Ste?. 282.
POLITIČEN LIST Zfl
NAROD.
Leto XXXII.
r Uredništvo
fvhoi!
je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dverliie nad tiskarno), Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. l/rednlikega telefona štev. 74.

fNfflPl ,
V Ljubljani, v soboto, 10. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ia praznike, ob polu S. uri popoldne. - Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, polovico leta 1J K, z« četrt let. 8-50 K, za 1 mesec 2K20h. V up ravniku prejeman: « ealo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani sa dom je dostavnine 20 h. - Plačuje at vnaprej.
Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I a i a r ali a« ra£una|o enostopna petltvrsta (dolžina »s Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa trikrat
9 b, za ve£ kot trikrat 8 h. f reklamnih noticah atane enostopna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem »bjavljenja primeren popust.
Vptavniikega telefona itev. 188.
Govor poslanca Šukljefa
v državnim zboru dne 2. novembra.
Visoka zbornica! Razpor med g ministrskim predsednikom in njegovo vladno stranko, ki se je bil tako nevarno pričel, je srtčno poravnan. Ni se končal tragično, vihar ogorčenosti se je polegel in nadvladala je modra previdnost, da samo obstanek Kor-berjeve vlade nudi levici toliko ugodnostij, katerih ne kaže postavljati v nevarnost zaradi znanih dogodkov (v Inomostu), ki so pravzaprav vendar le precej malenkostni.
Spravni govor, s katerim je ekscelenca dr. pl Korber zopet potolažil svojo vladno stranko, je imel popoln uspeh, brez velikih troškov in truda. Vlada je obljubila, da zapre italijansko fakulteto v Inomostu; to je bila edina koncesija nemški levici. Ako vlada le na videz odlaša še za prvo poluletje, hoče s tem le prikriti svoje umikanje.
Kaj se zgodi s pcslopjem fakultete, katero je, kakor smo danes slišali, jako razkošno opravljeno, to je stvar, ki utegne zanimati Ne vemo, ali se to zanimivo poslopje popravlja ali bode morda izročeno v varstvo in oskrbo komisiji za vzdrževanje zgodovinskih spomenikov. (Prav dobro!)
V ostalem, kakor rečeno, vlada ni storila bistvenih koncesij. Toda v govoru gospoda dr. pl. Koiberja zasledimo več zapletenih stavkov, ki zahtevajo mnogo pazljivosti. V teh zloženih stavkih si vidno nasprotujeta glavni in odvisni stavek. Kar z absolutno gotovostjo trdi glavni stavek, to ali jako omeji ali popolnoma zanika odvisni stavek.
Take govore je treba, kakor rečeno, citati z vso pazljivostjo, čitati je treba med vrstami. In to je storila častiti nemška levica ter bila zadovoljna z izjavo gospoda min. predsednika.
Toda, gospoda moja, iz istega psihološkega vzroka mi ne moremo biti zadovoljni
z ministrovim odgovorom. Mi moramo zd-se Pfckaj drugega posneti iz govora.
Ker nas praksa uči, kako prazne so lepo doneče fraze min. predsednika, zato v naših vrstah napravljajo jako slab vtis. Kaj naj sedimo n. pr. o besedah g. min. predsednika, ki je trdil, „da njegova vlada kaže enako bJagohotnost koristim in željam vseh avstrijskih narodov?" Praksa nas uči ravno nasprotno.
V pojasnilo svoje trditve Vam navedem en sam zgled: Kdor pozna slovensko ljudstvo, mora priznati, da je za obrtni pouk posebno sposobno. Naši ljudje imajo veliko ročno sposobnost, smisel za barve in oblike, so inteligentni in porabni, zato tudi kakor ustvarjeni za višjo obrtno izomiko.
Opetovano so kempetentni faktorji opozarjali vlado na potrebo večje obrtne izobrazbe, teda vzemite, gospodje v roke državni proračun za leto 1905 Kaj najdete v proračunu? Za obrtno šolstvo v Avstriji zahteva vlada ogromno svoto 95 milijona. Dobra šestinka vsega proračuna za šolske namene je namenjena za obrtne šole. In cd te velike svote dobč Slovenci in Hrvatje, torej skoraj dva milijona prebivalstva, malenkost niti 80.000 kron. (Čujte! Čujte!), torej komaj polovico tega, kar dobi mala vojvo-dina Solnograška za obrtni pouk.
Da Korberjevo ministrstvo s financami nima sreče, to je jasno. Računski zaključek, ki smo ga dobili te dni; po mnogih letih prvič zopet kaže žalostno prikazen, da ima državna uprava primankljaja 1,900.000 kron.
Našo nelepo finančno situacijo najboljše pojasni vladna predloga, ki naj bi poljedelcem olajšala pcmankanje krme. V istini pa ima ta predloga nžmen, da zamaši državne blagajne.
Gospoda moja! Ne samo na finančnem polju, marveč tudi pri upravi ima Korber-jeva vlada primankljaj. Opravičeno so že razni govorniki naglašali, da je avstrijska
uprava za Korberjeve vlade postala ne le dražja, nego tudi mnogo slabejša. (Tako je!)
Birokracije v Avstriji ni nikdar ločil tolik prepad ed prebivalstva kakor ravno sedaj (Res je!) in nikdar ni tako slabo razumela ljudske duše in ljudskih teženj, kakor ravno pod vodstvom onega min. predsednika, katerega govori so vedno okrašeni z modernimi idejami. (Tako je!) Vidimo pa tudi, da avstrijska birokracija nima več potrebne zmožnosti, s katero bi mogla varovati ugled države nasproti ulici, ako so demonstracije uprizorjene od nemške strani.
To se je pokazalo tudi v Inomostu. Ti dogodki so tudi v Italiji vznemirili javnost. V raznih italijanskih mestih so se vršile demonstracije, toda italijanska vlada je z veliko previdnostjo zabranila večjo škodo. In kaj se je zgodilo pri nas!
Začudil stm se, ko sem slišal iz ust gosp. min. predsednika, da sta bila ces. namestnik in osrednja vlada nele poučena o nevarnem značaju razmer v Inomostu, marveč da sta že teden dni prej vedela, da so italijanski dijaki oboroženi z revolverji, s katerimi se hočejo braniti v sili. Dolžnost vlade je bila, da prepreči izgrede.
A kaj je vlada storila ? Zanašala se je na župana in mestno policijo, ki spominja na stare dobre čase, da zabranita izgrede.
Reči moram, da bi bila vlada storila druge korake, ko bi se isto godilo v slovanski občini in bi bili Nemci v nevarnosti. (Res je!) Vsem so še v spominu znani dijaški izgredi to spomlad v Pragi. Seveda so o dijaških izgredih različni nazori.
Gospod ministrski predsednik je rekel, da je „bumel" v zgodovinskem svitu žareča tradicija nemškega dijaštva dočim praški meščani trezno sodijo, češ, da je to le ovira prometa, oziroma nagajivost na ulici.
Razmere v Pragi pa niti približno niso bile tako nevarne in resne, kakor v Inomostu. In vendar je policijska oblast v Pragi
vse storila, da omogoči »promenado" nemških dijaških društev po ulicah.
Še točnejša je ta primera z Ljubljano, ker imamo le mestno policijo. V Ljubljani čuti to ali ono nemško društvo potrebo, prirediti slavnost z javnim slovesnim obhodom ter povabiti tudi unanje goste. Tako je pred dvema letoma nemško telovadno društvo v Ljubljani povabilo v goste tudi tovariše iz Celja.
Znano pa je, da Celjani niso ravno priljubljeni v Ljubljani. V živem spominu je še, kako so Celjani ljubljanske goste surovo zaničevali in napadali. Dasiravno torej Celjani v Ljubljani niso dragi gostje, vendar je izjavil ljubljanski župan, da prevzame vso odgovornost za javno varnost. Toda niso mu verjeli in odklonili njegovo jamstvo. Iz vse dežele je vlada poklicala orožnike v Ljubljano, da ob belem dnevu obkolijo slavnostni prostor in velik del Kongresnega trga. Te varnostne priprave so bile tako pretirane in smešne, da moram navesti sledeči slučaj: Petletni sin tovariša dr. Šusteršiča je šel s služkinjo iz hiše, ki je bila tudi v kordonu. Ven sta smela, a nazaj ju straža ni pustila. Po daljšem zatrjevanju, da morata v hišo, sta mogla skozi kordon. Orožnik pa je stopil za njima do vežnih vrat, da se prepriča, ali sta morda — petletni deček in služkinja nameravala napad na zbrano nemško družbo.
Gospodje! Ko bi bila vlada le mali del teh smešn® pretiranih varstvenih korakov storila v Inomostu, ko bi bila v noči od 3. na 4. novembra le peščico orožnikov postavila na trgu pred „Belim križem", gotovo bi se ne bili dogodili oni obžalovanja vredni izgredi. Toda, naravnost nečuveno je, kar se je dogodilo dne 4. novembra.
V mestu, kjer je ces. namestništvo, nad-sodišče, višje drž. pravdništvo, so ob belem dnevu povsem mirno rušili hiše in državna poslopja, in vse državne oblasti ne ganejo prsta. Tu se moram vprašati: Kaj bi se v enakem slučaju zgodilo pri nas? Prepričan
U ISTE K.
»Dohtar«.
Spisal V. K.
Oča Kračar so bili debel možakar z rdečim ploščatim obrazom. Njih nos je bil jako bujno razvit in je kazal redko barvo rahlo ozeblega nageljna. Sivkaste oči so bile drobne in običajno so dobrodušno zrle v pisani svet. Oblečeni so hodili oče Kračar kakor drugi krščanski ljudje, le doma v službi so nosili belo suknjo.
Bili so namreč velik dobrotnik lačnemu človeštvu. Prelivali so nedolžno kri nežnih teličkov, pujskov, koštrunčkov in backov, včasih pa tudi polnoletnih volov. Razen Kračarjevega očeta ni bilo v trgu nobenega mesarja. Zato se jim je dobro godilo in čim dalje bolj sta jim rasla trebuh in ugled.
Oča Kračar so imeli troje hčera. Prva je vzela krčmarja, druga peka, tretja pa je bila nekaj čisto posebnega, nekaj idealnega.
Ime ji je bilo Paparela. To sicer ni Bog ve kaj vzornega, toda poslušajmo dalje! Gospedična Papaiela je bila majhna in okrogla kakor očetove klobase. Tudi ona je imela
majhne sivkaste oči, kakor prozaični oča Kračar, in vendar — in vendar je bilo njeno srce jako poetično nadahnjeno in polno lepih občutkov, ki so bili vzvišeni tako nad vsakdanjo kuhano govedino kakor nad prazničnimi pečenkami. So sicer klepetavi ljudje, ki trdovratno trdijo, da debeluharji povprek nimajo nikdar nikoli nobenih nežnih čuvstev. Pa to ni res! Debela Paparela je imela v svoji duši dovolj poezije za troje suhih mestnih šogic.
Taka je bila torej pravzaprav gospodična Kračarjeva, ki je po smrti matere Kračarke vodila očetu ministrstvo notranjih zadev. In ljudje, ki je niso poznali dobro in ki so mislili, da je čisto navadna kmečka bunka, so se grdo motili o njej in nikdar ne bi bili pričakovali, da se bo debela Paparela — ne bodi grdo rečeno — zaljubila v suhega pisarja Peroliznika, ki je pisate-ljeval pri sodnem uradu.
Gospod Peroliznik je bil mladenič tanke, vitke rasti brez vsake nepotrebne maščobe. Lahko rečemo, da je bil eden izmed najvišjih mož na Kranjskem. Bil je suh in dolg kakor fižolova preklja; bil je samo pisar in stradal je vsak teden sedem dni — in vendar
ga je, sit venia verbo, ljubila debela sita hči premožnega mesarja! Taka je moč prave ljubezni, z vsem respektom rečeno.
Mladi Peroliznik je pa hodil svoje dni nagajat več let profesorjem in součencem v gimnazijo. Naposled pa, v četrti šoli, ga je dohitela neusmiljena pravica. Kepal se je pred šolo s svojimi tovariši. Toda največja njegovih kep je priletela na presvetli cilinder Peroliznikovega razrednika. Profesor je bil vsled tega neznansko hud, zlasti pa še zato, ker je bil njegov sijajni klobuk popolnoma nov in je takorekoč še dišal po klobučarjevi štacuni. Mladi hudodelnik je dobil consilium abeundi in se za zmerom poslovil od puste učenosti.
Ker je znal lepo pisati, je kmalu dobil službo pri odvetniku. Tukaj se je v kratkem naučil toliko pravoslovnih zvijač, da so kmetje rajši zahajali k njemu nego k advokatu samemu. Pravdeželjni ljudje so ga častitljivo imenovali »dohtarja" in ta priimek se ga je prijel in se ga je držal kakor smola. Ko pa je odvetnik spoznal, kakšnega nevarnega tekmeca ima v svoji pisarnici, mu je napisal vse hvale polno izpričevalo in ga prijazno zapodil iz službe. Peroliznik
je našel potem zavetje pri sodišču. Dobival je le po petindvajset goldinarjev na mesec, in vendar je bil vedno čedno, skoro elegantno oblečen, nosil je rokavice in cilinder. Vse to je opazila bistrooka Paparela kaj kmalu, in videla je tudi, da se vozi Peroliznik z gospodom sodnikom na komisije. Kaj čuda torej, da se je — brez zamere povedano — zaljubila v vitkega „dohtarja".
Peroliznik pa tudi ni bil neumen. — V kratkem je spoznal, koliko je na uri. Paparela se je zdela njegovim očem všeč. Napisal ji je pisemce s svojo najlepšo pisavo, saj je imel v pisarnici zadosti črnila in časa. Naznanil ji je, da brez nje ne more živeti; da je ona solnce njegovega življenja in če mu mrkne to zlato solnce, potem da bo moral mrkniti tudi on, srečno nesrečni Peroliznik. Take neumnosti je pisal kmečki dohtar; mi pa poznamo marsikaterega pravega doktorja in marsikaterega priznanega pisa~ telja, ki je pisal še vse večje neumnosti. — Toda Papareli so se zdele te lepo pisane prismodarije strašno lepe. Brala jih je vedno iznova in najokala od veselja in ginjenosti toliko solza, da bi gnale največji avtomobil namesto smrdljivega bencina.
sem, da bi vlada proglasila izjemno stanje in nagli sod. (Živahno pritrjevanje). Zato mislim, da bode ravno to, ta slabost državne avtontete nasproti pouličnim demonstrantom imelo jako slabe posledice.
Gospod min. predsednik je govoril tudi o narodnostni poli'iki in sicer nekaj resnih besed na nemško levico, kjer pa so napra vile slab utis. Rekel je: Ni res, da je glavni pogoj veljave in ugleda nemških fctrank sovraštvo in preganjanje drugih na-rodnostij. Te besede so lepe, resnične in posnemanja vredne. Toda nesreča hoče, da te besede prihajajo prepozno. (Pritrjevanje.) Ko bi bil g. min. predsednik govoril te besede takoj iz početka, ne bili bi danes za-gazili tako daleč. Nemci bi ne bili danes tako objestni in domišljavi, da je skoraj nemogoče ž njimi mirno skupaj živeti in da je ir v državnem organizmu v jako veliki nevarnosti. (Res je !)
V zadnji seji je tovariš dr. Menger na-glašal, da ta boj med narodi v Avstriji pomeni razpad. Tej trditvi pritrjujem. Ako v Avstriji ne rešimo narodnostnega vprašanja, je v nevarnosti obstanek države. (Tako je!)
Kako pa naj se to posreči ? Dr. Menger je priporočal novo pravno pot. A meni se vidi, da nimamo dovolj časa. Dvoje je še mogoče: Ali se narodi sami med seboj poravnajo, ali pa mora ta poravnava priti od zgoraj. Vse kaže, da je prostovoljna poravnava in sprava med narodi nemogoča, (Pritrjevanje) to so lepe, a prazne sanje. Mi smo pripravljeni za tako pošteno spravo, toda pogrešamo dobre volje na nasprotni strani. (Res je !)
To smo videli te dni. Vstal je resen, trezen in svojemu narodu gotovo udan mož (baron Offermann). Rekel je besedi: „ Sprava, ravnopravnost, enakovrednost narodov", in kaj se je zgodilo? Še v isti seji so ga obsodili na tatarski način. Dr. Gross ga je osebno obsodil kot zločinca. (Živahna pohvala.)
To naj bi bil lep nauk za g. ministrskega predsednika. V takih razmerah je nemogoča prostovoljna sprava med narodi. Tudi moravski spravni odbor ne bode pospešil sprave. A četudi se posreči sprava na Moravskem, bi iz tega ne izvajal daljših posledic.
Mogoče, da bi Nemci na Moravskem, kjer so v manjšini in štejejo le dobro četrtino prebivalstva nasproti zavedni in močni češki večini, nekoliko odnehali. Toda kjer so Nemci v večini, ondi so neizprosni. To vidimo na Koroškem in Štajerskem nasproti Slovencem. Tu so Nemci brezozirni in ne dovolijo Slovencem niti eksistenčnega mi-nima. Tu Nemci s silo zatirajo slovanski rod, kakor pred stoletji za časa Otonov in poznejših nemških vladarjev ob Labi. (Pritrjevanje.)
Torej je dolžnost vlade, da vzame sama to vprašanje v roke. To se mora zgoditi. Jaz ne razumem te absolutne pasivnosti g. dr. pl. Korberja. Vsaka samozavestna vlada bi danes čutila v Avstriji, da zane-
marja svojo dolžnost, ako z rokami v naročju mirno gleda, kako narodi v divjem medsebojnem boju izrabljajo irt uničujejo svoje moči. (Tako je!)
Tudi v Avstriji bi morali veljati pravica in zapriseženi zakoni in vlada je že po svoji uradni prisegi obvezana, po gotovem pre-i mišljenem načrtu vsakemu narodu dovoliti ! to, kar potrebuje za svoj kulturni napredek. ' Na tej poti bi je ne smeli motiti nobeni ugovori.
A kaj vidimo pri Korberjevi vladi ? Min. predsednik se je obvezal, da v narodnih vprašanjih stori le to, kar odobre nemške stranke, in tako je jetnik nemških strank, j sam si je ovil verigo, sam je stopil v ris,
•	iz katerega ne more in ne sme. (Tako je.)
Nihče ni prepričan, da je ministrski ! predsednik s svojimi naredbami hotel ustreči Slovanom. Odloka glede hrvaških izpitov | gotovo ni izdal, da bi napravil veselje go-
•	spodu tovarišu Biankiniju. Uprava v Dalmaciji in Istri potrebuje hrvaščine zmožnih
! uradnikov, in teh vlada ni mogla dobiti. Isto i velja o vzporednicah v Opavi in Tešinu. i Potreba pouka je bila povod. (Tako je!) | Brez učiteljev ni šol. In koliko krika je ; bilo in je radi tega, in kako silovito so min. predsednika vlekli na verigi, ki si jo je sam ovil, da se je moral končno pokoriti. (Odobravanje.)
In ravno zato, kerje vladna politika v narodnem oziru tako napačna, smo Slovenci prisiljeni zavzeti današnje stališče nasproti vladi. (Pritrje-; vanje.)
Nihče ne more trditi, da slovenimo, da j si osvojamo tujo posest. Nasprotno! Ime-I nujte mi narod v Avstriji, ki bi bil v zgo-| dovinskem času izgubil nad polovico svoje ! rodne zemlje, kakor je ravno slovenski narod. In še danes se moramo umikati ob jezikovnih mejah. Mi ne moremo zabraniti prodiranje gospodarsko in deloma tudi kulturno močnejšega soseda. Glavni vzrok pa je ta, ker vlada zlorablja proti nam svojo oblast, ker birokracija podpira nasprotne napade z vso težo državne avtoritete ter tako pospešuje zatiranje našega ljudstva. V gospodarskem oziru pa nas vlada prezira in zanemarja, zato mora vsako leto na tisoče naših najboljših delavskih močij preko morja v Ameriko, da se ondi preživč, ker se ne morejo doma — vsled preziranja vlade.
V teh razmerah pa še vlada dopušča, da nas naši nasprotniki zatirajo tudi v narodnem oziru. Zato Slovenci vsaj za sedaj ostanemo nasproti vladi na dosedanjem stališču. (Pritrjevanje.)
H koncu še nekaj besed glede visokih šol. Italijanom privoščimo univerzo ter priznamo njih opravičeno zahtevo, ker sami čutimo, kako grenka je gostoljubnost naše mladine na nemških visokih šolah. Niti misliti ne smem na one čase, ko sem bil še dijak na Dunaju. Na obeh straneh zbornice so ugledni tovariši, ki mi gotovo pritrdijo, da ta čas niso pravno razločevali dijakov
po domovinski pravici. Vse je nas družila akademična prostost. Poznali nismo narodne razlike; osobito mi Slovenci smo radi prihajali nu Dunaj, ker nas je od nekdaj vleklo v cesarsko prestolnico.
Tukaj so bili tedaj prve dike univerze učenjaki našega rodu Bil je slavni Miklošič, slavni fizik Štefan in kanonist Czisman. Kakor rečeno, uživali smo popolno ravnopravnost. Razmere so se premenile in danes hočejo s sirovo silo odstraniti z univerze našo mladino, ker se noče odkrivati pri demonstracijah, ko nemški dijaki pojejo „Wacht am Rhein".
V Gradcu ni boljše, dasi je bila graška univerza ustanovljena tudi za nas Jugo-l slovane. Po ustanovnem pismu je graško j vseučilišče določeno za notranje avstrijske ; dežele, koder štejejo Slovenci 40 do 50 od-| stotkov prebivalstva. Pred 50 leti so bila na j graški univerzi v raznih pravoslovnih pred-■ metih slovenska predavanja. (Čujte !) Med i docenti je bil eden prvih avstrijskih profe-j sorjev za civilno pravo, pozneje v Pragi umrli profesor Krajnz, in slučajno tudi oče jako čislanega tovariša na levici, profesor Skedl. Mesto Gradec pa raditega ni izgubilo svojega nemškega značaja. In danes ? Akoravno sta naš jezik in slovstvo jako napredovala, niti misliti ne smemo, da bi danes dosegli slovenska predavanja na graški univerzi, kakor so bila pred 50 leti.
Razmere so torej neznosne za nas in za Italijane. Zato rečemo, ako Italijani za svojih 700.000 duš zahtevajo svojo univerzo, da mi ne ugovarjamo. Toda vsakemu svoje. Potem tudi nam Slovencem , ki štejemo 1,200000 duš, ne morete odrekati univerze. V tem vprašanju naj se stavi »junctim« in obema narodoma naj se dovolita visoki šoli.
O kraju danes nočem govoriti, pač pa rečem, dasi želimo z Italijani prijateljske razmere, da bodemo kot slovanska stranka tudi v tem vprašanju imeli pred očmi zakoniti razvoj slovenskega prebivalstva, ki že mnoga stoletja stalno biva na obrežju Adrije. In s tem končam. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Zakon za izseljence.
Vladni zakonski načrt glede izseljencev, ki je predložen zbornici, predvsem namerava varovati izseljence. Izseljevanje smatra za gospodarski pojav, s katerim se mora računati. Zakonski načrt ne krati posamezniku pravice za izseljevanje. Pojasnila o iz-selniških razmerah bodo dajale državne oblasti, splošno koristni zavodi in podjetja. Pravico za posredovanje bo podelilo ministrstvo za notranje zadeve, ki bo tudi nadzorovalo delovanje posredovalnic.
Kdor bo iskal delavcev za inozemstvo, bo moral imeti oblastveno dovoljenje. Kot dovoljeno smatra zakonski predlog nagovarjanje k izseljenju delavcev le tedaj, če jih vabi delodajavec za lastna podjetja ali pa če jih nagovarjajo osebe, ki so res v stanu, da tudi izvedejo naseljenje. Kdor hoče naseljevati, mora vsak slučaj prej naznaniti oblasti, preden začne nagovarjati.
Nekatere vrste zapeljevanja k izseljenju so same ob sebi prepovedane, n. pr. kupčija z dekleti, sleparsko obetanje itd.
Dalje so sprejeta določila, ki naj varujejo izseljenca na ladji med prevozom.
Posebno ostro se bo gledalo na prste agentom, kateri goljufajo pri prodaji voznih listkov in pri posredovanju hrane med potjo.
S prevažanjem izseljencev v prekmor-ske dežele se bodo smele pečati le take družbe, ki bodo imele za to dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ustanovil se bo tudi pomožni svet za izseljevanje.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Manipulacije s savarovalainami.
Včeraj se je končala obravnava proti bivšima akviziterjema zavarovalne družbe „TheMutual", Gorupu in pl. Ceriču ter trgovcu Alojziju Grebencu, ki so bili obtoženi, da so na svoje korist zavarovali jetične ljudi, hoteč s tem družbo oškodovati, in da so navajali zdravnike, da so dajali netočna izpričevala. Obravnavi, ki je trajala štiri d n i, je prisostvovalo ves čas toliko ljudi, da je bila porotna dvorana natlačeno polna, posebno včeraj zvečer se je kar trlo občinstva.
Včerajšnja obravnava. — Dr. Martinolich zopet zaslišan.
Pri obravnavi včeraj dopoldne je bil zopet zaslišan kot priča dr. Martinolich, ki predloži sodišču družbino korespondenco o že znanem Poru. Zdravniško izpričevalo se glasi za Pora ugodno. Na podlagi te svedočbe je centrala Pora sprejela, in agentura je Ceriču izročila polico za inkasiranje. Toda po preteku 60 dni polica še vedno ni bila plačana, in zato jo je agentura zahtevala od Ceriča nazaj. Ta pa je vedno pravil, da bo polico kasiral in je poslal agenturi šest tozadevnih pisem. Njegovo prizadevanje, da bi dobil denar, je ostalo brez uspeha, in zato tudi zavarovanje ni imelo nobene vrednosti več.
Nato je bila stavljena druga ponudba, katero je pa centrala zopet zavrnila vkljub ugodnemu zdravniškemu izpričevalu. Zato agentura ni hotela Ceriču poslati police. Ako bi hotela družba napravljati taka zavarovanja, ne bilo bi se ji treba nič truditi za kandidate.
Priča pravi, da je glede izraza „p!aci-ranje" vprašal za tolmačenje največje avstrijske in eno budimpeštansko zavarovalnico ter predloži tozadevne spise.
Dr. Krisper predlaga, da naj se te izjave preberč potem, ko bodo oddali svoje mnenje sodnijski izvedenci, ker so bile lahko dotične osebe po dr. Martinolichu napačno poučene.
Dr. Martinolich pripoveduje nato, da dobijo vsi zavarovanci pri „The Mutual" vsako leto dividende, kakor je to določeno po zakonu iz leta 1895. Vse prospekte mora družba predložiti vladi, kjer jih pregleda zavarovalni departement. Stari prospekti se od tedaj nič več ne uporabljajo.
Dr. Tekavčič: Ako kdo vplača premijo, s tem še ni zavarovan. Zavarovanje postane pravomočno, ako centrala pošlje tudi polico, vplačanje premije je samo uvod v postopanje za zavarovanje
Priča potrdi, da družba tako ravna.
Dr. Tekavčič: Grebene trdi, da ste ga nekoč prosili za posojilo. Kako je s to stvarjo?
Dr. Martinolich: Če je tako govoril, je zavijal. O tem sploh nisem nikdar z njim govoril.
Dalje v I. prilogi
Ko se je nekoliko potelažila v svoji srčni sreči, je napisala tudi ona pisemce, ki ni bilo dosti pametnejše od Peroliznikovega. Ker je pa Paparela mislila, da ni izrazila svojih občutkov dovolj natančno in obširno, zato je dodala listu okusno mesene klobaso. Prijetno presenečeni Peroliznik je skrbno pazil, da dopisovanje ni prenehalo. Odslej ni hodil več brez večerje spat. Dobrosrčna Paparelica mu je pošiljala v vrtu po vrvi krač, jezikov, rebrc skozi okno — in na pisarjevih licih so jele cveteti rožice ljubezni.
Peroliznik se je začel rediti. Ko je mislil, da je zadosti postaven, se je namenil, da gre Paparelo zasnubit. Nekega opoldne se je oblekel praznično, in krenil v hišeo očeta Kračarja. Saj mu ni bilo treba daleč hoditi. Stanoval je namreč pri mesarjevem sosedu Pikiču, ki pa Kračarja zaradi pravde ni megel videti niti s krajem očesa.
Korajžno je stopil „dohtar" pred očeta svoje izvoljenke, se priklonil, se odkašljal in začel slovesno, z zamolklim glasom:
„Dober dan, gospod Kračar, e, gospod Kračar, dober dan!"
„Bog daj!" je zagodrnjal začudeno me-
sar, ki je sedel sam za mizo pri telečji pečenki. „Kaj pa je, ali so vas poslali kot bi-riča pome ?"
„0 ne", je hitro odvrnil Peroliznik, ki je slastno užival prijetni vonj Kračarjevega kosila. „0 ne, ampak čisto narobe! Namreč — hm, hm. . ."
Pisarja je začelo nekaj tiščati v grlu, popravil si je ovratnik in je plaho pogledal Kračarja. — Ko je videl, da možakar mirno žveči svoj kos, se je zopet ohrabril in iz-nova povzdignil svoj tenor:
„Častiti gospod Kračar! Vaše blagorodje je menda že opazilo, da ljubim gospodično hčerko —"
„Kaj ?" se je zavzel mesar za mizo. „Prav nič nisem opazil, prav nič! Še to! Saj ima človek tako zadosti dela! Ljubite jo, kolikor jo hočete, jaz in nihče vam tega ne more braniti. — Pa kaj je meni vse to mar?"
»Dovolite, oprostite, cenjeni gospod! Gospod Kračar — prišel je odločilni trenutek mojega življenja, hm, mojega življenja."
»Kaj pa želite pravzaprav?" je vprašal iznenadeni mesar pisarja, ki je gagal v hudi zadregi
„Gospod — odločilni trenutek mojega življenja in prosim Vas za roko Vaše gospodične hčerke!" — Peroliznik se je od-dehnil.
»Kaj ?" je zakričal Kračar, da se je snu-bač prestrašen umaknil par korakov nazaj. »Koliko pa imate plače ?"
„Zdaj trideset goldinarjev na mesec", je bil ponižni odgovor.
„In s tem hočete dobiti moje dekle? Lep zet, res! Z Bogom!"
Ubogi „dohtar" sam ni vedel, kako je prišel vun. Zvečer pa je ves žalosten zopet potegnil v papir zavito večerjo po vrvici skozi okno navzgor in ginjen gledal za Paparelo, ki mu je ostala navzlic vsem zaprekam zvesta. Nocoj mu je bila podarila kos gnjati. Meso je bilo jako osoljeno. Obžalovanja vrednega „dohtarja* je mučila huda žeja in še hujša nesrečna ljubezen.
Oboje je šel gasit v gostilnico „K zlatemu lisjaku". Tam je tiho čepel v prvi sobi in poslušal pogovor trških magnatov v drugi lepši sobi. Menili so se o godbi. Naenkrat se je Peroliznik zgenil! Stari Kračar je namreč pravkar izjavil, da mu ni noben inštrument — izrekel je mož to besedo:
.štrment" — tako zopern kakor flavta. „Dohtarju" pa je šinila dobra misel v glavo.
Že drugi teden je imel flavto, kupljeno na obroke. Kadar je prišel popoldne iz pisarnice domov, je vselej odprl okno in začel piskati na vse pretege. Učil se je vedno ene: „A1' me boš kej rada 'mela ..."
To „sviranje" je bilo res strašansko, „dohtar" je zavijal na grozovite načine. V bližini so tulili vsi psi, tiščeč rep med noge. V štirinajstih dneh ni bilo čutiti nobene podgane več v tem kraju; preselile so se vse na drugi konec trga.
Oče Kračar so besneli od jeze. Od šestih do sedmih so morali poslušati strašno piskanje, prej niso mogli od doma. Zlasti jih je srdilo, ker je gonil „dohtar" vedno eno in ker so oča sicer nosili res belo (mesarsko) suknjo, nikoli svoje žive dni pa ne „sabljice pripasane, puške pa nabasane". Po pravici so torej sumili, da jih ima Peroliznik grdo za norca. Pikič, gospodar „doh-tarjevega" stanovanja pa je bil gluh. In njega niso mogli oča naprositi, da bi prepovedal .dohtarju" piskanje ali odpovedal sobo, ker so bili že dolgo ž njim navzkriž.
Dober mesec so prenašali oča Kračar
I. Pri lop-R	„8lov«no»- dlnA 10. decembra
Grebene pripoveduje, da mu jeGo-rup pravil, da potrebuje dr. Martinolioh de-marja, da naj mu ga on posodi, ker ga bo potem protežiral. On je pa to odklonil, zato je bil Martinolich razdražen.
Dr. M a r t i n o 1 i c h : To je laž. Zaradi tega bodem postopal še posebej proti njemu. Jaz sem le Gorupu pravil, da bom iskal posojila, da uredim ptemoženjske razmere nekega svojega sorodnika, na kar mi je Gorup dejal, da ima Grebene tudi denar. Z Grebencem pa nisem nikoli govoril o tej stvari. Še predno je Gorup to povedal Gre-bencu, sem bil že dobil posojilo drugje
Dr R y b a f : Prej ste rekli, da niste storili nobenih korakov, ko ste zvedeli, kakšen je bil Por.
Dr. Martinolich: Tega nisem rekel. Pisali smo Ceriču samo, naj polico kasira, potem bodemo stvar sporočili direkciji, sicer bi polica zapadla
Zatem se obravnava prekine.
Preiskovalni sodnik dr. Barzal i z T r s t a.
Po zopetni otvoritvi se zasliši kot priča dr. Barzal, preiskovalni sodnik v tej zadevi.
Priča pravi, da mora najprej odločno protestirati proti napadu od strani zagovornikov, ki se je zgodil v njegovi nenavzoč-nosti. Sodnik pozna samo pravico, zakon, dolžnost. Reči smem z mirno vestjo, da sem storil svojo dolžnost. Da se je obravnava odkazala ljubljanskim porotnikom, zgodilo se je iz oportunitete : da se prihranijo tro-ški, in ker je večina prič s Kranjskega. Gorup je priznal svojo krivdo popolnoma neprisiljen, tako kakor stoji v protokolih. Namigaval pa je, da je dr. Martinolich na njega vplival, kar pa nikakor ni res, ker priča ni z Martinolichem drugače govoril, kakor samo uradno. Gorup je pri vsaki preiskavi več priznal, čimdalje jasneje so bile njegove izpovedbe. Ko je priča odšel k orožnim vajam, poizkušalo se je v njegovi odsotnosti obdolžencem preskrbeti svobodo.
Priča pripoveduje, da je Gorup pri vsaki preiskavi jokal Nanj je napravil vtis, da se kesa Grebencu pa moja oseba ni bila všeč in se me je hotel znebiti. Vložil je takoj začetkoma protest, ter hotel slovenskega sodnika, ter mi očital, da sem v zvezi z dr. Martinolichem. — Očitalo se mi je, da nisem zaslišal Žužka. Tega nisem mogel, ker mi Grebene, Cerič in Gorup niso nič takega povedali.
Predsednik: Pojasnite nam očitanje, da je dr. Martinolich špecielno vašo osebo si izbral za preiskavo.
Priča: Jaz nisem v nikaki zvezi z njim. Na tek obravnave ni imel dr. Martinolich nič vpliva.
Dr. R y b a f : Kako to da niste zaslišali Henrika Tinza, ki bi bil za Gorupa razbremenilna priča ?
Priča: Trudil sem se, da bi ga zaslišal, toda takrat je odpotoval in ga ni bilo v Trstu.
Dr. Krisper : Tinz je važna priča: Ali mislite, da se to z nalogo preiskovalnega sodnika ....
Predsednik: Tega vprašanja ne pripustim.
Po odhodu dr. Barzala naznani predsednik, da je le-ta že v sredo poslal tele-grafičen protest proti tem napadom, za katere je izvedel iz časnikov, ter da si proti dotičnikom pridrži pravico sodnijskega postopanja.
Potem povesta izvedenca Hans Roger in Jos. Hudovernik svoje mnenje o pomenu izraza „placirati", ki se objektivno strinja z onim ki ga je zadnjič razvijal dr. Martinolich, da se namreč to pravi, polico izročiti njenemu posestniku. Pri tem pride do
prej neznane muke. Nekega dne pa so srečali »dohtarja" pod trgom.
„Kaj vam dam, če nehate ongaviti na tisto peklensko piščalko?" so ga ustavili.
»Gospodično hčerko !"
Jezno so sc obrnili in odšli. Peroliznik pa je ongavil »štrment" odslej še huje kakor prej. Naposled je to le preveč presedalo trpinčenemu mesarju.
»Veste kaj, gospod Peroliznik!" so dejali nekega popoldne pisarju. »Pa naj bo vaša, moja hči! Samo z dvema pogojema! Ongaviti ne smete nikoli več na flavto in pomagati morate pri mesariji! S pisarijo ni nič."
Še tisto uro sta pila bratovščino.
Peroliznik je vzel Paparelo in se popolnoma posvetil novemu poklicu. Po Kra-čarjevi smrti je prevzel vse za njim. Flavte pa ni nič več „ongavil", ker se je bil v par letih neverjetno zredil in se je njegova žena bala, da ne bi počil sredi svojega koncerta. In kakor očetu Kračarju, tako sta tudi Perolizniku v miru in zadovoljnosti čimdalje bolj rasla trebuh in ugled.
burnih nastopov med dr. Martinolichem in dr. Rybafem, tako da poseže vmes pred sednik in kliče: Bitte um Ruhe! Kein Wort mehr!
Nato se prečita pismena izjava županstva v Robu o Pečku in Udoviču, izjava župnega urada v Vel. Laščah o Žužku in izjava bratov Pollak in več prejšnjih gospodarjev o Ceriču, katera se glase zanj ugodno. Istotako se preberejo izjave zavarovalnih družb o izrazu .placiranje".
S tem je bilo končano zaslišavanje prič in razprava o dokazilih.
Vprašanja porotnikom.
Sodišče stavi porotnikom 11 glavnih vprašanj za slučaje Žužek, Peček, Udovič, Brass. Bizjak in Miiller, če so obtoženci v katerem teh slučajev krivi, ker so bolne ljudi predlagali v zavarovanje, potem ko so zdravnike spravili v zmoto in vplivali na nje, da so zavarovance površno preiskali in jim dajali ugodna izpričevala, in če so s tem pripravili družbo .The Mutual" v zmoto, vsled katere bi imela trpeti škode več nego 600 kron.
Dr. Krisper predlaga za Grebenca dodatna vprašanja v vseh teh slučajih, če se ni pripetila taka zmota, da niso mogli vedeti, da je to hudodelstvo. Dr. Rybar predlaga isto za Gorupa in Ceriča.
Državni pravdnik ugovarja tema predlogoma.
Predsednik odloči, da bo sodišče o tem sklepalo popoldne in prekine obravnavo do 4. ure.
Pri nadaljevanju obravnave včeraj popoldne naznani predsednik najprej, da je sodišče zavrnilo predlog zagovornikov, ter opominja mnogobrojno zbrano občinstvo, da naj se zdrži vsake pohvale ali graje.
Zastopnik drž. pravdništva govori.
Nato podeli besedo dr. Rogini, da dokazuje krivdo obtožencev. Smisel njegovega govora je bil:
Vsak človek bi rad postal bogat, vsakdo hrepeni po blagostanju, toda sredstva v dosego tega namena, žal, dostikrat niso prava. Zlasti je razširjeno mnenje, da zavarovalnih družb ni škoda, če morajo plačati zavarovalnino. Tudi ti obtoženci so prišli navskriž z zavarovalninami.
Obtoženec Grebene ni bil akviziter, toda bil je v zvezi z drugima dvema in je dobival od njih provizije. To samo na sebi ni napačno, dokler se stopa po poti poštenosti.
Ceriču se očita, da je v dveh slučajih napravil goljufijo, v dveh pa samo poizkus, ki se je pa preprečil. Grebencu se tudi pred-baciva, da je Ceriča zapeljeval in se posluževal v svoje namene obtoženca Gorupa.
Obtoženi Gorup je vplival na zdravnike in jih pripravljal v zmoto. Grebene mu je dal pouk, kako naj jih preslepi. Poleg zdravnikov so pripravljali v zmoto v vseh slučajih zavarovalno družbo, kateri so pošiljali napačne podatke in jo varali.
Glavni znak za hudodelstvo goljufije je, da ima storilec namen napraviti škodo. Pri zavarovalnih družbah sloni zavarovanje na določenih principih, da se namreč zavarujejo zdravi ljudje. Kdor zavaruje bolne, mora si misliti, da hoče družbi škoditi.
Nato drž. pravdnik dokazuje krivdo obtožencev v vsakem slučaju posebej.
Obtoženec Gorup je ves svoj zagovor sedaj preobrnil Ali je pri preiskavi ali v tej obravnavi govoril resnico, ko so imeli vsi trije čas skupno se posvetovati in še druge vprašati za svet?
Zagovorniki so postopali agresivno. Hotelo se je uničiti glavno pričo, odvetnika dr. Martinolicha, kateremu se je podtikalo v njegovi odsotnosti, da govori neresnico. Tudi priči Peternelu, ki je kot bivši orožnik in posestnik ugleden mož, se je pred-bacivalo, da je krivo govoril. Da je bilo to sumničenje brez podlage, potrdilo je sodišče samo. Celo na preiskovalnega sodnika dr. Barzala so letele pušice, dasi nima druzega slabega na sebi, kakor da je dober sodnik. Obtožencem bi bilo seveda všeč, ko bi bili imeli takega preiskovalnega sodnika, ki bi jim bil vse verjel
Ko se je bil dotaknil razbremenilnih prič, pravi drž. pravdnik, da je sumljivo, da je Grebene zavaroval osebe, ki se bile vse mlajše nego on, in sicer za slučaj smrti. Grebene pravi, da je hotel špekulirati, toda ko bi bil zavaroval zdrave ljudi, plačal bi bil veliko več premij, kakor je imel pričakovati zavarovalnine.
Kako so obtoženci slepili zdravnike, pokazala je obravnava. Navadno so jim rekli; da se gre za majhne svote in tako so površno preiskovali, kar bi ne bili storili pri večjih zneskih Večja obveznost, večja opreznost!
Ker so hoteli torej z zvitimi dejanji družbi škoditi in so njo in zdravnike pripravljali v zmoto, zato slednjič predlaga, da naj porotniki potrdijo stavljena jim vprašanja.
Dr. Tekavčič.
Za njim je govoril dr. Tekavčič, kot zastopnik zasebne tožiteljice: Od strani zago-
vornikov se je izkušalo vplivati na porotnike, da bi od glavne stvari obrnili pozornost na stranske. Zlasti se je streljalo na dr. Martinolicha, češ, da se heče odtegniti zaslišanju. Ko je bil pa tukaj, ponehal je pogum in v obraz se mu ni hotelo ničesar očitati. Celo v njega, Tekavčiča, se je eden zagovornik zaletel, češ, da nima pravice tukaj sedeti. Jaz — pravi dalje — bi tega ne omenjal, dasi smatram ta napad za osebno žaljenje, to storim le, da porotniki uvidijo, kako se je hotelo na nje vplivati. Izjavi, da družba od Grebenca ne bode zahtevala nobenega povračila, če bi tudi bil obsojen, in tudi od Ceriča ne
Nekega je slišal reči: gšeft je gšeft To ni res! Poštena kupčija velja Reklo se je, da so zdravniki krivi Toda zdravnike so premotili in v tem tiči goljufija. Grebene je zavaroval 5 ljudi in 4 so umrli na jetiki tekem par let To ni več slučaj to je bilo natanko preračunjeno Družba bi bila trpela veliko škodo, ako bi ne bila prišla ob pravem času na sled Grebene bi bil v malo letih postal milijonar brez posebnega truda.
Kot neka posebna bomba se je vrgla v obravnavo Porova zadeva. Šlo se je za polico, ki se ni plačala tekom 60 dni, pozneje pa za reaktiviranje Zdrava pamet že da, da ni družbe, tudi ameriške ne, ki bi iskala takih ljudij v zavarovanje, ki so na umu bolni ali se izkušajo sami končati
Peček se je kesal pred smrtjo, da je bil tako naredil, in vest ga je pekla. Vest pa mu je hotel Grebene potolažiti z denarjem in mu dal 2000 kron Zastonj mu jih gotovo ni dal
Sploh pa je špekulacija na jetične ljudi sama na sebi nečedna, umazana in ne odgovarja naziranju 20 veka. Boj se zdaj ne bije za družbo, ampak za javno moralo
Zastopnik obtoženega Grebenca ijr Krisper.
Zagovornik dr. Krisper pravi, da se mora brzdati, da ne pove vsega, kar mu je na srcu Asekuranca obstoji zato, da plača škodo. To je njena dolžnost. Družba riskira in ve, da se dostikrat lahko zgodi nesreča. Zato mora biti previdna in imeti dobro kontrolo Če je družba neprevidna, naj škodo zapiše na svoj rovaš
Ameriških družb ni nihče klical k nam Te špekulirajo, domače ne Seveda imajo velik fond in svoje ameriške navade. Ameriške družbe imajo mnogo več sredstev, da se branijo, njihova pravila so tako natančna, da se lahko varujejo škode Zato jim ni treba iskati pomoči pri porotnikih. Kako pridejo naši ljudje do tega, da jih bodo ameriške družbe dajale v zapor?
Tisti dobri časi so minili, ko se je z lahka kaj zaslužilo. Takrat ni bilo treba špekulirati. Zdaj je drugače in hvala Bogu, da se je tudi pri nas začelo špekuliranje, n. pr. pri našem kmetu, ki hodi v Ameriko. Le s špekulacijo raste bogastvo, potrebna je, da se pomnoži narodovo premoženje. Drugod niso mnenja, da je špekulativen človek lump ali goljuf. Angleži zavarujejo celo „afne", in nič ne vprašajo, če so jetične! Tako so špekulativni, da postavljajo spomenike onim ljudem, ki so bili špeku-lantje, ki so povečali bogastvo dežele.
Grebene je tudi špekulativen človek, kakor je dokazal v Trstu. Žal, da je začel špekulirati tudi z družbo „The Muthual", pa obsojati ga ne smemo, ker mu je spodrsnilo. Družba mu je plačala za Miillerja 40.000, ali Grebene nima od teh nič več. ker je zopet začel špekulirati. Družba ima tako škodo, da je milijonarka, on pa nima nič. To se. pravi družbo ogoljufati.
Omenivši razne posamezne inkriminirane slučaje, pravi zagovornik, da Grebene ne more biti obsojen, ako bi tudi Ceriča ne zadela kazen. Družba ima tako dobro kontrolo, da naj se njeni uradniki sami vprašajo, kako je prišlo do teh nerednosti.
Grebene je gotovo neumno špekuliral, ne priznam pa, da bi bil kdaj podkupil ljubljanske zdravnike ali Ceriča.
Če je dr. Tekavčič trdil, da bi bil Grebene v par letih postal milijonar, priznati mu moram, da je govoril po ameriško.
Porotniki naj se ne boje, da bi trpela čast Kranjske, ako jim ne priznajo krivde. Tudi na Dunaju pričakujejo enkrat razsodbe o družbi „The Muthual", kateri obtoženci niso povzročili nič škode.
Zastopnik Ceričev in Gorupov dr. R y b a i.
Dr. Rybar pravi: oeriču in Gorupu grozi po obtožbi ječa 5—10 let. Porotniki naj se ne vprašajo samo, kaj so obtoženci storili, ampak tudi v kakšni družbi in v kakšnih razmerah so živeli. Materijal proti njim je tak, da se morajo oprostiti.
Akviziterji so veliki reveži, trdo si morajo služiti kruh. Sicer pa družba ne zahteva od njih, da bi se morali informirati o razmerah zavarovanca, razun če ga poznajo. Več zahteva družba od zdravnikov, ki morajo biti natančni.
Očita se jim, da so bolne ljudi predlagali v potrjenje in vplivali na zdravnike, da so jih površno preiskovali. Če so to zdravniki res storili, potem so sami krivi, zakaj
bi bili samo tisti kaznjivi, ki so jih v to nagovarjali
Potem preide zagovornik na posamezne slučaje in dokazuje nedolžnost obtožencev.
Državni pravdnik ugovarja dr. Krisperju ki je trdil, da družba ni imela škode. V smislu zakona je znak goljufije, če je dotičnik imel namen oškodovati koga. — Najvišje sodišče je delegiralo za to razpravo „aus zvveckmassigkeitsgriinden", vsako drugo tolmačenje te odločbe ni na mestu.
Predsednikov resume. — Pouk zdravnikom. V svojem resumeju je nato predsednik poučil porotnike o zahtevah zakona in podal glavne momente te dolge obravnave. Zdravniška izpričevala, pravi, so bila res površna, posebno dr. Oražma. Tudi dr. Vav-potič in dr. Illner sta ravnala neprevidno, kakor tudi drugi zdravniki Govorilo se je v tem slučaju tudi o špekulaciji ter se trdilo, da je dovoljena. Toda špekulirati se ne sme na goljufiv način.
Dr. Krisper si pridrži pritožbo ničnosti, češ, da je predsednik napačno poučil porotnike o bistvu goljufije.
Vsi obtoženci oproščeni. Nato so se porotniki podali v svojo posvetovalnico. Po dolgem posvetovanju je naznanil njihov načelnik o polnoči, da so porotniki zanikali vseh enajst vprašanj. Porotniki so vprašanja zanikali deloma z desetimi proti dvema glasovoma, deloma devetimi proti tremi, v enem postranskih slučajev pa soglasno.
Na podlagi tega izreka je sodišče oprostilo vse obtožence krivde goljufije, le proti Gorupu se bode še posebej postopalo zaradi razžaljenja uradne osebe, preiskovalnega sodnika dr. Barzala v Trstu.
Državni pravdnik je naznanil pritožbo ničnosti.
Štajerske novset
š Razveljavljene volitve Občinske volitve v Rihtarovcih pri Kapeli so razveljavljene. To je za župana Kaj-diseha hud tobak in za orehovskega Bratschka tudi. Za oba znajo nove volitve postati usodepolne.
š Umrla je v Laškem vdova usnjar-jeva gospa Neža Presiček, stara 49 tet.
š Ptujski okrajni zaatop je zvišal doklade za 10 edstotkov. Dobro je začel!
š Sina izgubil in še obsojen. Martin Novak je pretekli mesec popravljal vodnjak Jožefa Pučnika na Ponikvi. Njegovemu sinu se je pri tem utrgala vrv ter se je ubil. Nesrečni oče je radi tega moral pred sodišče, kjer je bil obsojen v dva mesečno ječo.
š Pasji davek so zvišali v Gradcu za pse na verigah od 8 na 10 kron na leto, za ostale pse pa od 16 kron na 20 kron na leto.
š »Stajerčevi* nemškutarji so zmagali pri obč. volitvah v Slovenji vasi pri Ptuju.
š Graščine Viderdris pri Sv Miklavžu poleg Slov. Gradca je od Maksa Rothauer v Celovcu kupil g. Jakob Pernat v Dravogradu za svoto 70.000 K. Novi lastnik je narodnjak in veletržec.
š Stari grad nad Celjem bodo popravili. Dežela je dovolila zato 6000 kron, ki se izplačajo v dveh obrokih. Nemškim Celjanom izplača torej dežela 6000 K za popravo stare razvaline, — za regulacijo Voglajne in drugih vod pa nima denarja.
š »Narodna čitalnica v Mozirju" v savinski dolini, imela je dne 30. oktobra t. 1. svej redni občni zbor ter se je povodom istega izvolil sledeči odbor: Predsednikom g. Rudolf Pevec, podpredsednikom g. dr. Ferdinand Bohm, blagajnikom gosp. Martin Videčnik, tajnikom Dragotin Paš in odbornikoma gg. Feliks Tribuč in Franc Apat. Isti je sklenil v mesecu januarju prihodnjega leta prirediti z mnogobrojno zabavo veselico, o kateri se bode še spored in dan pravočasno naznanil.
š Neareča na lovu Od druge strani smo dobili o tem poročilo: V lovski gorečnosti je Hofer pozabivši na drugo nabasano cev z napetim petelinom, obstreljeno lisico ubijal z dvocevko. Pri tem se mu je sprožilo in šlo v njegov trebuh. Umrl je še isti dan ob 7. uri zvečer. Pogreb je bil v soboto. Nesrečnež je zapustil ženo-vdovo, lastnih otrok ni imel. Bil je ud okrajnega zastopa slovenjegraškega in nasprotnik Slovencev. V Št. Ilju je marljivo razširjal ptujskega »Štajerca". Naj v miru počiva!	_
Idrijske novice.
Svobode ni 1 kliče Kristan v »Naprej u". Popolnoma prav ima, le tega noče povedati, kje v resnici ni svobode. Trdi, da ni prostosti v katoliški cerkvi. Za Boga vendar, kdaj ste je imeli več; ali tedaj, ko ste bili še v katoliški cerkvi, ali sedaj, ko ste izstopili? Saj ste gotovo že, predno ste izstopili, mnogo delali in pisali, pa Vam ni nihče nič rekel. Socialno-demokraška stranka
pa Vas je kar izključila, ko ste pričeli le majhen lokalen list izdajati, in še celo stranki sami v korist. Ali je to svoboda? Pri nas se v verskih in nravnih naukih iz lastnega nagiba pokorimo cerkvi, sicer pa vlada popolna svoboda škofje in papež ne samo, da ne prepovedujejo katoliškega tiska, ampak še celo navdušujejo pisatelje.
Ic Črnega Vrha se nam poroča: Dobili smo v roke zadnji „Naprej", v katerem Kristan s priznanjem občuduje lepi red ob zadnjih občinskih volitvah. Pove tudi, da se jih je sam udeležil. Dopolnjujemo le to, kar je izpustil, da je namreč volil v podobčini Idrijski log, kakor tudi v občini Črni Vrh kot zastopnik „Občnega konsumnega dru štva" v Idriji z — liberalci, ki £0 se po njegovih besedah ^odlikovali z netečnostjo ter popolno desorganizacijo" Pa so mu vendar, kakor je videti, bolj všeč, nego organizovano delavsko kmečko ljudstvo.
i Zakaj molčite? G. Dragotin Lapajne se je pri računski seji zagovarjal, da natančno ne more odgovarjati, ker mu nista dala pregledovalca svojih opomb že naprej v pregled. Sedaj je vse natisnjeno, kar sta pregledovalca poročala, in še marsikaj več, torej le odgovor, ki ga je „Slovenski Narod" tudi že naprej obljubil ! Nekaj zanimivosti je omenjati tudi o proračunu občinskem za 1. 1903. Pred vsem je bilo, kakor obligatno, že sešteto, oziroma prene-šeno napačno, vsled česar je bila že v pred loženem proračunu faktična izguba 120 K, kolikor je znašala pomota. Sicer je to malenkost pri toliko tisočakih, vendar bi bilo želeti, da bi v javno razpoloženih računih tudi takih pomot ne bilo, ki pričajo k večjemu o površnosti, ko je bil sicer proračun letos prav pregledno sestavljen. Druga zanimivost letošnja je bila, da letos odborniki niso dobili niti pri seji prepisa proračuna v roke. Izgovor je bil, da je bil tako proračun dosti dolgo predložen. Pa tudi ob tej priliki je bilo spoznati, katere stranke se zanimajo za občinsko gospodarstvo. Vkljub temu, da županstvo ni preskrbelo prepisov, imeli so jih Kristan in trije katol. narodni odborniki pred seboj, oskrbeli so si jih sami; liberalni zastopniki so pa le poslušali, prepisa ni imel nobeden.
Jesenice norice.
j Predaval bo v nedeljo 11. t. m. zvečer ob 8. v Katol. delavskem društvu č. gospod kanonik Sušnik iz Ljubljane o n a -činu modernega obleganja Port Arturja. Povabljeni so vsi člani in prijatelji društva, da se udeleže tega velezanimivega predavanja.
j Petnajsta žrtev grozne nesreče v predoru 21. nov. je Alojzij Seršen iz Suha-dola, komenske župnije, star 19 let. Tisto nesrečno noč je mislil, da mu ni nič hudega. „Saj mi ni nič, je rekel, samo malo opečen sem". A spečenine so bile vendar tako hude, da je moral umreti. Umrl je 2. dec. in bil pokopan 4. dec. Njegov pogreb je bil še bolj žalosten nego zadnjih treh ponesrečencev. Od podjetja ni bilo videti nikogar.
j Štirnajst mrličev je pokopanih sedaj na novem pokopališču, vsi ti so se ponesrečili v predoru. Počivajo drug poleg drugega. Mesto križa stoje na grobeh drogovi, ki nosijo številke 1, 2, 3 itd., kakor mrtvaške rakve v zemlji, le s tem razločkom, da se številke n a grobeh ne ujemajo povsem s številkami v grobčh.
j Ponesrečil se je v predoru delavec Ferdinand Moser. Pretisnili so ga železniški vozički. Res čudno je, koliko nesreč se je že zgodilo na ta način.
j „Beim lustigen Tiroler" se zove gostilna na Hrušici. Bilo je res „lustig" tam, pili, peli in plesali so, da ni bilo konca ne kraja. A sedaj pravijo tam „beim trau-rigen Tiroler". Tista velika tatvina se je namreč zgodila pri veselem Tirolcu. „Dež za solncem mora biti, žalost za veseljem priti".
j Miklavžev večer v Kat. del. društvu se je vrlo dobro obnesel. Otroci slov. otroškega vrtca so pokazali, da imajo v gospodični M. Podkrajšek spretno vrtna-rico. Nastopil je tudi Miklavž, ki je obdaril vse, kateri so mu na stavljena vprašanja dobro odgovarjali.
j Slavnostni večer, ki so ga priredile tukajšnje Marijine družbe s sodelovanjem Katoliškega društva v čast Brezmadežni, nas je naravnost presenetil. Vsa čast prirediteljem! Krasno je govoril slavnostni govornik, mladenič Marijine družbe Ivan Ferjan. Natančnejše poročilo o tem lepem večeru bo prinesel „Bogoljub".
j Imponirai nam je na tem večeru tudi pomnoženi mešani zbor društveni, ki je Mittererjevo himno Brezmadežne pel enoglasno s spremljevanjem harmonija in godbenih pihal.
j Prasnika Bresmadežne niso mogli obhajati tovarniški delavci, ker so morali ta dan delati.
j Božičnioo bo napravila podružnica sv. Cirila in Metoda 6. januvarija 1905 na raznik sv. treh Kraljev.
P
j Dobro jih je plačal. Z Jesenic se nam poroča: Dva učena gospodeka hotela sta se z nekim tukajšnjim Rovtarjem prav originalno pošaliti. Pošljeta mu te dni vsak po eno razglednico s prav grdim kosmatim parkeljnom s prav neslanimi komentari. Do-tični Rovtar, ki je vedel, od kod parkeljna prihajata, vrnil ju je nemudo nazaj in pristavil zraven: „Vašo fotografijo, gospod, katero ste mi poslali na ogled, Vam hvaležne vračam. Res, prav dobro ste zadeti. Čestitam N N.«
j Nesreče na Jesentoah. (Zgodovinski podatki ) 36 Lorenc Košir, s Plavža i. t. d , je po neprevidnosti zašel v Savo in utonil 22 maja 1816. Star je bil 42 let. — 37. Matevž Kobentar s Hrušice št. 31 je bil vsled neprevidnosti ubit 26. maja 1816, star 31 let — 38. Valentina Laha iz Planine št. 40 je zasul snežen plaz in ga zadušil 30. febr. 1818. Star je bil 60 let. — 39. Anton Smole iz Planine št. 43 je našel smrt v jamah, star 28 let. Odtrgal se je velik kos rude, padel nanj in ga zmečkal 25. junija 1818. — 40 641etni Matija Razingar iz Planine št. 16 je padel v jamo (kjer se je kopala ruda) v Mežakli in se ubil 17. sept. 1821. — 41. Blaž Korošec z Jesenic št 55, 30 let star, umrl vsled padca 22. avg. 1823.
—	42 Petdesetletni Janez Mavc z Jesenic št. 64 ubit od drevesa 3. julija 1824. — 43. Matija Bogman iz Planine štev. 21, 75 let star, padel s skalnate stene in se ubil 7. okt. 1826. — 44. Tomaž Globočnik z Jesenic št. 59, star 84 let, je padel v Savo in utonil 27. nov. 1826. — 45. Anton Stroj z Jesenic št. 1 v vodi mrtev najden 31. marca 1832, star je bil 49 let. — 46. 271etni Leonard Čop iz Planine št. 59, padel in se ubil 23. maja 1834. — 47. Dveletna Helena Razingar iz Planine št. 49, mrtva najdena v vodi 6. okt.
1839.	— 48. Valentin Jaklič iz Planine št. 71, se je ponesrečil smrtno v jamah 2. avg.
1840,	star 34 let. — 49. Henrik Lorenc Ker-stein, c. kr. poštar na Jesenicah štev. 24, vsled silnega padca ponesrečil se in umrl 17 okt. 1845 star 32 let. — 50 Matevž Robič z Jenic št. 54, umrl vsled zastruplje-nja 27. febr. 1846, star 67 let. — 51. Peter Baloh s Hrušice št 33, umrl vsled opeklin 17. jun. 1846, star 8 in pol let. — 52. Mina Razingar z Jesenic št. 76, zmrznila na Rošci 26. oktobra 1847, stara 40 let. — 53 Jakob Razingar s Hrušice št. 7, zmečkan od me-
, hanizma v mlinu 8 avg. 1850, star 75 let
—	54. Berač Janez Šarabon iz Tržiča, umrl vsled padca 21. maja 1852, star 70 let. — 55. Anton Robič z Jesenic št. 24, umrl vsled nesrečnega padca 19 jul. 1854, star 43 let.
—	56. Lovrenc Ovsenek z Jesenic štev. 77, umrl vsled opeklin 23. sept. 1854, star 16 let. (Dalje pride).
Kovice iz kočevskega kratn.
kč. Treščilo je dne 8. decembra t m. v Ribnici v zvonik; kar svitel kolobar se je napravil okrog njega. Ludno kaj takega ob tem letnem času!
kč. Isti dan so v Dolenji vasi pri Ribnici blagoslovili zastavo dekliške Marijine družbe. Bila je lepa in spodbudna slovesnost na čast Brezmadežni!
kč. Medveda so ustrelili pred nekaj dnevi v Sodraških hribih. Mrcina je bila velika in kar ni hotela poginiti Zadet se je še tako daleč vlekel, da je poginil v ptujem revirju. Zdaj so pa še lovci žalostni, ker so ga morali poslati tja nekam v Trst.
kč. Društveno. V ribniškem izobraževalnem društvu so imeli predavanje, prav primerno sedanjim razmeram: „0 izseljevanju v Ameriko in o Rafaelovi družbi."
kč. Občinske volitve v Ribnici bodo prihodnji teden. O manipulacijah in uspehih liberalcev bomo obširnejše in vestno poročali. Pa bomo tudi pokazali, da bodo liberalci kmete desetkrat bolj oglodali, kakor jih je nesrečni konsum!
kč. Kdo bo prihodnji ribniški župan? Tako se poprašujejo po Ribnici. Nekateri pravijo, da bo nadučitelj Tomšič, pa iz tega menda ne bo nič. Drugi imajo zopet druge kandidate. Kmetov, tako pravijo libe ralci, ne volimo nobenega v odbor! To je lepo! Torej sama „frakarija"! Je že prav! Ljubezen do kmetov jih do kosti gloda!
kč. Starega župana Novaka liberalci ne marajo voliti za župana. Svoj čas so grozno pisali proti njemu. Sedaj pravijo, da ga bodo volili samo še za odbornika. Kaj ne, kako se časi menjajo!
Koroške novice,
k Vabilo na Miklavžev večer katerega priredita „Č i t a 1 n i c a" in »Slovensko delavsko društvo" v Celovcuvnedeljo.dne 11. dece m b r a 1904 v prostorih društva katol. rokodelskih pomočnikov (Neue Weltgasse št. 22.) Sodeluje: Celovški mešani zbor, moški zbor delavskega društva, društvo „Zvezda" iz Hodiš, »Podjunski kvartet" ter tamburaško društvo »Bisernica". Spored: Tamburanje, petje. „Raztresenca". Veseloigra v enem dejanju. Prosta zabava.
; Blagajna se odpre ob pol 7 uri. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: 50 vin. za
osebo, 2 v. za narodni kolek. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabita	odbora.
Včerajšnja seja drž. zbora
za galerijo je bila zopet kratka. Začetkom seje sta ministra dr. vitez Hartel in dr. pl. Wittek odgovarjala na razne interpelacije. Naučni minister je odgovarjal tudi na interpelacijo poslanca Žitnika v zadevi jezikovnih razmer na raznih koroških | šolah. Tajil je vse germanizatorične ten-j dence. Nato je zopet grof Sternberg i razvijal svoj — recimo — čudni program, ! ki je vzbujal veliko veselega smeha in po-! smeha.
Sternberg je nazival domobranskega ministra Welsersheimba „sramoto armade". Iro Sternbergu : „V zbornici imamo enega norca!" Sternberg: „To ste skoro gotovo Vi!" Hrupna veselost. V takem tonu šlo je dalje Poslanci so Sternbergu vedno ploskali. Začetkoma je Sternberg radi tega ponosno gledal okolu sebe, potem je pa uvidel, da ga „vlečejott.
Dr. K r a m a f je nato jako zmerno navajal vzroke češke obstrukcije in nedelavnosti zbornice. Krivda zadene nemške stranke, ki še vedno zahtevajo neoiaejeno gospostvo v državi, pa tudi vlado, ki podpira te nemške zahteve ter vzdržuje povsod namišljeno in dozdevno nemško posest. Nemci naj se sprijaznijo z duhom ustave, j ki zagotavlja vsem narodom enakovrednost, vlada pa naj ima pogum, da izvršuje zakon. Le tako je mogoče, da se polagoma povrne mir v državo in parlament.
Končno je zopet dr. pl. Korber dajal lepe nauke, češ, da je vlada nepristranska in blagohotna do vseh narodov. A to je ravno, o čemer opravičeno dvomijo nenem-ški narodi; osobito pa Čehi in Jugoslovani.
Zasedanje državnega zbora odgo-deno.
V proračunskem odseku je včeraj vlada doživela poraz. Velika večina se je postavila na stališče, da vladi pač dovoli 15 in pol milijona za po uimah oškodovane, ne pa obenem 69 milijonov novega posojila, ker bi to ne pomenjalo nobene pomoči prebivalstvu, ampak le nova bremena Korber je odgovoril, da vlada odlaga rešitev predloge po uimah oškodovanim na oni tre-notek, ki ni več daleč in od katerega pričakuje rešitev glavnega političnega vprašanja. Nato je bilo zasedanje drž. zbora o d g o d e n o, Kaj se sedaj zgodi ? Nekateri mislijo, da bo državni zbor ra.puščen Korberjevo namiga vanje se najrazličnejše tolmači. Nekateri govore tudi o tem, da bo Korberjevo ministrstvo formelno demisijoniralo. Danes se vrši ministrski svet. „Politik" pravi: Korberjevo neparlamenta-rično ministrstvo nima povoda umakniti se parlamentu, ampak sedanji parlament se bo moral umakniti Korberju.
Dunajsko vseučilišče zatvorjeno.
Radi včerajšnjih demonstracij nemških buršev proti rektorju, h kateremu so hoteli vdreti celo v pisarno, je senat sklenil, d a se z ozirom na izgrede vseučilišče zatvori na nedoločen čas
Tudi na dunajski umetniški akademiji so včeraj učenci priredili demonstracijo.
Dogodki na Ogrskem.
S posebnim vlakom se je pripeljalo v Budimpešto 500 volivcev iz Szol-noka, kjer so izjavili min. predsedniku Tiszi svoje zaupanje. Bivši ogrski min. predsednik Szapary je iz Opatije brzojavno pozdravil Tiszo.
Francoski poslanec Syveton umrl.
Včeraj bi moral francoski poslanec Syveton stopiti pred porotnike, ker je oklu-futal francoskega vojnega ministra, a zjutraj so Syvetona našli mrtvega v njegovi sobi. Zadušil ga je plin. Francoski nacijonalis-tiški listi povdarjajo da so ga umorili prostozidarji, ker bi ga pariški porotniki gotovo oprostili, kar bi pa za vlado imelo jako neugodne posledice. Syve-tona so dobili mrtvega na tleh. V zadnjem trenotku je spoznal nevarnost ter hotel k oknu, da okno odpre, a bilo je že prepozno. Da se ni sam umoril, je dokaz to, ker je na mizi pripravljal svoj govor za porotnike.
Angleška proti Turčiji.
Iz Carigrada poročajo, da se govori med diplomati o razporu med Turčijo in Angleško. Angleži nameravajo z vojaško silo pregnati turško posadko iz Adena in poslati proti Turčiji svoje brodovje.
llusija v nemškem državnem zboru.
Nemški državni zbor jc včeraj razpravljal o vojaškem proračunu Ob tej priliki je rekel poslanec grof Stolberg: Dasi je trdil i Bebel, da je Rusija v denarnem in v voja-, škem oziru uničena, upam in želim, da bi mi nikdar ne imeli z Rusijo vojske. Vojska
z Rusijo bi bila za nas velika nesreča in neumnost. V sedanji vojski ni Rusija mobilizirala niti tretjino svoje armade Portartur-ska posadka nam dokazuje, kaj znajo ruski vojaki.
V nadaljnjem svojem govoru je zahteval pomnožitev konjeništva To je utemeljeval z dejstvom, da je leta 1866 v bitki pri Kraljevem gradcu omogočilo konjeništvo avstrijski armadi redno umikanje in rekel, da Japonci zato ne morejo izkoristiti svojih zmag, ker nimajo izurjenega konjeništva.
Ovaduštvo na Francoskem.
Francoska zbornica je 8. t m. z 276 proti 274 glasovom odklonila predlog poslanca Collina, naj najvišji sodni svet postopa proti sodnikom, ki so ovajali častnike. Francoski naučni minister je 9. t. m. poslal vseučiliškim rektorjem okrožnico, v kateri naroča profesorjem, da ne smejo nikdar tako kršiti morale, da bi služili vladi z ovaduštvom.
Drugi mirovni sliod in Japonci.
Japonska vlada je naznanila Ameriki, da se udeleži drugega mirovnega shoda v Haagu s pogojem, če se na shodu I ne bo razpravljalo o sedanjem rusko-japon-skem sporu.
Barcelonski anarhisti
so v noči na 9. t. m priredili izgrede. Napadli so v sredi mesta se nahajajoče uredništvo lista „Liberal" in so opsovali urednike. Le s težavo se je preprečilo, da niso razbili hišne oprave.
Car proti reformi ustave?
Peterburg. Car se je izjavil, naj zemstva potrpč, ker vojni čas ni primeren za reformo ustave.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo.
Včeraj dopoldne je b i na Dunaju skupni ministrski svet. Sklenili so nadaljevati z Nemčijo pogajanja o trgovinski pogodbi. Merodajni krogi menijo, da bo mogoče skleniti trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Avstrijski posredovalci bodo odpotovali v Berolin, kadar bodo diplomatje ogladili nasprotstva. Nemčija zahteva znižanje carine za male železne izdelke. V nemškem državnem zboru je včeraj naznanil državni kanclar grof Biilow, da nemška vlada ne bo takoj predložila, kakor je nameravala, trgovinskih pogodb z Rusijo, Rumunijo, Belgijo, Italijo, Švico in Srbijo. Po zadnjih poročilih je namreč mogoče, da bo tudi z Avstrijo prišlo do sporazumljenja. Izjavil je nadalje, da bi predložitev že sklenjenih šest trgovinskih pogodb zbornici motila pogajanja z Avstrijo. Nemčija bo pritrdila le taki trgovinski pogodbi, ki bo ščitila nemško živino pred kugo. Nemčija tudi želi ugodnosti za izdelke izvozne industrije. Končno je naznanil, da bo predložil zbornici nove trgovinske pogodbe po Božiču.
Reforme v Makedoniji.
„Allg. Korr." poroča: Težkoče pri izpeljavi reform v Makedoniji še niso odstranjene. Zlasti se upira Turčija pomno-žitvi tujih častnikov. A velevlasti bodo kljub temu izvedle reforme. Če bo Turčija še nadalje poizkušala preprečiti reforme, nameravajo velevlasti napeti proti Turčiji hujše strune
Rusko- japonsfe« vojska.
Bombardiranje na rusko portartursko brodovje.
Tokijska poročila od 8. t. m. zabelje-žujejo poročilo poveljnika pomorske arti-Ijerije pred Port Arturjem. To poročilo pravi: „Pobjeda" ima srednji dimnik težko poškodovan. Ladja je do krova pod vodo Od „Peresvjeta" je gornji krov pod vodo. „Retvizan" se nagiblje na krmilo. Krov je skoro ves pod vodno površino. „Palladaa, ki leži med „Retvizanom" in minonoscem „Amurjem", se ne vidi razločno; vendar je opaziti, da se zadnji del potaplja. Poškodb ni mogoče natančno določiti. Prednji krov »Bajanov" gori. „Sebastopol" leži v vzhodnem delu luke. Videti je le veliko jarbolo ter zgornje dele. Druge dele zakriva neki grič. — Iz Londona brzojavljajo od 9. t. m., da prihaja vedno več posameznosti o obstre-ljavanju brodovja v portarturski luki. Bom-bardement je bil zelo uspešen. V sredo je zadelo mnogo strelov ladje »Pallado", „Pe-resvjet" in »Pobjeda". »Retvizan" je okrog treh popoldne pričel goreti, »Pobjeda" pa potapljati. Opazovanja z „203 m griča" so dognala, da se je „Retvizan" deloma potopil ter da sloni že na dnu luke. V četrtek so se potopile „Poltava", »Pobjeda" in »Retvizan" do krova; „Palada" se je nagnila na stran. »Sebastopol" leži v vzhodni luki ter ga ni videti z griča »203 mu. Vsled tega morajo streljati nanj indirektno.
Iz Tokia poročajo 9. t. m. u r a d n o: Poveljnik ladijskega topništva brzojavlja 8. t. m. zvečer: „Palada" je pričela goreti i ter se nagnila na stran. „Giljaka" je zadelo 11 strelov. Ob pol 12. uri dopoldne je pričel goreti „Bajan" in ob četrt na 5. uro
e požar še trajal. Minonosec .Amur" je zadet 14krat. V bližini Pajtinšana :,e nahajajoča skladišča in arzena li ter druga poslopja so tudi večkrat zadeta.
Iz Londona se poroča 9 t. ra.: V mornariških krogih v Odesi se glasi, da je ruska admiraliteta izgubila vse upanje, da reši ostanek portarturskega brodovja, in ruski admiral je dobil povelje, naj ladje eventuelno razstreli.
Ta angleška in japonska poročila torej zopet poročajo o velikih japonskih uspehih. Kajti to ni malega pomena za Japonce, ako je uničeno portartursko brodovje. Le nekaj imamo pristaviti vsem tem vestem : Da mogoče niso resnične. Peterburško poročilo nam te japonske „uspehe" tolmači tako: Angleške vesti o uničenju portarturskega brodovja so čisto neresnične. Rusi so svoje vojne ladje sami pokrili z debelo plastjo prsti in jih zatopili globoko v vodo. Tako morejo Japonci le malokje zadeti, ker je skoro vse pod vodo. Kar pa ni pod vodo, je na debelo pokrito s prstjo.
,.G»io 203 m."
O »griču 203 m." poroča »Lokalanzei-ger" iz Tokia 7. t. m,, da Japonci iz svojih velikih topov lahko streljajo na džunke, ki vozijo i/. Cifua živila v Port Artur, ter jih patopč.
Dopisnik Reuterjevega urada poroča izpred Port Arturja: Obiskal sem „203 m. grič". Pogled na bojišče je strašen. Japonci so utrdbe vzeli po šestdnevnem boju. Vrh griča se je vsled obstreljevanja odtrgal. Obronki se pokriti z razvalinami, jarki udrti ter napolnjeni s prstjo. V enem sto korakov dolgem jarku je bilo najdenih 200 mrtvih in ranjenih Rusov. Trupla so vsled dinamita iz ročnih granat strahovito razmesarjena. Ko so Japonci zasedli „203 m. grič", je nadaljevala napad pehota, pijonirji in ar-tiljerija z lahkimi topovi neprenehoma, medtem ke so bili težki topovi obrnjeni na ladje v luki. Japonska strelska črta se raz teza celih osem milj od vznožja „203 m. griča" do Pajušana. Na vrhu „203 m. griča", pri Šujšijimu in na Pališvanu, so postavljene opazovalne straže Ogenj je v prvi vrsti naperjen na bojne ladje, potem na kri-žarke ter šele potem na rušilce in transportne ladje.
Kako napreduje japonsko obleganje Port Arturja
Iz Londona poročajo o oblegovalnem stanju pred Port Arturjem 9. t m sledeče: Neuradna poročila iz Tokia trde, da so se ruske čete zopet umaknile iz Tajankova, Ičana, Antešana in Akazake, kjer so se koncentrirale za napad na „203 m. grič". Rusi se tudi ne prizadevajo več tako, da bi preprečili dela japonskih minerjev pred vzhodnimi forti. Najbrže so obleganci silno izmučeni. — Moč ruske posadke je baje že zelo padla; nekateri sodijo, da sedaj ni v Port Arturju več ko 6000—7000 mož Dela minerjev proti vzhodnemu Kikvanšanu bodo v kratkem toliko napredovala, da se bo naskok lahko kmalu pričel
Londonski »Daily Telegraph" poroča: Rusi so po desetdnevnem vročem boju dobili nazaj »grič 203 m.", a so ga v torek zjutraj zopet izgubili Japonci so dobili v svojo oblast tudi „Rdeči grič", kateri je 200 m južno in se imenuje po japonsko Akasahajama.
Dopisnik Reuterjevega urada pred Port Arturjem poroča: V noči od 26 novembra se je posrečilo Japoncem, izpeljati strelske jarke do obeh utrdb Erlunšana ter do severnega Kikvanšana Toda Japonc so bili drugi dan prisiljeni se umakniti. Že en mesec ni pri vzhodnih utrdbah važnejših bojev, ker so Japonci svoje čete koncentrirali za zavzetje „203 m. griča".
Japonsko brodovje pred Port Ar turjem.
Reuterjev urad poroča 8. t. m. iz Cifua: Moštvo ladij, ki so došle izpred Njuč-vana, pripoveduje, da je videlo pred Port Arturjem 4 japonske bojne ladje, 3 križarke in 10 torpedovk.
Ruska križarka „Askold".
Iz Šangaja poročajo, da je kitajska stražna ladja, ki bi imela opazovati rusko križarko »Askold", zapustila luko, ker je potrebna poprave. „Askold" montira sedaj one dele strojev, ki so jih morali odstraniti, ko se je ladja zatekla v pristanišče. Tudi mnogo premoga si nadevlje „Askold" ter se sploh pripravlja, da odide ter se pridruži baltiškemu brodovju.
Odlikovana ruske, generala.
Car je podelil poveljniku 17. voja, generalu Bilderlingu, in šefu Kuropatkinovega štaba, generalnemu poročniku Saharovu, zlato, z briljanti okrašeno, sabljo z napisom: „Za hrabrost".
V Mandžuriji.
Dopisnik „Biršev. Vedomosti" je 6. t. mes. brzojavil iz Mukdena: Med prednjimi četami se vrši zopet silno streljanje s to povi, vendar se ne pričakuje splošnega napada. Glasom neke semkaj dospele vesti je pričelo zmrzovati pristanišče v Inkavu ter utegne biti plovba tekom enega tedna ustav-
Ijena. Japonci porabljajo zadnje dneve, da se preskrbe z živili. Med Inkavom in Da-čičavom vozijo sedaj na dan štirje vlaki na vsako stran, mesto dveh. kakor do sedaj.
General Kuropatkin je sporočil 6 t. m.:
V	minoli noči so precej močni oddelki navalili na kraje Linšinpu in VuČianin, a bili so vsakikrat odbiti. Na naši strani so bili ranjeni trije vojaki.
Brzojavka generala Saharova od 7. t. m. se glasi: Japonci so včeraj obstreljavali od treh strani neki kraj južno od soteske Lančongulin, na cesti med Sintimtinom in vasjo Uitzimtsinom. Straža, ki se je nahajala v tem kraju, se je morala umakniti v sotesko. D«i kozaka sta bila ubita, trije pa ranjeni, štirih se pogreša. Nadalje je bilo ubitih devet konj, dva sta bila ranjena. Japonci so se nato umaknili proti Dapindu-šanu. Minola noč je bila mirna. O kakih drugih spopadih nisem prejel nikakega poročila.
Reuterjev urad poroča 7. t. mes. iz glavnega stana ru.ke vzhodne armade: Težko topništvo vsak dan strelja raz Puti-lov grič in iz vasi Linšipu, vendar pa od zadnjega boja Rennenkampfovih čet ni prišlo do spopadov. Prostovoljci so ponoči napadali sovražne postojanke ter razstrelili hiše, v katerih so bivali Japonci. Taka podjetja so sicer nevarna, a zelo vznemirjajo Japonce. V bnjih z generalom Renenkam-pfom so bili Japonci po številu slabejši. Iz-j gube Rusov so bile jako neznatne. Ugrabili | so mnogo pušk ter ujeli več kot sto Japoncev, ki so bili slabo opravljeni tir so trpeli vsled mraza. V zadnjih bojih so pustili Japonci proti svoji navadi na bojišču mnogo mrtvih. Ruska armada porabi na dan 220.000 pudov živil za armado in konje.
V	tnem tednu bo reka Hun zamrznila ter bodo potem vozovi s trenom lahki vozili čez reko.
Tretje rusko brodovje.
V ruskih pomorskih krogih je sedaj v principu sklenjeno, da se odpošlje še eno brodovje na bojišče. Nekateri žele, da bi se odposlal del črnomorskega brodovja, a zunanji minister noče, da bi se razvilo sedaj dardanelsko vprašanje. Baje je car tudi tega mnenja. Najbrže bo pojačeno baltiško brodovje z dvema novima bojnima ladjama pod poveljstvom admirala Čuhunina ali admirala Dubasova. Koncem januvarija ali začetkom februvarija bo odšlo 6 oklopnic, 6 križaric in 30 torpedovk. Slednje najbrže po želemici v Vladivostok. — Ruski brzojavni urad poroča 8 t. m. še o tem: Kakor se govori, je bilo včeraj sklenjeno, da se odpošlje še tretje brodovje, ki be odplulo 8. ali 9. januvarija 1905 Drugo baltiško brodovje se ne bo vsled tega nič mudilo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. dec.
Najnorej e junaštvo dr. Tavčarjevo „Slov. Narod" je priobčeval silno dolgovezno skrpucalo pod imenom „Konklave 1, 1903.", polno najneumnejših obrekovanj. Ljubljanski škof je pisal dr. Tavčarju zasebno pismo, v katerem pravi : „Gospod doktcr ! Kako dolgo boste še nadaljevali neresnične in obrekljive feljetone pod naslovom „Konklave"? Skoraj ne morem misliti, da resnice ne veste ali nečete vedeti, še manj pa morem misliti, da vedoma in nalašč deloma obrekujete, deloma resnico napačno zavijate in iz nje spako napravljate." — Dr. Tavčar gre in objavi v »Narodu1, to zasebno pismo in mu pristavi uprav liberalno kapucinado, v kateri sprejema odgovornost za tiste članke ter se še ž njimi baha, češ da so znanstveni in da objavljajo samo zgodovinsko resnico. Ko smo bili že prej očitali „Narodu", da so te laži umazan plagiat iz nemškega pamfleta, je bil ta list toliko predrzen, da nam je naštel celo vrsto katoliških pisateljev, po katerih je baje originalno sestavil svojo razpravo. Ko je danes že „Narodove" modrosti konec, pa lahko odkrijemo svetu vir liberalne učenosti. Ti članki so namreč skoro dobesedno prestavljeni iz nemškega pamfleta „Die Kri-sis im Papstthu m", katerega pisatelj se tako sram u j e svojega izdelka, daseneupas pravim imenom na dan, ampak se skriva pod psevdonimom „Spectator alter". Dr Tavčar pa je z vso svojo avtoriteto prevzel odgovornost za to židovsko kolobocijo in jo hoče slovenskemu svetu oznanovati kot zgodovinsko resnico. Ob priliki bomo liberalcem pokazali podrobneje to liberalno učenost v pravi luči.
Resnioi in poštenosti iast. Na Voj-• skem je treščilo v hišo št. 87, ki je bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici". Za-
varovalnica je takoj vse pregledala in tudi vso zavarovalnino izplačala. Da je temu gola istina, podpisano županstvo uradno potrjuje. Takih zavarovalnic je bilo že zdavnej potreba kmetom, sedaj pa ko je ustanovljena, se je vsakdo lahko oklene. — Županstvo na Vojskem, dne 9. decembra 1904.
Osebna vest. Učiteljica Friderika Ravnikar, hči c. kr. f. st. nadkomi-sarja v pok. je bila 4. t. m. v samostanu Sv. Karola Baromeja v Pragi slovesno preoblečena kot sestra Marija Eugenija.
—	Podpore gasilnim društvom is stražno gasilnega zaklada za I 1904. Deželni odbor je priznal stedečim prostov. gasilnim društvom podpore in sicer: Ljubljana 600 K; po 300 K: Cerklje (Dolenjsko), Kostanjevica, Ledine, Ljubno, Slavina in Vižmarje; vpo 250 K: Mozelj, Postojina, Škofljica, Skofja Loka in Vodice; po 200 K: Bled, Črnivrh, Sv. Gregor, Ježica, Komenda, Sv. Križ pri Kostanjevici, Mošnje, Moravče, Motnik, Ribne, Ribnica, Rudolfovo, Stara Loka, Štefanjavas in Trata; po 175 K: Bi-zavik, Bohinjska Bela, Biichel, Dobrepolje, Dol, Gameljni, Kranj, Pirniče, Razdrto, Srednjavas v Bohinju, Stari trg pri Ložu, Studenec-Ig, Šmartao pri Litiji, Šmartno-Tacen, Vinica in Žiri; po 150 K: Begunje, Borovnica, Breznica, Brezovica, Cerklje
S (Gorenjsko), Cerknica, Dobračevo, Dobrova, Dolenji Logatec, Dolenja vas, Dovje, Gorenji Logatec, Kočevje, Onek, Horjul, Št. Jernej, Koroška Bela, Krka, Kropa, Leše, Lukovica, Mengeš, Mirnapeč, Mitterdorf, Moste, Novavas, Orehovica, Planina, Pol-hovgradec, Preddvor, Radeče, Radovljica, Rateče, Rieg, Selce, Sodražica, Šmarje, Trnovo-Bistrica, Vič, Št. Vid pri Ljubljani, Št. Vid pri Vipavi, Vipava, Vrhnika, Voglje, Zagorje in Železniki; po 100 K: Dolenjavas pri Cerknici, Mokronog. Poljane, Šenčur, Toplice, Tržič, Vrd in Žužemberk. Skupno se je razdelilo 17.150 K. — Prošenj je došlo 115, a med temi nt bilo rešenih le 19, nekaj radi pomankljivosti in nepravilnosti, nekaj, ker ni potreba dokazana.
—	Poštne vesti. Gdč. Emilija Triller v Novem mestu je imenovana za provizor. poštno in brz. manipulantinjo v Tržiču — Definitivni sta postali poštni manip. gdč. Ema Š e g a v Ljubljani in gdč. Marta Schff inger v Tržiču.
—	Cesta preko c,Ljubelja je zopet otvorjena prometu.
—	Slarooatni večer priredi v proslavo Jubileja Brezmadežne Marijina kongregacija v Novem mestu v dvorani „RokodeIskega doma" dne 10. in 11. decembra 190 4. — V soboto dnč 10. decembra odpre se dvorana in blagajna ob 6. uri, začetek točno ob polu 7. uri. V nedeljo dnč 11. decembra odpre se dvorana in blagajna ob 5 uri, začetek točno ob polu 6. uri. — Cene prostarom oba dneva: Sedeži v 1.—6. vrsti po 1 20 K; v 7. in 8. vrsti po 1 K ; sto-
J jišča 60 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Nakaznice za sedeže in stojišča se prodajajo od petka 9. t. m. dalje v prodajalni J. Krajec nasl. in pri blagajni. Spored: I. Petje. II. Slavnostni govor. (Samo dnč 10. decembra.) III. Dve Materi. Igrokaz j s petjem v 4 dejanjih. Poslovenjeno po nemškem.
—	Občni zbor novomeške kmetijske podruinioe je preložen na četrtek po novem letu t. j. 5 jan., kar se daje gg. društvenikom s tem na znanje.
—	Ogenj v Skofji Loki. Iz Loke se nam poroča, da je sinoči ob 11. pogorela na spodnjem vrtu nunskega samostana lopa z altarčkom Srca Jezusovega Kako je ogenj nastal, ni znano. Sreča, da je bila lopa na samem, daleč proč od drugih poslopij. Ogenj je požarna bramba hitro pogasila. — Malo strahu je pa ogenj vendar le napravil po mestu in samostanu.
—	Društvo »Kamnik" priredi predstavo v proslavo 50letnega jubileja Kraljice Brezmadežne v nedeljo, dne 11. dec. 1904. v dvorani „Kamniškega doma'. — Spored: Prolog k igri, govori M. z,argi. L u r š k a p a s t i r i c a. Igrokaz v petih dejanjih. — Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedež 1.—3. vrste a 1 K; 4.-6. vrste žt 80 v.; ostali sedeži k 60 vin. Stojišča & 40 v.
—	Elektrika in kruh. Znano je, da ima elektrika v sebi to lastnost, da razne
! snovi kemično razkroji. Na podlagi tega I dejstva so pa pričeli zadnji čas v Pa-; rizu poizkuse, kako izboljšati kruh s po-| močjo elektrike. Ljudje imajo napačno mnenje, da je kruh tem boljši, čim belejši je. ! Vsled tega so pariški peki vedno bolj iz-! kušali ustreči svojim odjemalcem. A dotični i deli zrna, ki dajo najlepšo moko, imajo v I sebi najmanj redilnih snovi. Zato so pričeli i poizkušati, bi-li morda ne mogli z elektriko pripraviti bele moke. Moko .so dejali | v zrak, nasičen z elektriko. V tem zraku . nastane takozvani ocon, ki je izvrstno sredstvo za belienje. In res ie bila moka mnogo bolj bela. Tudi kruh je bil mnogo bolj bel,
a manj okusen. Dognalo se je torei. da elektrika moko sicer beli, a obenem naredi staro.
— £e 15. decembra 1.1. bo žrebanje XXXVI. c. kr. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Igralni načrt obsega 18.435 denarnih dobitkov v skupnem znesku več nego pol milijona kron z glavnim dobitkom 200000 K. Srečke po 4 K se dobivajo po trafikah, menjalnicah, poštah itd.
toMianske nov w
Vabilo k predstavi žaloigre »Garcia Moreno" ki jo priredi „Katol. društvo rokodelskih pomočnikov" v nedeljo, 11. dec. točno ob pol 7. uri zvečer v „Rokodelskem domu", Komenskega ulice 12, v korist prof. J. Gnjezdovi ustanovi za pomočnike. Pred predstavo poje pevski zbor: 1. Pjevajmo, zbor A. Forster. 2. Slovanski brod, zbor Fr. Gerbič. 3. Vrnitev, četverospev A. Sachs. Prolog k žaloigri „Garcia Moreno", govori L. Tomažič. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 v. II. vrste 60 v., III. vrste 40 v. Stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. — Igra „Garcia Moreno" je vzbudila pri prvi predstavi nenavadno zanimanje. Na ranogostranske želje se igra jutri ponovi. Kdor hoče videti v resnici lepo, blažilno igro, naj pride jutri v „Rokodelski dom". Ker se predstava vrši v blagodejen namen — v korist ustanovi za pomočnike — je pričakovati zlasti veliko prijateljev »Kat. društva rok. pomočnikov".
Slovenskim obiskovalcem ljubljanskih gostiln! V nekaterih restavracijah naprav-Ijajo gostilničarji račune svojim gostom na samonemška reklamna oznanila. Slovenski gostje, zavrnite tako predrznost in prepo-vejte, da se vam izročajo računi na takih listkih !
Repertoar slovenskega gledalBča Danes zvečer je v tej sezoni prva predstava velike ruske opere » O n j e g i n ". Za prihodnji teden pripravlja drama zanimivo noviteto in sicer češkega pesnika Jaroslava K v a p i l a dramatično pravljico „ P r i n -cezinja Pampeliška, ki je stalno na repertoarju vseh čeških gledališč.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v „Narodni kavarni". — Jutri v nedeljo priredi društvena godba društven koncert za člane v restavraciji »pri črnem Orlu", Gosposke ulice. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v.
Ovratnike je kradel. Včeraj je v Jesen-kotovi v prodajalni na Starem trgu ukradel Albin Čuden, slikarski vajenec, dva ovratnika. Jesenko ga je pri tatvini zasačil in ga izročil policiji.
Siloviti prisiljenec. Že 17krat zaradi raznih zločinov kaznovani Karol Sindler, ki je na Jesenicah rabil silo proti pazniku Francetu Lenčetu, je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Oviran promet. Oviran je bil danes zjutraj promet električne železnice na Dunajski cesti. Prevrnil se je velik voz mrve ravno na železniški tir tako, da niso vozovi mogli dalje in je bilo kakih osem minut zamude.
V blaznico so peljali včeraj Antona Malenšeka iz občine Št.Vid. Malenšek je pretečeno nedeljo zblaznel v frančiškanski cerkvi in je tam začel vpiti in zbijati. V zaporu je postal silovit in je vso obleko raztrgal raz sebe.
Semenj. Dne 9. t. m. bilo je na mesečni sejm prignanih 529 konj in volov, 260 krav in telet, skupaj 789 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih dobra, ker je prišlo nekaj Moravcev in Lahov.
Tatvina Luciji Koprivec, branjevki, je ukradel nekdo dvokolesni voziček.
Po štirih letih prijet. Aretiran je bil včeraj Jožef Erbežnik, posestnik iz Dobrunj. Erbežnik je bil zasledovan zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Pobegnil je v Ameriko Sedaj je po preteku štirih let prišel nazaj. Oddan bode deželnemu sodišču.
Muslc« sacra. V nedeljo, 11. decembra, v stolni cerkvi pontifikalna maša (o sv. Nikolaju) eb 10. uri: Instrumentalno mašo „in honorem s.Josephi", zložil Karol Greith, graduale „Iuveni David", zl. dr. Fr. Witt, ofertorij »Veritas mea", zložil Anton Foerster.
..... ._!
slefonska tri poročila.
Pora/ vlade. — Zasedanje državnega zbora odgodeno.
Dunuj 10 decembra. Poraz vlade je bil včeraj v proračunskem odseku velik. Od vlade zahtevano refundiranje 69 milijonov kron je bilo odklonjeno z 29 proti 14 glasovi. Korber ni izvajal posledic, ampak je odgodil državni zbor, katerega je za glasovanje kaznoval. Poraz vlade je tem večji, ker so nemške stranke, izvzemši ustavo-verno veleposestvo, poplačale petletno Kor-
berjevo ljuvezničenje z njimi s tem, da so glasovale proti njemu. Mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da je Korber dovoljenje krone za odgoditev zasedanja imel že v žepu. To vzbuja sum, da je K6rber postopal po gotovem načrtu in da je hotel, da se vse razbije, ker je tudi vsak kompromis odklanjal. Če bi Korber odstopil, je vprašanje, če bi kronu njegovo demisijo sprejela. KOrber stoji trdno na stališču, da njegovi neparla-mentarični vladi ni treba pred zbornico kapitulirati. Ako bo Korber ostal zmagovalec, tedaj bo državni zbor razpuščen. Tako se tolmačijo izjave o »njegovih odločitvah". Ce je zaupanje krone v Korberjevo ministrstvo trdno, bo morda državni zbor v najkrajšem času razpuščen.
Dunaj, Pri včerajšnjem glasovanju v prorač. odseku so glasovali z vlado vstavo-verno nemško veleposestvo, Poljaki, Romuni, nemški liberalec Menger, nemški konservativec Morsey, vse druge stranke, tudi Slovanska zveza (Robič, Žitnik, Vukokič) so glasovali proti. Tudi član katol. središča F u c h s je glasoval proti.
Dunaj, 10. dec. Vladni listi pišejo, da ni poražena vlada, ampak po uimah prizadeto prebivalstvo. „Neue Freie Presse" prinaša mnenje »odličnega državnika" o položaju. Za tem nazivom se skoro gotovo skriva Korber. Dotični državnik pravi, da bo drž. zbor po novem letu zopet sklican, ker bo to sklicanje potrebno radi trg. pogodbe z Nemčijo, ki bo do takrat gotova Stališče nemških strank po njegovem mnenju ni bilo politično modro. Upa, da se situacija do novega zasedanja spremeni, posebno pri nemških strankah. Kaj bo vlada storila, če se to ne zgodi, sedaj še ne more reči. O razpustitvi drž. zbora se sedaj še ne more izraziti.
Dnnaj, 10 decembra. Poljski klub je imel danes sejo. Načelnik je izjavil, da je prej pričakovati razpuščenja državnega zbora, nego resnega odstopa vlade. Klub je sprejel resolucijo za poživljenje parlamentarnega delovanja potom spremembe poslovnika. Izrekel se je proti razpustitvi drž. zbora in željo, naj bi vlada državni zbor skoro sklicala.
Krakovo, 9. dec. Listi pišejo, da bi bilo razpuščenje državnega zbora jako nepolitično. Težko bi se s tem razmere zbolj-šale.
Dunaj, 10. decembra. Dr.IŠ u s t e r š i č se je izrazil o položaju poročevalcu »Politike": Pri objektivnem opazovanju se je videlo, da vlada po glasovanju v proračunskem odseku ne bo demisijonirala ali pa da demisija ne bo sprejeta. Dogodki v proračunskem odseku so tem večje važnosti, ker so zastopniki klubov v svojih izjavah proglašali glasovanje za nezaupanje vladi. Vlada bi iz takega glasovanja, pri katerem je imela dvetretjinsko večino proti sebi, morala izvajati posledice.
Če bi se ne respektiralo votuma bi to pomenjalo obstrukcijo od zgoraj. Če se ne respektirajo parlamentarni sklepi, tedaj so tožbe o nedelevnosti parlamenta prazne besede. Izgovor, da to ni bil votum zbornice, je prazen, ker se je vlada izognila takemu glasovanju z odgoditvijo dež. zbora. Z razpustitvijo drž. zbora bi vlada ničesar ne dosegla, ker bi večina volivcev se gotovo postavila na stališče opozicijonalne večine. Z respektiranjem votuma večine bi se upli-valo na delavnost parlamenta.
Dunaj, 9. dec. Cesar se je vrnil danes iz Budimpešte ter bo jutri sprejel Korberja v avdijenci. Skoro gotovo bo Korber for-meln > podal demisijo, katero pa cesar ne bo sprejel.
Dunaj, 10. decembra. Državni zbor bo sklican skoro gotovo drugi teden meseca januarija.
ker sta mu očitala v listu „Sole", da je Camberju požrl mnogo denarja in da je »Rdeči Prapor" ogoljufal pri znamkah, sta bila pred porotnim sodiščem oproščena. G o 1 o b i č je dobil samo 50 kron kazni radi zanemarjenja uredniške paznosti.
Trst 10. dec. Listi so dobili poročila, da nameravajo kranjske mlekarne zvišati cene mleku z novim letom.
Belgrad, 10. dec. Klub starih radikalcev je dal Pasiču prosto roko, da sestavi novo ministerstvo, v katerem bodo radikalci obeh struj/
Pariš, 10. decembra. Poslanec Ribot je v zbornici izjavil, da bi vlada morala radi zadnjega glasovanja odstopiti, ker je imela le dva glasova večine vštevši sedem ministrskih glasov. Končno je bil z 30 glasovi večine sprejet dnevni red, katerega je predlagala vlada za izraz zaupanja.
Peterbnrg, 10. nov. Iz Mukdena poroča »Lokalanzeiger" od 8. t. m : V e d n o je manj verjetno, da bijapon-c i pričeli z ofenzivo. Namen njihove ponesrečene operacije proti generalu Rennenkampfu ni znan. Frontalni napad sedaj ni izvršljiv, napad zahodno od reke Hunho pa iz političnih vzrokov neprimeren. V zadnjem boju Rennenkampfovem so zaplenili Rusi nad 800 pušk. Obe armadi podaljšujeta svojo fronto proti vzhodu.
Tokio, 10. dec. V boju dne 30. m. m. je padel pri »griču 203 m." drugi sin generala Nogija. Njegov starejši sin je padel pri Navčavu. General Nogi je sedaj brez otrok.
London, 10. dec. (Kor. urad.) Iz Tien-cina poročajo, da je Oku napravil stališče Rusov na otoku Kashan v reki Ljao za nev-zdržljivo. Rusi so se u m a k n i 1 i ter pustili na mestu veliko zalog in topov. Japonci so izgubili 5000 mož.
Peterburg, 10. decembra. Dopisnik ruskega brzojavnega urada poroča iz Mukdena, da je del japonske teritorijalne armade odšel, da zatre nemire v okraju Taka-opjan na Formozi.
London 9. dec. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz glavnega taborišča japonske Port Artur oblegajoče armade, da ruski ujet-tniki pripovedujejo, da je zaloga živil v trdnjavi nezadostna. Moštvo dobiva zmanjšane porcije, častniki dvakrat na teden konjsko i meso.
Mukden, 10. dec. General Grippenberg, poveljnik druge mandžurijske armade, je došel sem.
Isborno domače sredstvo. Opozarjamo na inserat „Herbabnyev p o d -fosfornati kisli apneno-že-lezni sirup" v današnji številki našega lista. Ta preparat je že 35 let v rabi, je zdravniško preizkušen in priporočen kot pravi sirup. Deluje izborno proti ka-šlju in razločuje slezo, množi tek in pospešuje prebavo; koristen je tudi za tvorbo krvi in kosti, ker vsebuje železo in fosfornate apnene soli.	2—1
Odda se v najem
kovačija
z vsem orodjem opremljena v Senožečah. Na razpolago ima tudi kolarsko orodje.
Pod ugodnimi pogoji se da kovačnica tudi pol leta brezplačno v najem.
Več pove: Anton Zalar, p. d. Rejc v Senožečah, Notranjsko.	2045 3—1
Dunaj, 10. decembra. Danes je bilo vseučilišče ves dan zaprto. Bumel se je vršil na cesti.
Dunaj, 10. dec. Afera tržaških bomb pride pred dunajske porotnike.
Rudolfovo, 10. dec. Poslanec kranjskega veleposestva vitez L a n g e r je sinoči po operaciji na Dunaju umrl.
Trsi, 10. decembra. Rihard Camber in Val. Golobič, katera je tožil vodja jugoslovanske socialne demokracije, J. Kopač,
a***-!
kot zdravilni vrelec že stoletja znana t vseh boleznih	(I.) 38 2
11
pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetiina in osvežujeta pijača.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
(•laz. postaja, zdravilno kopallita pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipe ierijskih prod&j&lnic&h in trgovinah z jestvinami ia Anom.
Zaloga pri Mihaal Kattntr-ju in Peta* lastnlk-a > Ljahljanl.
o
'EL
0
i
1	s
>N
- £ W .S
° 'S?
'I s
O <u b/) -rr> o £
C O,
ca
o> o
£ 3
-<-> t/3 (A >
3
O. ctt O N
T3 os DC
Hočete li napraviti veselje?
Podarite tedaj za božično darilo le rabne predmete I
Ako izberete v moji zalogi, prihranite obdaro-vancu neizogiben strošek.
Moja bogata zaloga nudi velikansko izbero vsakovrstne bombaževine in platnenega blaga, namiznega perila, vezenin le v zanesljivo dobri kakovosti, perilo za dame, baržunastih juponov, kril s čipkami v najlepši izpeljavi	2052 3—1
po izredno nizkih božičnih cenah.
Anton Šare,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Robci! * * * H« * Kravate!
Ceno stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo in drvarnico odda se za 1. februar na Tržaški cesti št. 47, blizo tobačne tovarne.	2005 3—1

Vsaka rodbina
nuj M v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Knoippovo sladno kavo
kot prime* ritk-d.nji karal pijači.
"STRT
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-1
Ceno Češko posteljno perje
5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12—; belega, jako mehkega, skubljenega K 18 — ; kron 24 — sneinobelega, mehkega, skubljenega K 30 —; kron J6 —. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159
p. Plzen na Češkem.
1
I
	n)		GN
O-.	a C0	ta u	1 o
d>	C/3	C	<o m O
C/3	3	o	
CJ			
>	O	cn	"5
	-G		« c
(J	nI	ca	
>N	U		^
	V)		
			a)
	>o		'
<	o u CO	o	M C a
	z	o CS)	tO
%			
;
Navečje čudo sedanjega stoletja je ravnokar iznafdena
•r žepna ura
slst. Roskopf-pat. s sidrom
prav dobro idoča, na minuto regul. .zelo svetlo sveteča" gld. 2*20. Ista z lepo gravir. oklepom gld. 2 65, v črnem oklepu gl. 3'—. Nikelnaste ali pozlačene verižice priveskom ali lepim kompasom eld. —-45. Ako ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem cenil o urah, zlatu, srebru, klna-srebru, godb. orodju, delih ur in orodju z nad 1000 podobami zastonj in franko.
F. Param, Krakov Avstr.
ZIELONAOASSE 3. — Ustanovlj. leta 1852. ——
Velika priložnostna prodaja
lepa krila za dame iz sukna in lodna »dunajska moda" za 1 gl. 50 kr. in višje, suknje s kožuhovino in ovratniki od 10 gl. naprej le sedaj ob božični sezoni se dobe v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana Mestni trg 5. Velepoštovanjem OROSLfcV BERN&TOVIČ.
2054 3—1
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48° s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechlinae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm
Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža	„	„ 150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
ern^T? K 31*68.
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za s£ pa velja K 3 36.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
2048
II. JPrilojora 283. štev. M81ovenoa« dn6 lO. decembra

t ♦
t
4
\ 4
' Sfingetr. ISchutzm&rk« *f?> '

iz portland-cementa in peska.
===== Streha prihodnosti. -
1012 Patentirana v 30 državah. 27 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovico.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cemeotnln, Gllnce pri Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
>ak. zajamčeno) 1098 52-25 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-tehu 4 Comp., Praja, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice /
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ———■
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let!
1009 62—27
Vr.Š
upeue
priporoča velcčastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene svečt
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljab in škafih v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila te toplo priporoča in zagotavlja točno ic pošteno postreči.
LtJOBLttJAflfi,
Prelernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hlia
1600 64—12
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovic) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino
— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«"#» grobnih križev. ««• Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih o. kr. državnih uradnikov
OOOOOOOOOOOOOOO*
o Prva domača = o< ® slovenska pivovarna §1
G.Auerjevih dedičev gj
Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In na bavankl način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem flrand prlx in 1008 zlato kolajno. 52—27
Ustanovljena leta 1854.
°°ocoo8Soo8o<
OOOOOOOOOOl
Naznanilo.
1893 9—8
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Ivan Marchotti
trgovec z usnjem v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
Vajenec j
za mesarski obrt
iz dobre, poštene hiše, se sprejme fakoj.
Nastop takoj. Naslov povč upravništvo.
SfSS

¥ A
H
A fi
A
H
M i
JMeuesti v mednem blagu
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., p od I oga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosfeVC, Sv. Petra cesta šf. 4.
Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-12	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.



.J*«.

Vse sega po mojih
lepih desinih iz svilnatega blaga in žametov za bluze
Ernest Sark 1,61 4
na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga
Razglas.
$m im
Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni
domači brinjevec
liter 2 krOlll — razpošilja v vseki množini Ivan mali v Škofjiloki. 20C1 10=4
JJ
vr^T
e. in kr. apost. Veličanstva, "✓'j^
]STa najvišje povelje ffjeg.
XXXVI, c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija doPn^^rvsebuSonito 18-435dobitkovvgolovini
v skupnem znesku 5I2.980 kron	1802 10-10
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. - Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah
itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	»I
S^f,/ Od c.kr hterijskega ravnatoljatva. (Oddelek za drž. loterije.)
Tfi^____
Deželni odbor kranjski bo dal od 1. januarja 1905, sledeča poslopja znova proti požaru zavarovati	2038 3-2
1.	Deželni dvorec v Ljubljani,
2.	Deželna blaznica na Studencu.
Podrobnosti o zavarovanju se pozvedo pri deželnem stavbinskem uradu. Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 20. decembra 1904, pri deželnem odboru.
Deželni odbof* kpajnski,
Ljubljana, dne 5. decembra 1904.
v>.\ v-".\
mm mm
</y</.\'
'•/%'vSt
tm mm
<w'>va
1.1. Kantz - a
v LJubljani
priporoča : pristni rienl, pše-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roiičke, vaniliski ln frieil-richsiiorfaki suhor i. dr.
1051 52 28 Na dan štirikrat sveže po-otvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
X/> -/--.s
J*®
m
mrp
>.v.<>w.
, . > vv '
\v/. \ v/.
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta G
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in bs stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, ——
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se potl-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52—13
©©©©
Kamnosek |
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 62—27
I
I i
Za
kron
»O
vin. i
o
najzanesljivejša	N
žepna ura za gospode nasvetu!^ Pošljem pristno
anket*« = = pemotttoaF«
Roskopf-upo
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-,- kem nikelnastem okovu. —
3 letno Jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14'50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Danaj
OOOOOOOOOOOOOOOO >000000000000000
OOOOOOOOOOOOOOOO
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED-STAR-LINE"
^ BDEČA ZVEZDA j
v Ameriko §
preko Antwerpna vNew-York, O Philadelphla.	g
aear Gld. ioo-— ug §
za železnico in barko. O
Hitra in varna vožnja na moderno oprav- O ljenih, novih brzoparnikih te solidne Q družbe s pošteno in čisto postrežbo. Q Natančen, zanesljiv pouk in veljavne Q vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Rcsman.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravočasno
na barko v soboto zjutraj. Naši parniki —	j
Finland Kroniand, Vaderland, Zeeland vozijo	|
do New Yorka osem dni. To jeprioito. Uljud-	.
nost, snaga in zdrava hrana je na njih	f
pri nas prvo in zaduje. Bed Star.	I
>ooooooooooooooooooooooooooooooo(
OOOOOOOOOOOOOOOO
35 42
Vedno najnovejši =—
wm~ gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
, , , • « ,	1059 100-61
Rudolfu vueber,
urarju v Ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrobe.
Stare ploilt st jamenjajo.
zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven Srange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52—14
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.

r

Avgust Zabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
>1	Jfef

|| priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v t* streko spadajočih predmetov:	^
Hj ===== napravo in popravo različnih strojev = Ji
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin p« najnovejših U konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	Loj
Naprava različnih transmlsij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
krit«, kotle, peči, vrtne klopi, mizo, stebre, trombe za vodo Itd.
in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti ia proračuni so ia zafatevanje ia razpolago, vse pa po priaernik tovarniških cenah.
472 60—52
Podpisana ima v rajoni najraznov rstnejšo trpp>.no, krasno
blago sa bandera, baldahine, raznobarvne plažfee, kazale, pluviale, dalmatike, vohune, albe, korotelje, prte itd
vso, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročuo In pogteno po najnižji ceni bandera lu vso drugo obleko.
Piedaetite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih onirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujib tvrdk društev in potujočih agentov.
Sagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo. NajodlienejSim ipsštovanjam ■<« ,mp>roAa 1535 6
Ana Hofbauer,
ima] itoljica zalogo cerkvene obleke, orodja m posode
v Ljubljani, Wolfove ullo® 4.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- ^ stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistetnov, kakor tudi vseh stavbinskih J^
O/l
Velika božična > priBična prodaja
traja od ponedeljka 5. dec. do 24. dec. 1904.
40% popusta vsakomur.
Obleke za dečke, zimske in športne suknje, kožu-hovina za v mestu in na potovanju, jopice za dame, paletoti, ovratniki, koljerji iz kožuhovine in mufi
se oddajajo za vsako ceno najcenejše v
2016 3 3	Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
Velespoštovanjem
Oroslav Bernatovič.
Vilami icuj ^ lina a t s t Vit ti tciptjicii Sli/tiska Diljiviiu."
Pozor!	Pozor!
Bolnemu zdravje!	Slabemu moč!
Pakraške kapljice ia Slavonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta.
PilLf-rilcl• delujejo proti vsem bo-r atvi ash.c Kapljice . leznim želodca in črev, odstranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebav6, odganjanjo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezui maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter Jurišič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: g!! 12 steklenic (1 tucat ) 5 — K 24 '„ (2 tucata) 8 60 „ Manj kot 12 '} 36 „ (3 tucati) 12 40 „ steklenic se ') 49 „ (4 tucati) 161— „ ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 — ..
51 l/nn clfil hllipVlflJl se z uPrav sijajnim in najboljšim uspehom proti OlftVUUSKa UUJCVIUa zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prchlajenju, hripa-vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10—4
2 izvozni steklenici 3'40 K 4 „	, 5-80 „
6 „ „ 8-20 „ . Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Dsnar naj se pošlje naprej ali se pa povzanu. Prosim, di se aaročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišic, lekarnar, Pakrae br. 103, Slavonija'

IVtaivarifl 73ln<T5i Nboljsa in najcenejša tvrdka za
Mjvecja zaloga, naročevanje ozir.
CopiČev zs pl.-8'iarje, aobne slikarje,
zidarje ia mizarju. LakOV, pristnih angleSkih, z:« vo «0*0.
Emajlne prevlake, pristna, »
posodicah po */»i V* '/t in 1 k(f.
Jantarjeve glazure za pode.
E lino trpoloo i i najlepše macilu za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, hsezbarv-ntga in barvastega za pode; najoe-nojde in najboljše. Rapidola, pripravnega 14 vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 67
*
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sotionfalda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, sajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabssterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v LJubljani. =====
Zastonj in franko
dobi vsakdo moj najnovejši veliki ccnik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in sre-brnine po izvirnih tovarniških
- cenah -
Tovarniška zaloga ur
|VIaks Bohnel,
1265 b
6-6
UPaf
Dunaj IV., Margarethenstrasgo 38 P.
Založnik c. kr. državnih uradnikov. Trgovina ustanovljeno 1. 1840. Odlikovana z Grand Pplx ln zlato svetinjo Pafllz 190*.
Po ugodni ceni ^
sufcneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
uv


Novosti J4. Sienkieuuiez Novost 1
Rodbina Polaneških
tfije zvezki (Poslovenil Podt*avski).
Cena bfošutu 10—, vezano v en zvezek ^ 13-—, v tPi zvezke ^ 16-—, pripoFoea kot primerno
božično darilo, -m
Ig. pl. ^leinmayp & f. Bambepg
knjigarna.	2039 s_3
===== Bogata zaloga vse slovenske literature. =====

i

P. n.
Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo manufakturno trgovino preselil j Marijinega trga
na $tari trg št. t „Pod trančo"
v lastno hišo, prej 2)eterjevo, in da bom je cenejše prodajal kakor dosedaj vse v to stroko spadajoče predmete.
Zahvaljujem se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu jar dosedaj mi v toliki meri i^ka^ano 3aupanje in prosim da me tudi nadalje v mojem novem podjetju blagovolijo podpirati, ter fagotov Ijam 3 dobrim blagom po najnižjih cenah solidno postrežbo, S spoštovanjem
Žranc Dolenc
1997 6-4	od danes naprej Stari trg jt. 1 „?od trančo".
Najbo[je za zobe.

Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je ravnokar Izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne S^^Onšs^S) litanije. S^^o^^S
©enot mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin-platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 1° vin. več.
Naroča se v prodajalni „Katoll$bega tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
»Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! fi^^Os^S®

Pariška svetovna razstava 1904: „GRAND PRIJC", najvišje
odlikovanje.
na podplatu.
V
^ ^ .9°

2051 6-1
Tovarna izdela vsak dan
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorft, ISelm Co., I>miaj, I.
Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.
Razglas.
Nekaj v zapuščino zamrlega gospoda Ivana Turk v Ljubljani spadajočih konj, kočij, omnibusov in konjske oprave prodajalo se bode na prostovoljni dražbi
v ponedeljek, dne 12. decembra 1904
dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Št. Peterska cesta št. 74. V Ljubljani, dne 9. decembra 1904.
Aleksander Hudovernik
c. kr. notar kot sodni komisar
2640 2—2
Stanje vlog 30. nov. 1904: j Kongresni Ve \ Denarni Promet 30> n0T-čez 10 milijonov kron. j	, „adstr I 1.1904: žez 42 milj. kron.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
.o
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. nov. I90i: 4.2,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januvarja 1904.
2047 24-1
Dr. Ivan Susterj|£,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Josip Slika, knezoikolliski kancelar, podpredsednik.
Odbornikil
Anton Belec,
posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschege,	Matlla Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D M. v Polju. svet. trg. In obrt. zb. v Ljubljani.
Franiliek Leskovlc
zasebnik In blag. Lj. pos.
Karol Pollak,
tovarn. In pos. v Ljubljani.
Greg. Sllbar,
župnik na Rudniku.
Dr. Alej USenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
2030 1—1
Za božična in novoletna darila.
1. V zalogi Vrtčevega uredništva: 1. „ Vrtec", vezani letniki 1895—1902 1 3 K, letnik 1903 po 3 K 40 h in letnik 1904 po 4 K. »Angelček", vezani tečaji I—X. i 80 h, XI. in XII. po 1 K. — Kdor kupi hkrati vseh deset „ Vrtcev" in vseh dvanajst »Angelčkov" jih dobi za 30 K. Naročnina za oba lista skupno je 5 K, 20 h, samo za »Angelčka" 1 K 20 h. — 2. P. Angelik-Mladinski glasi I. zvezek 24 h, II. zvezek 40 h. — 3. Nedol&nim srcem pesmi s slikami kart. 1 K 20 h in v platnu 1 K 45 h, 4. Te raz Vazilje v: le rasnih stanov, pesmi ■/. dodatkom „ Urban ie Ribnice" 25 h.
2 V zalogi , K atol. društva detoljubov": 1.) Zgledi bogoljubnih otrok, trije zvezki, h. vezan 80 h, broširan 60 h. — Sveta Germana, brošir. 10 h, kart. 20 h. — Kako ti je ime: Sv. Anton Pad. 12 h, sv.JoSef 16 h, sv. Frančišek Salesij 10 h, sv. Rosa Lim. 10 h.) Podobica sv Alojzija ali njegova pot v nebesa 10 h, v platnu 20 h.
—	Boj soper lašnjivost 10 h — Spodobno vedenje v cerkvi 8 h. — Spodobno vedenje v šoli 6 h. — Dobra spoved v platnu 40 h. — Mala zakladnica broširana 10 h, v platnu 20 h. — Ali snaš, 8 h.
—	Svete sgodbe za male otroke broširana 16 h, kart. 20 h.
3.	V zalogi »Kat. tiskovnega društva": Sv. Frančiška Sal. Filoteja, v platnu K 180.
4.	V zalogi drušbe sv. Mohorja: Zgodovina svete katoliške cerkve za srednje šole, v platnu 1 K 80 v (Tudi primerna knjiga za izobraževalna in bralna društva in ljudske knjižnice.)	Ant Kritg.
Pesifc
y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje panl Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Kjučnvničarske ulice štev. 4.
Modni salon. 2041 5 3

P
JI?
M
Zl-z\ S99I "(OpBJg A je|t|3jd f v A0)|!u{G|ez q;ujoAp ju o
A0>|nq0|>| lf!jelipo|
Bf5o|BZ B)J?|UJBA0J.
•qun8d qi^ziu oiuaiuud «8uiq iisou]sjaohzt!j od
"DidOD <AO)|nqop| \\\)\s -l*|jnj 'A0)|nq0|)| qfpjj ui q|)|qaui ' AOjpUj|p
030\VZ 0f0AB onjoqzf	bu ai qps3ui a nAisu!?qo
nuiauAi![s ai iaij;Aoqnp iiij^KjaarJ ujojodud
I oju-bjj, poj 'nrefronfi a
I DIIHOST
HE *
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec ie-karnarja A. Thterry-Ja balzama in oeatlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 360. Prosim nasloviti na
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsk~> zasledujem. 1856 52—6
Učenec
2037 3-3 v tukajšnjo špecerijsko takoj. — Kje pove upravništvo
ali praktikant iz
boljše rodbine in primerno šolsko izobrazbo se sprejme trgovino. — Vstop „Slovencatt
1122 100 46
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani cenik z vei ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga >n godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ia nr« lo livotna trgovini Moit it. 955, Ceiko
smer. alk. rtmostolr - ara • sidro, Boekopf pateat r trpeti« fiitrsla
»I.U«
Is Jtluonp ii*|i s »les. rerllleo li lik IJi ta priveskom, komad
■ gM. 2'so.
Yažno!
i i

Važno!
is živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcuo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—21
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija	KailC
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9,^2 52—31
Dietingerjev"nasl.
Teodor FehrenbaGh
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Niki. rem. ura od 1 '80' gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. izvršujejo se tudi vsa v to stroke spadajoča popravila natančne, vestno la Jako seno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—21
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

**

Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga ..................
se opozarja na tvrdko
V
;


HUG01HL

v ljubljani Špitalske ulice štev. 4.

Velika zaloga
196 52—15
suknenih ostankov.
*******
1055 52-26
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBh
J. Spfeitzetrnja naslednik Lijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočlh predmetov: iiSno ompežje na stpoj, obhajllna miza, ograje na mlKodvopu. obmejno ompeij.. veina vi«ata, balkoni, ve»ande, atolpne kKlie, Štedilnike, stpelovode Jelezna okna, železne atnešne atole itd.
Specijaliteta: vaijiSni zaatoni in aoinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvi«al-nimi oporami brez vijakov.	°
:
: v— •

i - '
•Jr- ..;}-•■' .,.•-';	' l. \v ...' i..Vi'V ,:• ILv.	' ' '.-.	'


11^11 raEK&SsisS^SSP' v-"
........ I' I"".............
KHcr bcčc s$Io$tjc jesti io Hcbrc prcbauljati,
"79 7 naj vžije požirek
iSf?»Florian"!
Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z z ato svetinjo in diplomom
Rastlinska destilacija „Flo-rian" v Ljubljani.
poizkusifel
MM
Iz IjiiMjane	_
Brzoparniki: ,,Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Vfllhelm", „Kalser Wllhelm der Grosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen prlTmenl ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice šf.35
1361 18	nasproti sfarl „TIŠIerjevl gostilni.
f Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljublji
p Penar
vsakemu, v vsaKem *ne*ku proti malim obrestim

brez poroka in brez infabulacije
se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz.Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. Vina v steklenicah.
Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10—7
Puntigamsko salonsko marčno pivo.
Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Fini zajtrkovalni goveji golaš samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori.	Za družbe oddeljene sobe.
Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. — Ser sem si naklonjenost slav. občinstva v svojih prejšnjih prostorih, nazadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev „pri belem konjičku" s trudom pridobil, prosim tembolj za isto, ker mi je sedaj res mogoče vse čast. gg. goste postreči le z dobrim pivom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočamo se za prireditev skupnih obedov, godovna gostovanja, ženitovanja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov ln drugih tacih zverin bodem imel posebne prostore.
Je se bUJežIm z odi. spoštovanjem


A. Rasberger, restavrater.

s

Zdravje je največje bogastvo!
A
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkrlljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. —
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo i/.ineftek, odpravijo nadnho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežend velike in mnlf gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripuvostl in prehlnjenjn. Lečijo vse bolezni na jetrlli in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-16
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Illlarka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. S 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) II*— K. f
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Scljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360. MeStlM MaMa, Zagaeb, Ustanovljena 1. 1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.

Zdravje je iiHjve(''je t»oj»astv<>!
7
6 mesecev na poizkušnjof
3 mesece krediti Popolno zasloni!
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	i7o4 20-10
v popolno zadovoljnosf
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno asie-rlkensko, anttmaguetiško, sistem
s*mo ^^ Roskopf=patent=rem.
s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen, ali ni-kelnastcm okrovu, ptit. eroail. kazališče, 86 tir idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeraln iz jelenine, z nikeln. verižico
r ....... in priveskom za ceno gl. 2*26,
jjj-g komadov gl. 0-50, (I kom.
12-50. Isu ura z diojulm
V-'i'!?!) pokrovom «1. .150. Cone al-
al i . »tem ,,UoNkepf" - ure, brci "lliM plombe, kakorfiiie prodajajo mali urnrjl iu trgovci, komad gl. 176-
D^nap nazaj! aH zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti puvzetju ali te se denar pošlje naprej.
M tovarna nr
v Mostu (Briix) št. w 1099, (Češko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnim)
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilnstr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
S *
W W W W W W W WWV2' w
»n >r> »r »n »n »n ^ »n
s AVGUST REpIC ^
wc»<ril«.«-
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
— vrstne —	S?^
jsr m o ■» je "«aia ^
Sj^	po najnižjih cenah.	^U/
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. su^
W W WWWW WW W W W WW
»o	<™ »n /H /n »n /H
^ Jernej Bahovec*
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52—49 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
ilii1
Pazite na fvornllKo znamko.
šivalni stroji.
sihger co. flel. flražDa za šivalne stroje.
V Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 6.
3o2 sd(i — 2U
Velika izbera daril
za
Božič in Novoleto
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bombonov in postrezam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji.
rFini turinski peliukovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šar-kelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Mestni trg št. č Sv. Petra cesta št. 26
1981 6-4

£
Priporočam slavnemu p. t. občinsivu svojo sgsasr velijo zalogo
4
jV(i^lav^evih daril
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah.

Za mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča
S spoštovanjem
1643 27—21
M
tfarol tfoša/r, 3latar Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, 3 a loj nik c- kr- avstrijskih državnih uradnikov.

lir**«
s sat!.':,, p
J?umberško, belgijsko in šte3ijsko platno v vseh širinah, namizni prti, serviete, brisalke, 3epni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo3a opreme nevest
3a hotele in restavracije
fca^po izvirnih tvorniških cenah.
J3borno blago/	Velika i3bera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P- n. občinstvu v obilni obisk-
y Velespoštovanjem
foton $arc>
Specialna trgovina
v ljubljani, Ji>. Petra cesta štev. 8. m 52_26
PF* Novosti
1647 10
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. I^jubljana.
Na prodaj je dobro idoča
2023 3-2
kavarna
kje pove upravništvo »Slovenca".
JH Eli HA BNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 85 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Ja6i in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooik pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenloi 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h, po pošti 20 kr. =» 40 k ved za zavijanje.
Svarilo fPred izdelki p°d
u	enakim ali po-
1] dobnim imenom, ki pa so [j po sestavi in po učinku vsa r,; različna posnemanja naših S izvirnih preparatov 2e 35 let obstoječega podfosfor-
IQ»HEBB«BNVWIEllLi nasteS?a kislo-apnenega-že-
—--** leznega sirupa, svarimo in
toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima
vsaka steklenica pristavljeno uradn« vpisano varstveno znamko.	2007 D 14—1
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./1, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 1968 18—3 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani:
M. Mardetschlflger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schvvarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schitdler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; SovodenJ: F. Kordon; Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; St. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L,. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.

l^rejcic,
modni salon ^^
no t)tinaj5^i cesti šteu. 6, I. nadstropje
Usojam si vljudno naznanjati, da se nahaja moj modni salon od sedaj
na Dunajski cesti št. 6, I. nadstropje (hiša Šober).
Zahvaljujem se kar najtopleje za dosedaj mi izkazano obilno naklonjenost ter prosim ob tej priliki vse svoje častite dosedanje naročnice, kakor tudi p. n. občinstvo sploh, da mi to naklonjenost ohrani tudi nadalje v novem prostoru ter zagotavljam, da bom vedno po-strezal solidno in reelno kakor dosedaj samo s krojaškim delom.
Z odličnim spoštovanjem
2022 3-s	3, dregerio, dar^s^i Krojač,
m«kd.kn l sns
v LJubljani, na Dunajski cesti št. 6, I. nadstropje (hiša Šober).
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od........gld rso naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le ....... B —-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3-90
I tucat žepnih robcev od ... ....... B -_-36 naprej
1 » n „ angl.batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08
1 krilo iz lodna. lastni izdelek..................1-95
1 flanel bluza izgotovljena od......... —-68 naprej
1 baržunasta bluza....................2-36
1 ženska srajca od............. " _-36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . .	—-07
2000 metrov dobre flanele, meter......... m —-17
Poleg tega vse vrste preprog, bar&un. postelj, odej, bariu-nastega blaga, koSuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 62—33
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—3
Primerna darila za Božič in Novo leto!
Trgovina umetnin
Josip Kaplan
Zagreb, Duga ulica 9 in 12
priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni.
Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30'— do 4000 kron.
Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi.
Ravnokar izišli ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko.
479 104 73
Anton Preskee
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. I
s« priporoča preč. duhovščir v izdelovanje vsakovrstn«
cuhovnlike obltlu
Iz trpežnega In solidnega bli«> po nizkih oenah
Opozarja na veliko svoji zalogo
= Izgotovljene oblek.
posebno na haveloko v naj-večji izberi po najnižjih cen»l
* ti nltelj mitom mlrljrkrfi tirnftn ielezD'|klb uradniki

Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za 1'jiin - lil\pellor
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1°40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sicro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k ,,zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
_Dnevno razpošiljanje.
V//V/S//SA

Žganje
zajamčeno pristno #
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Anionu f erlan di Giorgio RovInJ, Isfra-
1867 12-9
& ]V[ E J A Č
Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul. 9
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke,
zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih eenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto
INDRA TEA
Najboljši in najfinejši čaj nasvetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev Iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerljah.
Na debelo razpošiljat 1743 10—9
INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST.
ijnmca ljudij:
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
f T lastni SlisTf V Ljubljani [vTastffi]
-----------f	IWWvws
l
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—97
41
2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložniku
plačuje.
»ST Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske U r rt AC R /f C'/! A posojilnice znaša	a j>*4j,04j 4U'
sw8hran- K 5,089.883-14. K 23,806*306*40. sar K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada St. 828.406. —Telefon št. 185


Ernest MammersGhmidU nasledniki'
Madile, Wutscher & Ki
2*3
m
■■ . 7:
-.'V
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. IVelika zaloga
5? i" i
1980 36—3
..................
MEW-Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski co-lini ter je velika tovarna srebrnim? prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih mofii. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledečo predmeti* le proti temu, da se mi povrne
i jld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n®
lev S pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic b
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni^ Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemal* nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemat< nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za potf' klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikom i kom. cedilnik za čaj; 1 kom, naj fin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6"6C..
Vseh teh 42 predmetov je popre/, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ccni gld. 6'60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skoz: in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne ta melji na nikakršni slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi-ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasnr garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
1469 28
A. HIRSChBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blags
na Dunaji II., Kembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr.	:
Pristno le z zraven natisnjeno varst- • V Aq veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem.	r *
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jaka radovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakf koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški »d avnik S poslanim namiznim oro Ijem sem zelo zadovoljen — Mihael Kovačevid, ravnat parno n uradov pri dež vladi v Sarjjevu. — Sarajevo 22. ott 1904.
mlifmlf?^^


Zahtevajte pri nakupu
671 60-40
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen". ^
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SOHIOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!