otroštvu so postavljeni temelji za kasnejši čas, ” pripoveduje Zidarjeva. Na manjši kmetiji je imela urejen, skromen dom, a bogat s knjigami, z živim pripovedovanjem. Njen oče in babica sta bila odlična pripovedovalca. Rasla je z zemljo, z naravo, nekaj posebnega je bila zanjo prav paša. Z naravo je še danes močno povezana. Tako so njene korenine v kmečkem življenju, v zemlji, na podeželju.
Zgodbe in pripovedi so dolgo dremale v njej. Ta želja pa se je prebudila, ko je stopila v razred. Kot bi ji otroci in njihovi starši potisnili pero v roke. Bil je to čas, ko je vas doživljala hude spremembe, ko so se zaselki praznili in se pričela sreminjati, zaraščati tudi krajina. Tako so najprej nastajale črtice, kratki lirični utrinki o vaškem življenju, o pretresih na podeželju, ki ga je razjedal novi čas, ko se je marsikaj podrlo v odnosih med ljudmi, ko se je
kmečki človek znašel nekako na robu. To so zapisi o stiskah, o vsem tistem, kar je počasi izginjalo, umiralo... “Včasih je bil svet lepši, ves prepleten s stezicami, tudi z bližnjicami in s stezicami od srca do srca. Izginile so, stena raste med ljudmi. V teh mojih črticah se je prepletalo troje: otrok, družina in zemlja. Prva črtica je izšla v Dolenjskem listu, bo že kar 30 let. Te črtice so pisan mozaik čustev, upov, dvomov, ljubezni, hrepenenja, razočaranj, pričakovanj; vsega, kar sestavlja življenje. Teh črtic se je nabralo blizu tisoč. Objavljala sem jih po najrazličnejših revijah in časopisih. ”
O otroku in družini Anica Zidar piše, ker se ji zdi, da je otroštvo dragocen napoj, ki nikoli ne izpuhti. Vse čase ga nosimo v sebi: v dobrem ali v slabem. Otroštvo je bogata dota. Otrok občuti ponekod pravo čustveno lakoto. Otrok ima lahko vse, a je brezdomec v hiši, kjer naj bi bil doma, se počuti kot tujec. Njena hči Tatjana je končala dramaturgijo na AGRFT v Ljubljani, zdaj je samostojna podjetnica, sin Izidor, glasbenik po duši, pa poučuje zemljepis na neki ljubljanski šoli.
Njeno pisanje je povezano tudi z zemljo, delom na njej. Junak njenih črtic je kmečki človek, povezan z zemljo, zazrt v prihodnost. To so mali ljudje, a veliki po srcu. Zaveda se, da se s knjigo ne da reševati problemov, a če so razgrnjeni, bolj bodejo v oči. Med človekom in naravo mora biti ravnovesje, sicer gre vse rakovo pot. Dokler bo še ljubezen do zemlje, se bo podeželje ohranilo, sicer nas bo pregnala zaraščenost, razmišlja Zidarjeva. Hvaležna je Kmečkemu glasu in njegovemu literarnemu uredniku Bojanu Ajdiču za velik posluh za vse te njene drobne zapise in povesti, ki so izšli v šestih knjigah. Njena zadnja, sedma knjiga Zapoj, bela golobica, je pravljična zgodba, izšla lani pri mariborski založbi Drumac. Za pravljico je potrebna domišljija in z obojim se že kakšno desetletje srečuje v literarni delavnici, ki jo vodi na mo-kronoški osnovni šoli. Sodeluje tudi v skupini za samopomoč starejšim v Mokronogu. Svoje zgodbe Mokronožice, kot se imenujejo, občasno zapišejo in izdajajo v svojem glasilu.
PAVEL PERC
ZA OBNOVO ZVONIKOV - Ob sprejemu proračuna za letošnje leto v začetku marca so kočevski občinski svetniki za zvonike namenili 500 tisoč tolarjev, j Ob predlogu svetnika Vincenca Janše, naj ob rebalansu proračuna občina prispeva vsaj še 2 milijona tolarjev, je Ivica Kaplan, ki je za kočevski občini I zadolžena za kulturo, povedala, bodo zvoniki prihodnje leto uvrščeni v prija- ' vo za pridobitev državnega denarja, letos namenjeni denar iz občinskega j proračuna pa naj bi župnišče porabilo za projekte. (Foto: M. L.-S.)
na državljanov. Če bi si učenci v šoli privoščili take napake kot Peterle, Janša in drugi, bi imeli same nezadostne. Za večino od sto mora biti vsaj 51 odst., zato bi jaz vsem, ki drugače računajo, dala 16-odst. plače,” je zažugala.
Dobra znanka Dolenjskega lista iz Novega mesta je še enkrat potrdila, da so med Belokranjci še 'pošteni ljudje. Zahvaljuje se gospodu Ovničku iz Križevske vasi, ki je ob poti našel mobilni telefon in najdbo predal policiji.
B.	D. G.
VELIKONOČNI ŽEGEN
MULJAVA - V Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji so v nedeljo, 9. aprila, popoldan odprli razstavo Velikonočni žegen, na kateri so na ogled stare predloge za izdelovanje pisanic, zbirka velikonočnih razglednic in značilne velikonočne jedi. Razstavo je pripravil dr. Boris Kuhar, med otvoritvijo pa je Milena Starešinič iz Ravnac pri Suhorju pokazala, kako se izdelujejo belokranjske pisanice.
ZA OTROŠKI ODDELEK - Ob 7. aprilu, dnevu zdravja, je bila v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine prejšnji četrtek slavnostna prireditev, na kateri so vsi sodelujoči nastopili brezplačno, med njimi tudi skladatelj Mojmir Sepe in pevec Lado Leskovar. Od torka do petka pa je bila v kulturnem centru odprta tudi prodajna razstava, več kot 85 slovenskih umetnikov je namreč novomeški bolnišnici podarilo okoli 150 likovnih del. Prodali so jih 65, izkupiček od prodaje - 3 milijone 385 tisoč tolarjev pa bo šel za obnovo otroškega oddelka. Slike, ki niso bile prodane, bodo v kratkem na ogled in naprodaj še v restavraciji novomeške bolnišnice. (Foto: J. Dorniž)
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Pakar z Mestnih njiv 16 v Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.(1) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
2. (3) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
3. (2) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
4. (8) Mamina ruta - ansambel Braneta Klavžarja
5. (4) Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester
6. (6) Godcu v spomin - Trio Frančič
7. (5) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
8. (-) Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji
9. (7) Dolenjski “šmardone” - ansambel Mavrica
10. (9) Darovalcu - ansambel Tonija Verderberja Predlog: Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta
&---------------
KIJPON ŠT. 15 Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Stutlio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
vibracije ob zvonjenju, predvideva pa tudi.povezavo sten z 12 jeklenimi vezmi in sidrnimi ploščami ter na koncu zalitje razpok s ce-mcntno-silikatno maso. Kako bodo sanacijo finančno izpeljali,
še ne vedo. Tako kot pri obnovi strehe, ki sojo zaključili pred nedavnim, pa v župnišču tudi tokrat računajo na pomoč prebivalcev in solidarnost podjetij.
M. L.-S.