občinsk« kcmjerence SZDi liubliana ce»tt«r SKUPŠClNSKA PRILOGA št. 8/80 Ljubljana, 27. 11. 1980 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 31. seja zbora združenega dela 32. seja zbora krajevnih skupnosti 30. seia družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 16. decembra 1980 ob 17. uri Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 32. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center ki bo v torek, 16. decembra 1980 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 31. seje zbora združenega dela 4. Obravnava poročila o stanju in problemih raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Center 5. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za študijsko leto 1979/80 6. Obravnava informacije o izvajanju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela 7. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolek-tivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981 8. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev pro-grama razširjene reprodukcije individuaine komunalne rabe na območju Ijubljanskih občin za lefo 1981 9. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-101 (Hra-deckega cesta) 10. Obravnava osnutka odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin na območju občine Ljubljana Center 11. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 26.11.1980 ' Predsednik ZZD Marjan Likar, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 33. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 16. decembra 1980 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Mačkova 1. soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 32. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava poročila o stanju in problemih raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Center 5. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za študijsko leto 1979/80 6. Obravnava informacije o izvajanju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela 7. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolek-tivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav \ skupne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981 8. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev pro-grama razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981 9. Obravnava osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-101 (Hra-deckega cesta) 10. Obravnava osnutka odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin na območju občine Ljubljana Center 11. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 26.11.1980 Predsednik ibora Niko Pogačar, I. r. Na podlagi 44. členaposlovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 31. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 16. decembra 1980 ob 17. uri v bankotni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 30. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročila o stanju in problemih raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Center 3. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za študijsko leto 1979/80 4. Obravnava informacije o izvajanju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela 5. Obravnava problematike samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center 6. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 26.11.1980 Predsednik DPZ: Franci Zavrinik, I. r. Poročilo o stanju in problematiki raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Center I. STANJE IN PROBLEMATIKA 1. TEMEUNA UGOTOVITEV Občinski raziskovalni skupnosti (ORS) Ljubljana Center še ni uspelo uveljaviti svoje vloge kot iniciatorja in organizatorja svobodne menjave dela na področju raziskovalne dejavnosti, čeprav se je že iztekla prva polovica drugega mandatnega obdobja. Prav tako ORS ni našla ustreznega mesta v okviru občine, kljub aktiv-nermj delu predsedstva skupščine v prvem mandatnem obdobju, kot tudi aktivnemu predsedstvu in izvršnemu odboru v drugem mandatu. 2. DEtO IZVRŠNEGA OOBORA IN PREDSEDSTVA SKUPŠČINE Od začetka svojega mandata (maj 1978) je imel izvršni odbor 13 sej, na katerih je poleg reševanja tekočih nalog poskušal začrtati predvsem vsebino dela ORS. Programska izhodišča in načrt dela je skupščina ORS sprejela na svoji seji dne 4. 4.1979, objavljen pa je bil v občinskem glasilu »Dogovori« 5. 9. 1979. Ker gre za raziskovalno skupnost, katere aktivnost mora biti v največji meri namenjena vsebini znan-stveno-raziskovalnega dela v okviru občine, sta izvršni odbor in predsedstvb skupščine vseskozi odklanjala koncept, po katerem naj bi ORS delovale kot nekakšna Ijubiteljsko-amaterska društva, ki bi skrbela zlasti za popularizacijo raziskovalne deiavnosti, informirala de-lavce in občane o raziskovalnem delu itd. Tako ni zgolj naključna zahteva, ki je bila postavljena kot temeljno izhodišče programskih prizadevanj, da morajo razisko-valni načrti in znanstveni dosežki postati del razvojnih planov občine ter samoupravnih organizacij in skup-nosti ter hkrati osnova za oblikovanje teh planov. Da pa bo ORS lahko zasnovala svoje delo na temelju smernic planskega razvoja občine Ljubljana Center oziroma se aktivno vključila v njena planska prizadeva-nja kot tudi planirala svoj lastni razvoj, mora imeti za svoje delo potrebno materialno osnovo, ki bo omogo-čila znanstveno-raziskovalni pristop k delu. Kljub pomanjkanju materialne osnove pa sta se izvršniodbor in predsedstvo skupščine angažirala na vrsti nalog, ki jih je bilo moč uresničiti brez posebnih finančnih sredstev ali s finančnimi sredstvi, ki jih je prispevala skupščina občine Ljubljana Center. Vsebina dela je bila usmerjena predvsem v naslednja področja: a) Vključevanje v razprave o osnutku in predlogu republiškega zakona o raziskovalni dejavnosti in razi-skovalnih skupnostih, predvsem v smeri opredeljeva-nja vloge ORS ter vsebine njenega dela. Poleg aktiv-nega sodelovanja predstavnikov ORS na skupščinah Raziskovalne skupnosti Slovenije (RSS) in posvetova-njih, ki jih je z ORS organizirala RSS, je ORS Ljubljana Center predlagateljem zakona posredovala tudi pi-smene predloge, katerih del je bil vključen v zakon. b) Delovanje in uresničevanje delegatskih odnosov znotraj ORS in v okviru RSS je drugo področje, ki mu je izvršni odbor namenil pozomost. Dvakrat nesklepčna 3. seja skupščine (19. 9. in 3. 10. 1979) je terjala proučitev delegatskih razmerij in na-črtno akcijo za njihovo vzpostavitev. Izvršni odbor ORS je skupaj z občinsko konferenco SZDL Ljubljana Cen-ter organiziral sestanek predstavnikov konferenc dele-gacij za'zbor uporabnikov in delegacij za zbor izvajal-cev z namenom, da se ugotovijo vzroki slabega delova-nja delegatskega sistema. Sestanka se je udeležila komaj polovica povabljenih, kar že samo po sebi doka-zuje nizko osveščenost delegacij o pomenu in potrebi raziskovalnega dela. Delegacija občinske raziskovalne skupnosti za RSS in področne raziskovalne skupnosti, izvoljena na 2. seji skupščine, je imela v letu 1979 več sestankov, na kate-rih je izvolila delegata za seje skupščine RSS vsako-krat, kadar je ORS z vabilom in gradivom prejela tudi delegatsko pooblastilo. Takšen postopek ni bil pravi-len, ker bi delegacija ORS morala delovati v okviru konference delegacij Ijubljanskega območja, ta pa se ni sestajala. c) Pomembno aktivnost ORS predstavlja lastno razi-skovalno delo oz. zagotavljanje finančnih sredstev za raziskovalne naloge, katerih rezultati bodo predstav-Ijali znanstveno osnovo za nekatere njene aktivnosti. V letu 1979 je na pobudo izvršnega odbora ORS in izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center skupina strokovnjakov teoretično pripravila seminar za oblikovanje delegatskih gradiv ter ga izvedla za stro-kovne sodelavce skupščine občine Ljubljana Center in skupščine mesta Ljubljane. Hkrati je zagotovila sred-stva za pričetek dela na dveh raziskovalnih nalogah: Metodologija ugotavljanja raziskovalnih potrebvorga-nizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in sa-moupravnih interesnih skupnostih ter Inovacijski pro-cesi v združenem delu. Finančna sredstva za obe na-logi je prispevala Komisija za znanost in tehnologijo pri skupščini mesta Ljubljane, izvaja pa ju Inštitut za so-ciologijo Univerze Edvarda Kardelja. Raziskavo Inovacijski procesi v združenem delu je podprl tudi občinski svet Zveze sindikatov, ki bo poskr-bel za aplikacijo raziskovalnih rezultatov v praksi, to je v temeljnih organizacijah združenega dela. č) Planiranje raziskovalne dejavnosti v okviru sred-njeročnega plana 1981-1985 predstavlja najbolj po-membno aktivnost izvršnega odbora v preteklem in tudi v tekočem letu. Težišče dela ORS je na vsebinskem programu, teme-Iječem na svobodni menjavi dela v ORS in po njej. Da bi raziskovalna dejavnost resnično postala de! razvojnih planov organizacij združenega dela, samoupravnih in-teresnih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti, je ORS Ljubljana Center skupaj z drugimi ORS v mestu posredovala vsem nosilcem planiranja prikaz svojih razvojnih možnosti in smernic za planiranje razisko-valne dejavnosti, hkrati pa pripravil plan lastnega ra-zvoja, prikazan o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981-1985. d) Aktivnost izvršnega odbora se odvija tudi v vrsti komisij, med katerimi so aktivne zlasti komisija za inovacijsko dejavnost, komisija za samoupravne akte in komisija za plan. 3. PROBLEMATIKA IN PREDLOGI ZA REŠEVANJE Da bi ORS Ljubljana Center resnično postala mesto dogovarjanja uporabnikov in izvajalcev .tako na po-dročju opredeljevanja potreb in interesov po razisko-valni dejavnosti kot na področju njihovega zadovolje-vanja, je potrebno razrešiti vrsto problemov, ki zavirajo ali celo onemogočajo opravljanje te naloge. V okviru tega dokumenta opozarjamo le na najbolj pereče pro-bleme. a) Nizka stopnja osveičenosti o vlogi in pomenu znanstveno-raziskovalnega dela za celoten družbeni razvoj ima svojo subjektivno in objektivno stran. De-lavci, delovni Ijudje in občani premalo poznajo to vrsto dejavnosti, saj se z njo redko, če sploh kdaj srečajo. Zato ni presenetljivo dejstvo, da ne morejo ovrednotiti vloge, ki jo ima znanstveno-raziskovalna dejavnost kot tisti temelj združenega dela, samoupravnih interesnih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti, na katerem je treba načrtovati in graditi celoten družbeni razvoj pa tudi konkretne akcije, ki bodo vodile k uresničitvi za-stavljenih razvojnih ciljev. Ta subjektivni razlog je okrepljen tudi z objektivno slabim upoštevanjem znan-stveno-raziskovalnega dela in njegovih dosežkov v procesu pripravljanja in izvajanja planov pri odgovor-nih dejavnikih v občini. Da bi takšno stanje izboljšali je potrebno pospešiti aktivnost družbenopolitičnih organizacij v občini pri izvajanju »Smernic za nadaljnjo aktivnost Zveze komu-nistov na področju raziskovalne dejavnošti«, sprejetih ob analizi uresničevanja kongresnih resolucij in stališč 40. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slove-nije o raziskovalni dejavnosti ter uresničevanju Ustave. b) Uresničevanje in deiovanje delegatskega sistema se ni uveljavilo niti v okviru same ORS niti v okviru republiške in področnih raziskovalnih skupnostih. Pri uresničevanju delegatskega sistema v okviru ORS izstopata predvsem dva proDlema: nezainteresi-ranost uporabnikov in izvajalcev ter nekateri organiza-cijski problemi. Vzrok nizkemu interesu uporabnikov in izvajalcev za delovanje v okviru ORS je očitno predvsem v dejstvu, da ORS doslej ni imela na voljo finančnih src stev, s katerimi bi zagotavljala uresničevanje raziskovalnih potreb v okviru občine. Slabe organizacijske rešitve, predvsem nepravoča-sno, dostikrat pa tudi neustrezna in delegatom ne dovolj zanimiva gradiva za skupščine so še dodatno zniževala že tako nizek interes delegatov za delo v okviru ORS. Da bi takšno stanje izboljšali, je potrebno skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občini zasnovati in izpeljati akcijo načrtnega aktivirarrje delegacij in konferenc delegacij, zagotoviti materialno osnovo za zadovoljevanje raziskovalnih potrebin interesovvORS ali po njej ter vzpostaviti takšno strokovno službo, ki bo sposobna organizirati tako delo organizacij oziroma njihovih konferenc kot tudi uresničevanje svobodne menjave dela v ORS in po njej. Vsebino dela ORS pa je treba v skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih usmeriti predvsem v ugotavljanje in opredeljevanje po-treb in interesov po raziskovalni dejavnosti v občini, v oblikovanje občinskega raziskovanega programa in v sporazumevanje o zagotavljanju sredstev za razisko- valne naloge in storitve v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v ORS ali po njej. Pri uresničevanju deiegatskih odnosov v RSS in področnih raziskovalnih skupnostih je najbolj aktua-len problem delegatske zastopanosti ORS v teh skup-nostih. V tekočem mandatnem obdobju ni bila niti enkrat sklicana konferenca delegacij Ijubljanskegaob-močja, ki pokriva 13 občin in ima dve delegatski mesti v vsaki področni raziskovalni skupnosti in določeno šte-vilo delegatskih mest v RSS. Ni jasno, kdo je sklicatelj konference delegacij našega območja. Tako ORS Ljubljana Center ni bila zastopana preko delegatov v nobeni področni raziskovalni skupnosti, en njen dele-gat pa se je udeležil treh skupščin RSS, zakatere je ORS skupaj z delegatskim gradivom prejela tudi dele-gatsko pooblastilo. Ob tem pa velja omeniti, da je prispevek občine Ljubljana Center za financiranje de-javnosti RSS predstavljal 11,9% vseh sredstev, ki so jih za raziskovalno dejavnost prispevale v letu 1979 vse slovenske občine. Da bi takšno stanje izboljšali, je potrebno zagotoviti vpliv ORS na oblikovanje programa, ki se uresničuje v RSS s tem, da bo vsaka ORS imela delegatsko mesto v skupščini RSS. Samo tako bo zagotovljena tudi prisot-nost interesov slovenskih občin v nacionalnem razi-skovalnem programu, ki se financira iz sredstev, zdru-ženih v ta namen. V področne oziroma posebne razi-škovalne skupnosti pa naj pošiljajo svoje delegate tiste ORS, ki so vanje vključene naosnovi posebnih §amou-pravnih sporazumov. Ob takšni rešitvi bi hkrati odpadli vsi problemi, vezani na sklicevanje konferenc delegacij geografsko zelo obsežnih območij. c) ORS Ljubljana Center deluje brez materialne osnove za financiranje raziskovalnega dela ves čas svojega obstoja. V prvih petih letih je njeno skromno delovanje finančno pokrivalaskupščinaobčine, lani pa je prejela del sredstev za svoje delovanje na RSS. Po novem zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskoval-nih skupnostih pa je težišče dela ORS na vsebinskem programu kot osnovi svobodne menjave dela v-ORS in po njej. Za uresničevanje teh programov je finančna sredstva potrebno še zagotoviti. Ob tem naj opozorimo na dejstvo, da prispevna stopnja za uresničevanje pro-grama RSS, znižana od 1,36 na 1,14 odstotka dohodka ne pomeni absolutnega zmanjšanja sredstev potrebnih za raziskovalno dejavnost. Znižanje je samo relativno. Pomeni le to, da si bodo morale občinske in posebne raziskovalne skupnosti zagotoviti posebna sredstva za uresničevanje svojih raziskovalnih programov. Oa bi zagotovili materialno osnovo za delovanje ORS, je potrebno da se podpisniki Sporazuma o teme-Ijih plana ORSzaobdobje 1981-1985, smiselno veljato tudi za dolgoročne plane, sporazumejo o višini sred-stev, ki jih bodo združevali za uresničevanje občin-skega raziskovalnega programa. II. STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPI Z namenom, da bi se hitreje reševala problematika raziskovalnega dela, izvršni odborskupščine občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Center predlaga skupščini ORS Ljubljana Center in zborom občinske skupščine Ljubljana Center, da sprejmejo naslednja STALIŠČA Ustava in dokumenti Zveze komunistov dajejo možno-sti za uveljavitev delavca kot nosilca raziskovalne poli-tike in za tako samoupravno organiziranost razisko-valne dejavnosti, ki ji bo zagotovila vlogo kvalitetnega dejavnika razvoja. Na teh osnovah temelji tudi zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ka-terega najpomembnejša novost je ta, da se bo razisko-valna dejavnost odvijala tudi na nivoju občine s svobo-dno menjavo dela v občinski raziskovalni skupnosti in po njej. Da bi jo uresničili, je potrebno storiti naslednje 1. Združeno delo v okviru občine mora na osnovi dogovarjanja opredeliti program raziskovalne dejavno-sti, temelječ na ugotovljenih potrebah, vezanih na sprejete smeri razvoja. Prizadevati si mora tudi pove-čati interes za raziskovalno dejavnost, ki ne more in ne sme biti samo odgovornost posameznih raziskovalnih inštitucij, temveč vsega združenega dela. 2. ORS mora opredeliti svoj raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih in dru-gih storitvah. Vse, kar je na področju raziskovalne dejavnosti značilno za občino, je treba z neposrednim dogovarjanjem med uporabniki in izvajalci uresniče-vati na nivoju občine. 3. Poleg tega programa QRS opredeli program dru-gih nalog, ki so v širšem interesu in se bodo uresniče-vale v okviru mestne raziskovalne skupnosti, posebnih razi&kovalnih skupnosti in RSS. Vta namen ORSzdru-žujejo sredstva. Sem sodi tudi zagotavljanje medrepu-bliškega sodelovanja, pospeševanje prenosa razisko-valnih dosežkov v prakso, razvoj raziskovalnih kadrov, pospeševanje znanstvenega tiska, informacijskq-do-kumentacijska dejavnost in pospeševanje razvoja razi-skovalne infrastrukture. 4. Doseči je potrebno večjo učinkovitost razisko-valne dejavnosti kot sestavine združenega dela, kajti njeni dosežki in rezultati so nosilec hitrejšega razvoja na področju gospodarstva in negospodarskih dejavno- , sti. Raziskovalno dejavnost je treba hitreje uveljaviti kot enega najpomembnejših dejavnikov stabilizacije, saj nakazuje dolgoročne rešitve, ki morajo imeti pre-dnost pred kratkoročnimi ukrepi. 5. Hitrejše prehajanje od enostavnega k tehnološko zahtevnejšemu delu bomo lahko zagotovili samo s povečanjem domačega znanja in domače inventivne dejavnosti ter z zmanjševanjem uvoza tujih licenc. Hkrati pa se moramo tudi na tem področju vključiti v mednarodno delitev dela, kar pomeni, da bomo še naprej vezani na določene tuje tehnologije, izvažali pa bomo tiste, ki jih bomo sami razvijali. 6. Treba je povečati uporabo raziskovalnih rezultatov • v vsakodnevni praksi, raziskovalno delo pa organizirati tako, da se ne bo izčrpavalo v razdrobljenih raziskavah, temveč združevalo sile za reševanje ključnih vprašanj, katerih rešitve so temelj hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi usmerili aktivnost v uspešnejše uveljavljanje raziskovalnega dela, predlaga izvršni od-bor skupščine ORS Ljubljana Center skupščini ORS Ljubljana Center in skupščini občine LjubljanaCenter r>aslednja PRIPOROČILA 1. Vokviru ORSjetreba nameniti posebno pozornost opredelitvi vloge in povečanju vpliva zbora uporabni-kov. Pri tem bodo opravile pomembno vlogo organizi-rane družbenopolitične sile preko članov delegacij v temeljnih skupnostih in delegatov zbora uporabnikov v ORS. 2. Pospeševati je treba delovno organiziranost izva-jalcev raziskovalnega dela, njihovo interdisciplinarno povezovanje ter povezovanje z združenim delom na podlagi družbeno sprejetih in plansko usmerjenih pro- gramov in konkretnih projektov na ravnl" občine in mesta. 3. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni Ijudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih naj v svoje pianske dokumente vključijo tudi raziskovalne potrebe in predvidijo način njihovega uresničevanja predvSem v neposredni svobodni me-njavi dela z raziskovalnimi organizacijami. Za svobodno menjavo dela v okviru ORS Ljubljana Center pa sklenejo samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981-85 ter tako zagotovijo mate-rialno osnovo za delovanje ORS, predvsem pa za ure-sničevanje zastavljenega programa. 4. Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva naj v svojih ra-zvojnih programih materialnozagotavljajo izvajanje ra-ziskovalnih programov faz potrebe razvoja svojega po-dročja. V ta namen naj skrbijo za delovno povezovanje raziskovalnih organizacij svojega in drugih področij, krepijo ter usmerjajo raziskovalne dosežKe v prizade-vanje za boljše osveščanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov o pomenu raziskovalne dejavnosti za razvoj področja in družbe v celoti. 5. ORS, zlasti zbor uporabnikov, naj nameni posebno skrb tistim raziskovalnim predlogom organizacij zdru-ženega dela in drugih družbenih subjektov, ki pred-stavljajo osnovo za pripravo dolgoročnih planov ra-zvoja, s tem, da: - se opredelijo do vsebine predlogov konkretnih projektov in usmerjenih programov, zagotovijo pro-gramsko in delovno povezanost ter opredelijo pdgo-vornost uporabnikov in izvajalcev; - redno spremljajo uspešnost in učinkovitost izvaja-nja programov raziskovalne dejavnosti, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo dohodkovnemu povezo-vanju in usklajevanju; - skrbijo za najbolj ustrezne kadrovske in organiza-cijske rešitve ki bodo prispevale k boljši organizaciji raziskovanj ter vzpodbujale boljšo delovno organizira-nost in povezovanje; - usmerjajo razpoložljive zmogljivosti, ustrezne ka-1 dre in sredstva v razvijanje in sodelovanje na mestni, regionalni republiški ravni. 6. Da bi lahko zagotavljali interese in področja razi-skovalne dejavnosti, za katere je racionalno, da jih izvajamo na mestnem nivoju in jih ne moremo uresni-čevati v neposredni svobodni menjavi dela, naj družbe-nopolitične organizacije in zbori skupščine občine Ljubljana Center v ^odelovanju z drugimi občinami Ljubljane podprejo ustanovitev mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana kot zveze ORS. 7. Družbenopolitične organizacije naj dajo pobudo za takšno delegatsko organiziranost in sestavo Repu-bliške raziskovalne skupnosti in posebnih raziskoval-nih skupnosti, da bo zagotovljen neposreden vpliv ORS na oblikovanje skupnega raziskovalnega pro-grama v republiki in programov posebnih raziskovalnih skupnosti. Z namenom, da se bo učinkovito reševalo pereče probleme uveljavljanja raziskovalnega dela predlagata izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center in izvršni odbor skupščine občinske raziskovalne skup-nosti Ljubljana Center, daskupščina občinske razisko-valne skupnosti in zbori občinske škupščine spreje-meta naslednje SKLEPE 1. Vsi udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center naj navedena stališča in priporočila upoštevajo pri oblikovanju in uresnideva-nju planskih dokumentov občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in pri pripravi dolgoročnega druž-benega plana. 2. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Centsr in komite za družbene dejav-nosti občine Ljubljana Center naj v skladu z navede-nimi stališči in priporočili vspodbujata uresničevanja vloge raziskovalne dejavnosti v združenem delu in spremljata njeno vključevanje v planske dokumente samoupravnih organizacij in skupnosti. 3. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Center naj s sodelovanjem komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Center in z zavodom za 'dVdžbeni^razvoj Ljubljane, v skladu z novo funkcijo raziskovalne dejavnostj na osnovi zakona o združenem delu, vskladi in poenoti tnetodologijo zajemanja podat-kov skladno z drugmii sistemi podatkov in pripravi evidenco raziskovalnih potreb in evidonco opravljenih raziskavah. 4. Organi skupščine občinske raziskovalne skupno-sti Ljubljana Center bodo uveljavljali sprejeta stališča ter izvajali priporočila pri svojem delu in o tem poročali delegatom skupščine občinske raziskovalne skupno-sti. 10 SKUPŠČINE ORS Ljubljana, november 1980 UUBUANA CENTER Poročilo o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za šolsko oziroma študijsko leto 1979/80 1. UVOD Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samouprav-nega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Center podaja poročilo o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in štu-dentov za šolsko leto 1979/80. V poročilu prikazujemo: - dograjevanje družbenega dogovora in samo-upravnega sporazuma o štipendiranju; - problematika združevanja sredstev za štipendira-nje; .. - razdeljevanje sredstev za štipendiranje; - zaključki. 2. DOGRAJEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRA-NJU 2.1. S sprejetjem družbenega dogovora in samo-upravnega sporazuma o štipendiranju in štipendijski politiki se je v 1974 letu oblikovala v SR Sloveniji temu ustrezna štipendijska politika. Nadaljno dograjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov pa je terjalo spre-menjene odnose tudi na področju štipendiranja. Že v 1977 letu se je začel pripravljati osnutek spre-memb družbenega dogovora in osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Do sprejetja pa je potekalo usklajevanje več kot dve leti, tako, da je zbor podpisnikov družbenega dogovora šele v aprilu 1980 leta ugotovil veljavnost družbenega dogovora. K družbenemu dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji je skupščina občine Ljubljana Center pristo-pila decembra 1979 leta Družbeni dogovor glede na prejšnjega vsebuje naslednje pomembne dopolnitve: - dosledno je uveljavljeno načelo, da je štipendija sredstvo kadrovske politike, zaradi česar je dobil celo-ten sistem štipendiranja kadrovsko opredelitev. Ka-drovske štipendije so osnova štipendiranja, zato bodo podpisniki družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju zagotavljali, da bo preje-mal štipendijo pretežen del novih učencev in študen-tov, ki jih predvidevajo programi razvoja OZD. Pri šti-pendijah iz združenih sredstev ni pomemben le so-cialni, temveč tudi kadrovski vidik; - ob kadrovski usmeritvi štipendij je v družbenem dogovoru poudarjena vloga poklicnega svetovanja in usmerjanja, s katerim naj bi dosegli večjo povezanost štipendiranja in usmerjanja ter tako v največji možni meri uskladili štipendiranje z bodočimi kadrovskimi potrebami po delavcih; - družbeni dogovor zasleduje težnjo, da bi bile pri kadrovskih štipendijah in pri štipendijah iz zdmženih sredstev upoštevane kadrovske potrebe, socialne ra-zmere, sposobnosti in učni uspeh, ki bi zagotavljali uspešno šolanje; - družbeni dogovor opredeljuje pravico do štipen- dije iz združenih sredstev in jo omejuje na tiste učence in študente, pri katerih mesečni dohodek na člana družine prosilca ne presega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, in ki pri tem izpolnjuje druge pogoje, določene z dogovorom in sporazumom; - štipenditorji so dolžni zagotoviti ustrezne oblike javnega dela pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev in kadrovskih šlipendij, da imajo podpisniki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma možnosti spremljati izvajanje dogovorjene štipendijske politike; - družbeni dogovor dalje opredeljuje postopek raz-pisovanja treh vrst štipendij, dopolnjuje določila o šti-pendijskih razmerjih, o strokovnih službah in vodenju potrebnih evidenc v zvezi s štipendiranjem ter o drugih vprašanjih, katerih ustreznejša ureditev pripomore k boljšemu izvajanju štipendijske politike. 2.2. Na podlagi določb novega družbenega dogo-vora je predlagatelj pripravil samoupravni sporazum o štipendiranju v občinah v Sloveniji. Poleg tega spora-zuma je samoupravni sporazum pripravila tudi samou-pravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Po repu-bliškem predlogu se udeleženci samoupravnega spo-razuma o štipendiranju lahko odločijo, da oblikujejo v občini svoje organe upravljanja tako kot je to veljalo doslej, lahko pa se odločijo, da se bodo o uresničeva-nju pravic in obveznosti iz tega sporazuma dogovarjali in odločili po svojih delegatih v občinskih skupščinah skupnosti za zaposlovanje in njihovih izvršilnih orga-nih. V predlogu samoupravnega sporazuma skupnosti za zaposlovanje pa skupščino delegatov sestavljajo delegati samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samouprav-nega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Center je skupaj z organi družbeno-političnih skupnosti razpravljal o obeh predlogih sa-moupravnega sporazuma o štipendiranju in podprl predlog, da zaradi racionalnosti in kontinuitete opravil podpiramo predlog, da skupščino delegatov sestav-Ijajo delegati samoupravne skupnosti za zaposlovanje s posebnim organom za štipendiranje. Predlog samoupravnega sporazuma vsebuje še na-slednja konkretna določila za izvajanje štipendijske politike. Sedanji predlog samoupravnega sporazuma predvi-deva za določanje višine kadrovske štipendije samo kriterije učnega supeha, za kar je predvidena enotna točkovna lestvica v razponu od 400-1080 točk (doslej 350-850 točk). Vrednost točke se določi vsako leto na novo. (V 1979 letu 2,60 din, v 1980 letu 3,26 din). Predlog ne vsebuje več kriterija hitrosti študija, ki je bil doslej stimuliran z dodatkom 100-250 točk za pravoča-sno izpolnjevanje študijske obveznosti študentom. V novem predlogu odpade tudi dodatek v višini 200točk, s katerim so doslej povečevali štipendije štipenditorji v manj razvitih občinah. Vendar predlog še vedno pre-dvideva možnost dodatka za deficitarne poklice. V si- stemu, ko odločajo o kadrovskih potrebah neposredni nosilci kadrovsekga štipendiranja, je potrebno, da le-ti skupščini delegatov udeležencev samoupravnega spo-razuma na svojem območju pravočasno utemeijeno predlagajo poklice in smeri študija za katerega naj se priznava dodatek. Enako bodo v tej skupščini ocenjene tudi pdtrebe po delavcih, ki jih primanjkuje v manj razvitih območjih. S tem bo možno v manj razvitih območjih stimulirati kadrovske štipendije predvsem za tiste poklice, ki jih najbolj potrebujejo. Štipendist, ki prjema kadrovsko štipendijo, lahko uveljavlja iz združenih sredstev v občini stalnega bivali-šča pravico do razlike med najnižjo štipendijo (za učence 400 točk, za študente 600 točk) in višino štipen-dije, ki bi mu pripadala iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma, (če ne bi imel kadrovske štipendije). Pri določanju konkretne višine štipendije iz združe-nih sredstev se po novem predlogu samoupravnega sporazuma ne upošteva več v vseh primerih enakega deleža staršev v obsegu EJ% dohodka na družinskega člana in otroški dodatek štipendista, temveč je delež staršev k pokrivanju zgolj stroškov štipendistov razli-čen (18. člen). K življenskim stroškom štipendista pri-spevajo starši, katerih dohodek na družinskega člana znaša več kot 30% zajamčenega neto OD. Njihov delež raste od 40-75% dohodka na družinskega čiana. Pri dohodku družine se upoštevajo vsi dohodki in vsi otro-ški dodatki, ki jih prejemajo otroci v družini štipendista. Samoupravni sporazum o štipenrfiranju bodo predvi-doma v novembru 1980 leta sprejtmale temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti. 3. PROBLEMATIKA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ŠTIPENDIRANJE 3.1. Zbiranje sredstev za štipendiranje Izvršni odbor podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Center je spremljal zbiranje sredstev za štipendiranje po stopnji 0,5% bruto OD in ugotovil: - da so OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti na področju občine Ljubljana Center izpol-njevale svoje obveznosti. Zbrana sredstva so znašala v 1979. letu 24,551.223,20 din. V 1980. letu do 30. 6. pa 25,366.143,25 din, kar znaša skupaj 49,917.366,45 din. Finančna sredstva v skladu združertih sredstev bi biia v 1979. letu še večja, če bi pritekala po predvideni stopnji celo leto. Skupna komisija podpisnic samo-upravnega sporazuma o štipendiranju v občinah na ravni repubhke je na podlagi zaključnih računov za 1378. leto ugotovila, da bodo natečena sredstva 1977., 1978. in prve polovice 1979. leta predvidoma zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev do konca 1979. leta. Obsoglasju udeležencevsamouprav-nega sporazuma o občinah je sprejela sklep, da se začasno preneha z združevanjem sredstev za drugo pclovico 1979. leta. 3.2. Razdeljevanje sredstev za štipendiranje Od zbranih sredstev je bilo porabljenih za štipendira-nje za 453 štipendistov v 1979 letu 2 727 541,50 din, v 198C. letu pa do 30 6 2.347 676 00 dm Za soiidar-nostno prenvanie ie biio - v 1979 letu dano 26,051.923,15 din. ker ie znašal saldo 1978 leta 4,675.995,15 din. V 1980. let"; do 30. 6. pa je bilo dano za solidarnost 18,682.237,00 din. Ostanek sredstev so stroški prometa. 3.3. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je objavila skupen razpis za celo Slovenijo za podelitev kadrovskih štipendij že tretje šolsko leto, z namenom, boljšega obveščanja ter enotnega in istočasnega pri-siopa k podeljevanju kadrovskih štipendij, štipendij iz sklada združenih sredstev in iz sklada Titovih štipendij. V šolskem letu 1979/80 je bilo skupno razpisanih 1193 kadrovskih štipendij v organizacijah, v občini od tega: 430 razpisanih štipendij za visoke - višje, 486 razpisanih štipendij za srednje, 277 razpisanih štipendij za poklicne šole. Po smereh šolanja je najbolj zastopana usmeritev razpisovanja kadrovskih štipendij študentom ekonom-ske fakultete (94), pravne fakultete (54), medtem ko je pri učencih srednjih šol ekonomska srednja šola (158), šola za medicinske sestre (123), pri učencih poklicnih šol za prodajalce (50). Po analizi strokovne služtoe za štipendiranje je bilo v šolskem letu 1979/80 v občini Ljubljana Center na novo podeljenih 2207 kadrovskih štipendij. \n sicer: 658 podeljenih štipendij za visoke, 254 po-deljenih štipendij za višje, 944 podeljenih štipendij za srednje in 351 podeljenih štipendij za poklicne šole. Po smereh šolanja je najbolj zastopana usmeritev podeljevanja kadrovskih štipendij študentom ekonom-ske fakultete (243), pravne fakultete (191), višje medi-cinske sestre (125), višji upravni delavec (35); pri učen-cih srednjih šol - ekonomska srednja šola (274), medi-cinske sestre (262), administrativni tehnik (89), pri učencih poklicnih šdl pa kuhar (54), prodajalec (26). Kadrovskih štipendij je bilo v tem šolskem letu pdde-ijenih kar 1114 več kot je bilo razpisanih v skupnem razpisu. Nekatere OZD pač razpisujejo kadrovske šti-pendije še vedno mimo skupnega razpisa. Tak način vodenja politike podeljevanja štipendij, tako kadrovskih kot štipendij iz združenih sredstev, je že vplivalo na strukturo deficitarnih poklicev v občini Ljubljana Center. Čeprav še nimamo zbranih vseh podatkovo obstoje-čih potrebah menimo, da se dosedanja politika pozi-tivno odraža na tistih področjih, kjer jedoslej ustreznih delavcev najbolj primanjkovalo. 3.4. Na podlagi določil zakona o združenem delu in v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah, ki opredeljuje enotna izhodišča in kriterije za štipendiranje mladine v usmerjenem izobraževanju po načelu solidarnosti, so OZD in skupnosti pristojne, da odiočajo na podlagi sprejetih programov o višini finančnih sredstev za štipendiranje in izobraževanje. Štipendije iz združenih sredstev oziroma dopolnilo kot "socialni del k kadrovskim štipendijam lahko zaprosi vsak učenec ali študent, če mesečni dohodek na člana v družini prosilca ne presega zneska, opredeljenega v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Slove-niji in samoupravnem sporazumu in če izpolnjuje tudi druge pogoje, med katerimi je najpomembnejša usme-ritev študija v skladu s potrebami združenega dela, kar pomeni predhodno obliko štipendiranja s kasnejšimi usmeritvami na kadrovske štipendije. Učenci in študentje na smereh, za katera združeno delo nima posebnega kad^rovskega interesa oziroma niso izrečene dolgoročne potrebe po kadrih s takšno usmentvijo, imajo pravico prejemati štipendijo izzdru-žemh sredstev po socialnih knterijih, zaradi zmanjše-vanja razlik in matenalnih možnosti za šolanje, če izpolnjujejo še druge pogoje. Po podatkih strokovne službe skupnosti za zaposlo-vanje, ki opravlja finančne in tehnične naloge za šti-pendiranje iz sklada združenih sreostev, je v šolskem letu 1979/80 bilo naslednje število štipendistov: samo iz dopoinilo skupaj združenlh h kadr. sredstev stipendijl visoka in višja 21 6 29 srednja 22 10 32 poklicnašola 4 388 392 Skupaj: 47 406 453 Od skupnega števila štipendistov je 61 štipendistov iz Slovenije, ki se šolajo predvsem na visoki in višji šoli, ostali štipendisti (392) so iz drugih republik, ki se šolajo predvsem v poklicnih šolah in imajo sklenjene po-godbe z delovnimi organizacijami v občini Ljubljana Center. 3.5. štipendije iz Titovega sklada ža štipendiranje so namenjene mladim delavcem iz neposredne proizvod-nje in otrokom iz družin, ki poleg teh pogojev izpolnju-jejo še druge razpisne pogoje. Iz tega sklada je bilo v Sloveniji v šolskem letu 1979/80 razpisanih 200 štipen-dij. O predlogih kandidatov za Titov sklad razpravlja izvršni odbor komisije pbdpisnic samoupravnega spo-razuma v občini ter jih posreduje skupščini Titovega sklada, ki odloča o podeljevanju štipendij. V šolskem letu 1979/80 so bile potrjene iz naše občine 4 štipen-dije iz Titovega sklada. Sredstva za izplačevanje štipendij izTitovega sklada se zagotavljajo iz združenih sredstev za štipendiranje. Iz združenih sredstev se zagotavljajo po sprejetju do-grajenega družbenega dogovora tudi štipendije iz Kraigherjevega sklada za področje raziskovalne dejav-nosti. 4. ZAKUUČKI: - štipendiranje v občini Ljubljana Center je potekalo v skladu z določili veljavnega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju; - pri uresničevanju kadrovske politike je nujno na-daljnjo usmerjanje štipendistov iz združenih šredstev za kadrovske štipendije; - v OZD je treba doseči še večji vpliv delavcev na odločanje o politiki štipendiranja in uporabi sredstev za štipendiranje in izobraževanje; - zaradi sočasnegaplaniranjaje potrebnozagotoviti uporabo enotne metodologije planiranja kadrov, upo-števajoč dolgoročne kadrovske potrebe; - dograjen družbeni dogovor in samoupravni spora-zum o štipendiranju in štipendijski politiki dosledno uveljaviti v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela. Ljubljana, november 1980 Izvrinl odborza štlpendiranje učencev in študentov Informacija o izvajanju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela I.UVOD Letos teče že četrto leto, odkar je bil sprejet zakon o združenem delu, ki opredeljuje osnove samouprav-nega združenega dela, razvija in razčlenjuje ustavne določbe o združenem delu, precizira in definira druž-benoekonomske in druge samoupravne kategorije in institute ter daje rešitve za ustavno preobrazbo na samoupravnih temeljih tako družbenoekonosmkih od-nosov v združenem delu kot tudi družbe v celoti. Zakon o združenem delu predpisuje tudi nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, izhajajoč iz ustavnega načela - zagotavljanje varstva ustavnosti in zakonitosti pri uresničevanju z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov. Določilo zakona o združenem delu je povzel statut občine Ljubljana Center, ki določa, da občinska skup-ščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopoli-tidne skupnosti. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela je mišljeno tudi nadzor-stvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z drugimi samoupravnimi splošnimi akti kot tudi z ustavo in zakcnom. Zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) v poglavju o upravnem nadzorstvu določa, da upravno nadzorstvo med dru-gim obsega tudi nadzorstvo nad zakonitostjo dela or-ganizacij zdrženega dela ter drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti. V okviru nadzora nad zakoni-tostjo dela organizacij združenega dela ter drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti, upravni organi spremljajo v mejah pristojnosti, ki so jim določene, zakonitost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, obveščajo o tem skupščino družbenopo-litične skupnosti oziroma njen izvršilni organ in predla-gajo ustrezne ukrepe oziroma ukrepajo, za karso poo-blaščeni. Z odlokom o organizaciji in delovnem pociročju upravnih organov občine Ljubljana Center in pravilni-kom o organizaciji iri delu sekretariata za občo upravo je določeno, da sekretariat za občo upravo opravlja nadzor nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v orga-nizacijah združenega dela in drugih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu ustrezne ukrepe in vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov. II.REALIZACUA PROGRAMA DELA 1. Na podlagi teh pristojnosti je sekretariat za občo upravo že v začetku leta pripravil program dela na področju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktcv organizacij združenega dela v letu 1980. Ta program dela sta na svojih sejah obravnavala tudi izvršni svet in komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Sekretariat za občo upravo je v svoj program dela vnesel med glavne naloge predvsem: - pregled samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s področja industrije, založništva, manjših delovnih organizacij in obrtnih zadrug; - pregled organiziranosti poslovnih skupnosti in splošnih združenj ter njihovih delovnih skupnosti; - pregled statutov osnovnih in srednjih šol in nji-hovo posredovanje v potrditev dbčinski skupščini; - spremljanje uresničevanjasamoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter predlaganje ustrez-nih ukrepov občinski skupščini in izvršnemu svetu. Poleg teh prvenstvenih nalog vsebuje program dela tudi druge naloge sekretariata za občo upravo in sicer: - komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združe-nem delu bo obveščal o problemih, ki nastajajo pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v posamez-nih organizacijah združenega dela; - občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu bo predlagal v potrditev oziroma soglasje samoupravne splošne akte, ki jih po predpisih mora potrditi oziroma h katerim mora izdati soglasje občinska skupščina oziroma izvršni svet; - z drugimi pristojnimi organi v občini bo sodeloval pri uvedbi potrebnih postopkov v skladu z zakonom o združenem delu; - sodeloval bo pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center in opravljal druge naloge, ki jih bo treba opraviti v tem letu zaradi nemotenega dela organizacij združenega dela in organov uprave v ob-čini. 2. Področje industrije in založništva je bilo izbrano z namenom, da se ugotovi, kako je urejeno varstvo druž-> benoekonomskih in samoupravnih pravic delavcev v proizvodnji. Pregled samoupravnih splošnih aktov manjših delovnih organizacij smo uvrstili v program dela zato, ker manjše delovne organizacije večinoma nimajo zaposlenih strokovnjakov za normativno ureja-nje samoupravnih odnosov v organizacijah združe-nega dela in smo želeli ugotoviti, kako se to dejstvo odraža na kvaliteti njihovih samoupravnih splošnih ak-tov. Pri obrtnih zadrugah po dosedanjih opažanjih niso urejeni družbenoekonomski in drugi medsebojni od-nosi med člani zadruge in delovne skupnosti zadruge. Razen tega je z 21. 1. 1979 stopil v veljavo nov obrtni zakon, ki je zavezal obrtne zadruge, da uskladijo svojp organizacijo in samoupravne splošne aktestem novim zakonom do 21.1. 1980. Glede na dejstvo, da še vedno obstajajo poslovna združenja namesto poslovnih skup-nosti, ki jih predvideva zakon o združenem delu in ker smo želeli preveriti uresničevanje zakona o združeva-nju organizacij združenega dela vsplošnazdruženja in gospodarske zbornice (Uradni list SRS, št. 21/78), je sekretariat za občo upravo med prvenstvene naloge vključil pregled organiziranosti poslovnih skupnosti in splošnih združenj ter njihovih strokovnih služb ozi-roma delovnih skupnosti. Predviden je bil tudi sprejem novih zakonov s področja šolstva, zakona o osnovni šoli in zakona o usmerjenem izobraževanju, ki naj bi prinesla nove rešitve, ki se bodo morale odraziti tudi v samoupravnih splošnih aktih, predvsem v statutih šol, katere potrjuje občinska skupščina. Kot nova vsebinska in zelo zahtevna naloga je bilo uvrščeno v program spremljanje uresničevanja samou-pravnih odnosov v organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah in skupnostih. Ta naloga izhaja tudi iz novo sprejetega odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine ob-čine Ljubljana Center. V programu dela so navedene tudi druge naloge, za katere se je predvidevalo, da bodo nastale med letom in jih bo potrebno izpolniti. 3. Pri izpolnjevanju glavnih nalog je bil program dela uresničen predvsem na področju industrije, založniš-tva, manjših delovnih organizacij in obrtnih zadrug. V tem letu je sekretariat za občo upravo pri izvajanju nadzorstvene pravice pregledal okoli 200 samouprav-nih splošnih.aktov. Tako je bilo npr. pregledano 24 samoupravnih sporazumov o združevanju dela delav-cev v delovno organizacijo, 7 samoupravnih sporazu-mov o združevanju dela delavcev v temeljno organiza-cijo združenega dela, 6 samoupravnih sporazumov o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organiza-cijo združenega dela, 25 statutov delovnih organizacij, 7 statutov temeljnih organizacij združenega dela, 40 samoupravnih splošnih aktov s področja dohodka, či-stega dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe v delovnih organizacijah združenega dela, 32 pravilnikov . o delovnih razmerjih, 18 pravilnikov s stanovanjskega področja. Pri pregledu sobilezajeteorganizacijezdru-ženega dela z različnih področij gospodarstva, tako npr. industrije, založništva, obrti. Pregled samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s področja industrije in založništva je pokazal, da ti akti ne vsebujejo bistvenih pomanjkljivo-sti. Podobna je tudi ocena smoupravnih splošnih aktov manjših delovnih organizacij. Pregledani so bili sa-moupravni splošni dkti 15 delovnih organizacij od 26, kolikor jih je predvidel program dela. Ostale delovne organizacije pa prip/avljajo nove samoupravne splošne akte ali pa se reorganizirajo. Celotne ocene urejenosti samoupravnih splošnih aktov obrtnih za-drug ni mogoče dati, ker so bili pregledani samo upravni splošni akti 2 obrtnih zadrug od predvidenih 6. Sodeč po informacijah so obrtne zadruge večinoma sprejele nove samoupravne splošne akte v skladu z novim obrtnim zakonom, čeprav je ena odbrtna za-druga sprejela nove samoupravne splošne akte šele po tem, ko ji je bil izrečen začasni ukrep družbenega varstva. Kar zadeva poslovne skupnosti in splošna združenja ter njihove delovne skupnosti, je sekretariat za občo upravo začel z izpolnjevanjem te naloge v zadnjem četrtletju, v skladu s programom dela, s tem da je že preveril evidenco poslovnih skupnosti in splošnih združenj na registracijskem sodišču. Novi zakon o osnovni šoli, sprejet februarja letos, je obvezal osnovne šole, da uskladijo svojo organizacijo in delo določbam tega zakona do konca septembra 1980. Pri tem je bila mišljena tudi uskladitev delovanja organov upravljanja in statutov osnovnth šol. Že med letom je sekretariat za občo upravo pregledal vzorčni osnutek statuta osnovne šole, ki ga je pripravila de-lovna skupina. Vendar pa dosedaj še nobena osnovna šola ni poslala v pregled statuta, zato je sekretariat za občo upravo z dopisom pozval vse osnovne šole, da pošljejo statute v pregled in potrditev. Zakon o usmer-jenem izobraževanju, ki je bil prav tako sprejet letos, pa je zavezal izobraževalne organizacije, da uskladijo svoje samoupravne splošne akte v enem letu po uvelja-vitvi tega zakona, to je do začetka maja 1981, tako da je ta naloga pravzaprav prenešena v naslednje leto. Če je nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela, dolo-čenih v programu dela sekretariata za občo upravo za leto 1980, potekalo kolikor toliko v skladu s progra-mom, pa tega ne moremo reči za spremljanje uresniče-vanja samoupravnih odnosov v organizaijah združe-nega dela in samoupravnih organizacijah in skupno-stih. Deloma je bila ta naloga izpolnjena pri razgovorih s predstavniki raznih organizacij združenega dela ob nudenju pomoči pri pripravi novih samoupravnih splošnih aktov, odpravi pomanjkljivosti že obstoječih samoupravnih splošnih aktov, ali izvedbi posameznih rešitev v samupravnih splošnih aktih. Potrebno pa se bo še bolje povezati z drugimi upravnimi organi in drugimi subjekti, ki prav tako izvajajo nadzor nad zako-nitostjo dela organizacij združenega dela. Tu bi ome-nili predvsem komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, komisijo za družbeni nadzor in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Le tako bomo lahko preverili ne le pri t. i. zgubaših in organiza-cijah združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilno-sti, ampak tudi pri drugih organizacijah združenega dela, če in kako se samoupravni splošni akti izvajajo v praksi, ali pa obstajajo njihove rešitve le na papirju. Poleg#prvenstvenih nalog je sekretariat za občo upravo opravil še vrsto drugih del. Ob pregledu samou-pravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, je pre-gledal tudi vrsto osnutkov in predlogov teh aktov, ki so jih predstavniki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti posredovali v pregled pred dokončnim sprejetjem v organizacijah združenega dela, s čimer so se izognili raznim nepra-vilnostim in drugim nezakonitostim v teh aktih. Sekre-tariat za občo upravo je nudil tudi drugo pomoč pri kreiranju novih samoupravnih splošnih aktov in spre-minjanju starih. III. UGOTOVITVE PRI IZVAJANJU NADZORSTVA Pri pregledu samoupravnih sporazumov o združeva-nju dela delavcev, statutov, samoupravnih splošnih aktov s področja razporejanja čistega dohodka in deli-tvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, pravilnikov o delovnih razmerjih in stanovanjskih pra-vilnikov, smo ugotovili nekatere nepravilnosti, ki so se pojavljale že prejšnja leta. Ugotavljamo, da se nepravil-nosti v samoupravnih splošnih aktih organizacij zdru-ženega dela ne pojavljajo le v organizacijah združe-nega dela z določenih področij gospodarstva, ampak velja to za vse organizacije združenega dela. Te nepra-vilnosti so očitno posledica nekaterih premalo jasnih predpisov, nepoznavanja predpisov in dejstva, da za nekatera področja še niso bili sprejeti ustrezni sprem-Ijajoči predpisi. 1. Samoupravni sporazumi o združevanju dela delav-cev Zakon o združenem delu daje smoupravnim spora-zumom o združevanju dela delavcev velik pomen. To naj bi bil temeljni samoupravni akt, ki naj bi vseboval konkretne določbe o vseh družbenoekonomskih odno-sih. Na splošno lahko ugotovimo, da so ti akti sora-zmerno dobri in vsebujejo, kar se po zakonu o združe-nem delu zahteva, čeprav pogrešamo več konkretnih določil. Pomanjkljivosti, ki se v glavnem pojavljajo, so naslednje: - določbe, ki urejajo vprašanja s področja delovnih razmerij vsebujejo nekatere nepravilnosti, npr. o tem, kdaj se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, kdo ima pravico do povečanega letnega dopusta, glede prerazporeditve delovnega časa; ' - v nekaterih aktih so podlage za pridobivanje do-hodka neustrezne, naleteli pa smo tudi na primer, ko se je dohodek razporejal na delovno skupnost, čeprav ta sploh ni bila v tej delovni organizaciji ustanovljena; - pri navajanju dejavnosti organizacij združenega dela se ne upošteva zakon, ki določa, da se lahko posamezne organizacije združenega dela ukvarjajo z eno glavno in več stranskimi dejavnostmi; nekatere organizacije združenega dela namreč navajajo dve glavni dejavnosti. Dejstvo je, da so akti preveč splošni in da ne odra-žajo dovolj posebnosti dejavnosti organizacij združe-nega dela, v katerih so jih sprejeli. 2. Statuti Za statute velja, da so to organizacijski - statusni samoupravni splošni akti, katerih vsebinaje vzakonu o združenem delu precej natančnodoločena. Kljubtemu je v statutih organizacij združenega dela zaslediti pre-cej pomanjkljivosti. Najpogostejše so: - največ nepravilnosti zasledimo pri določbah, ki urejajo smoupravno planiranje. Ponekod to področje sploh ne urejajo, ali ga urejajo le na splošno, drugi statuti ne vsebujejo določil o načinu sprejemanja pla-nov, o vsebini planov itd. Eden od vzrokov, zakaj jeto področje slabo urejeno, je verjetno v tem, da je bil republiški zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, ki podrobneje ureja vprašanje planiranja, sprejet šele v zače^ku letošnjega leta. Zato je pričakovati, da bodo organizacije združe-nega dela uskladile določbe s tem novim zakcnom. - Tudi področje volitev, predvsem volitev delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, je precej neu-rejeno. Predvsem manjkajo določbe o načinu oblikova-nja delegacij in o številu članov posameznih delegacij. - Referendum, kotenaodoblikosebnega izjavljanja tudi ni ustrezno opredeljen oziroma ni v skladu z zako-nom. Najpogostejše nepravilnosti se nanašajo na vse-bino sklepa o razpisu referenduma nato, kateri organi vodijb postopek referenduma, kdo ima pravico ugo-vora. - Kljub temu, da je bil leta 1979 sprejet družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, se še vedno v poglavjih o poslovodnem organu pojavljajo nepravilnosti, takc glede pogojev za imenovanje poslovodnega organa \r, razpisnega postopka, kot tudi postopka predčasne ra-zrešitve poslovodnega organa. - Glede opredelitve dejavnosti na eno glavno in več stranskih, veljajo podobne ugotovitve, ki smo jih na-vedli pri samoupravnih sporazumih ozdruževanju dela delavcev. - Nekateri statuti ne vsebujejo določb o izvršilnih organih ali pa niso določene pristojnosti posameznih organov, pristojnosti se prepletajo, ni opredeljena od-govornost članov izvršilnih organov, ponavadi tudi ni točno določeno, kateri zvršilni organi so stalni. - Podobne ugotovitve veljajo tudi za delavske svete, saj npr. ni pravilno določen način volitev v delavski svet, kakšna je mandatna doba članov, pristojnosti delavskega sveta, način glasovanja na delavskem svetu itd. - Način uresničevanja samoupravne delavske kon-trole večinoma ni ustrezno opredeljen. - Statuti tudi ne vsebujejo ustreznih določb o upo-rabi produkcijskih sredstev in razpolaganju z njimi. Poleg teh napak se v posameznih statutih pojavljajo tudi naslednje pomanjkljivosti: v firmi ni navedena vrsta odgovornosti, niso določene pristojnosti zbora delavcev, vloga družbenopolitičnih organizacij v orga-nizacijah združenega dela ni opredeljena, poglavje o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti je po-manjkljivo urejeno, odgovornost za opravljanje samou-pravljalskih funkcij ni opredeljeno itd. Kot je opaziti so v statutih še vedno prisotne precejš-nje nepravilnosti. Napake, ki se pojavljajo zadevajo predvsem vprašanja, ki so urejena v posameznih pred-pisih, ki dopolnjujejo zakon o združenem delu. Očitno organizacije združenega dela premalo spremljajo predpise, ki dopolnjujejo zakon o združenem delu kot sistemski zakon. 3. Samoupravni splošni akti s področja razporeja-nja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Kar zadeva samoupravne akte, ki obravnavajo razpo- -rejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ugotavljamo, da je na tem področju še premalo uveljavljen zakon o združenem delu oziroma njegova načela in rešitve. Določila teh aktov so še preveč splošna, ne odražajo posebnosti posameznih organizacij združenega dela, večkrat pov-zemajo zakonska določila in določila panožnih spora-zumov ali pa se enostavno sklicujejo na zakon. V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka oziroma za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, smo zasledili naslednje najpogostejše pomnnjkijivosti: - samoupravni splošni akti vsebujejo le splošna na-čela o razporejanju čistega dohodka, čeprav zakon določa, da je v teh aktih treba določiti trajnejše osnove in merila tako za določanje sredstev za osebne do-hodke in skupno porabo, kot sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Večinoma ni določenih vsaj nekih minimalnih deležev, po katerih se razporejajo sredstva za posamezne namene ter njihova medsebojna odvi-snost. Kaže, da se v letnih planih določijo razmerja v razporejanju čistega dohodka, namesto da bi bili plani le kvantifikacija vnaprej določenih trajnejših razmerij. Razporejanje pa mora bolj upoštevati poleg interesov delavcev in organizacij združenega dela tudi interese drugih delavcev v združenem delu in interese družbene skupnosti. - Med podlagami za pridobivanje dohodka se več-krat nepravilno navaja Svobodna menjava dela, čeprav zakon točno določa katere organizacije združenega dela pridobivajo dohodek \z celotnega prihodka, ki ga organizacija združenega dela ustvari s svobodno me-njavo dela (gre predvsem za organizacijo združenega dela s področja družbenih deiavnosti). - Samoupravni splošni aktt ne konkretizirajo načina pridobivanja dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarje-nem dohodku, naj si uveljavljajo delavci, ki združujejo delo in sredstva, delež pri skupaj ustvarjenem dohodku kot delež pri skupnem prihodku ali delež pri skupnem dohodku. Zakon o združenem delu daje na tem po-dročju široke možnosti, ki pa jih organizacije združe-nega dela ne upoštevajo preveč. Tudi kar zadeva možnosti združevanja sredstev skupne porabe in namenov katerim služijo sredstva rezerv, je izkoriščenih še premalo možnosti, ki jih po-nuja zakon. - Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v nekaterih samoupravnih splošnih aktih ne ustrezajo, čeprav načelo delitve po delu za-hteva, da se upoštevajo vse sestavine in pojavne ob-like, v katerih se izkazuje delovni prispevek delavca. Poglavitne sestavine, ki jih morajo delavci upoštevati pri oblikovanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, določa zakon o združenem delu. ..- Ne glede na strukturo dejavnosti organizacijzdru-ženega dela v naši občini, v samoupravnih splošnih aktih večinoma ni zaslediti meril za inovacije, racionali-zacije ali druge oblike ustvarjalnosti pri delu z družbe-nimi sredstvi, ki je podlaga za pravico delavca do posebnega nadomestila. - Minulo delo, kot motiviranje delavcev za učinko-vito gospodarjenje s sredstvi v delovnem procesu, je večinoma neustrezno opredeljeno, upošteva se le ce-lotna delovna doba. Kaže, da organizacije združenega dela čakajo na zakon, ki se pripravlja in ki bo uredil to področje, sami pa ne iščejo kakšnih novih rešitev. 4. Pravilniki o delovnih razmerjih < Temeljna zakona za urejanje medsebojnih delovnih razmerij sta zakon o združenem delu in zakon o delov-nih razmerjih, s tem, da tudi razvoj delovnega prava poteka postopoma v smeri prevladovanja samouprav-nega delovnega prava nad zakonskimi predpisi. Zakon o delovnih razmerjih v skladu z ustavo^n zakonom o združenem delu ureja nekatera področja še vedno z obveznimi normami (42-urni delavnik, razlogi za pre-nehanje delovnega razmerja, disciplinski ukrepi), po-leg tega pa vsebuje še številne napotilne norme, ki naj pomagajo k nadaljnjemu razvoju samoupravnega prava. Zakon ima nadalje povsem dekiarativne do-iočbe, ki naj jih delavci upoštevajo tako pri sestavljanju samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi pri uresniče-vanju in varstvu pravic, obveznosti in odgovornosti. Pri pregledovanju smo se osredotočili na pravilnike o delovnih razmerjih, na pravilnike o obveznostih in odgovornostih, če so se delavci odločili, da v samostoj-nem aktu uredijo pravice in obveznosti s tega po-dročja. Delavci so morali svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih uskla-diti z določbami obeh zakonov najpozneje do 11. de-cembra 1978. Večina temeljnih in delovnih organizacij je uskladila omenjene akte, nekaj temeljnih organizacij združenega dela pa je urejalo delovna razmerja še vedno s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih ra-zmerjih v združenem delu. Le-te smo opozorili in jim določili rok za uskladitev. V pravilnikih o delovnih razmerjih delavci najprej urejajo celoten postopek sklepanja delovnega ra-zmerja, ki ima več stopenj. Pri tem ugotavljamo pred-vsern naslednje pomanjkljivosti: - ni določena vsebina oglasa oziroma javnega raz-pisa; - niso določeni primeri, kdaj se lahko sklene de-lovno razmerje brez oglasa oziroma javnega razpisa; - nepraviine določbe o pismeni izjavi delavca; - premalo je uporabljeno določilo 28. členazakona o delovnih razmerjih, da lahko delavci preden sprej-mejo sklep o izbiri preizkusijo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti; - niso določeni primeri, niti način poprejšnjega preizkusa; - skoraj v vseh pravilnikih je predvideno poskusno delo, čeprav je v skladu z 32. členom zakona o delovnih razmerjih to le izjemen preizkus določenih strokovnih in z delom pridobljenih delovnih zmožnosti; pri tem ugotavljamo, da praviloma niso določeni primeri, kdaj je delavec lahko na poskusnem delu, temveč pravilniki vsebujejo le določbe o trajanju, spremljanju in ocenje-vanju uspešnosti poskusnega dela; pogosto tudi ni določen dan, kdaj preneha delovno razmerja delavcu, ki med poskusnim delom izjavi, da ne želi delati v organizaciji združenega dela; - pri določilih o razporejanju delavcev med traja-njem delovnega razmerja k delom in nalogam, ki ustre-zajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti na podlagi ugotovlje-nih potreb, pogosto niso opredeljena merila, ki jih določa 2. odstavek 43. člena zakona o delovnih ra-zmerjih; - tudi postopek, način in kriteriji za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti praviloma niso opredeljeni; - v poglavju o delovnem času večinoma ni določen način mesečne evidence o izrabi delovnega časa ter niso navedena dela in naloge, ki se opravljajo krajši čas, temveč je dana večinoma samo možnost, da se dela krajši čas; - določbe o odmoru, počitku, dopustu in odsotnosti z dela delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko dokaj izvirno urejajo, s tem da upoštevajo pogoje, zahtevnost in vpliv posameznih vrst dela in delovnih procesov v organizacijah združenega dela; posebnih pomanjkljivosti nismo zasledili, razen da pri določbah o letnem dopustu ni natančno določeno število dni dopusta, ki je sorazmerno času prebitem na delu in pri uveljavljanju pravice do letnega dopusta ob nastopu dela (določitev časa nepretrganega dela) in ob nastopu deta po prenehanju mirovanja pravic in obveznosti iz dela; - delovne obveznosti in odgovornosti za kršitve teh obveznosti so opredeljene deloma v pravilniku o delov-nih razmerjih, deloma pa v samostojnih pravilnikih o obveznostih in odgovornostih delavcev, pri slednjth ugotavljamo, da so določbe natančnejše, zlasti proce-sne; - nekaj nepravilnih določb je tudi pri določitvi or-gana v disciplinskem postopku, čeprav je to področje zelo podrobno urejeno z zakonskimi predpisi; - pri pogojih za odstranitev delavcev z dela se pogo-sto prepletajo ali pa niso določeni primeri obveznega in fakultativnega suspenza; - pri postopku za ugotavljanje delavčeve odško-dninske odgovornosti delavci uvajajo možnost pav-šalne odškodnine, ki jo ureja zakon o združenem delu, vendar pogosto določajo le škodna dejanja, ne pa zneske odškodnin; - pri prenehanju delovnega razmerja po volji de-lavca so pogosto še določbe, da delavec lahko umakne pismeno izjavo o prenehanju delovnega razmena do sprejema odpovedi pred pristojnim samoupravnim or-ganom, kar pa je sedaj možno le v sporazumu s pristoj-nim samoupravnim organom ko le-ta še ni odločal o pismeni izjavi; - pogosto tudi niso razmejeni'primcri pfene.hanja delovnega razmerja v skladu s 167. jn 168. členom zakona o delovnih razmerjih, ko delavcu preneha de-lovno razmerje in ko delavcu lahko preneha delovno razmerje, ni pa nujno; - pogodbe o delu se lahko sklenejo le za tistaobča-sna in začasna dela in opravila, ki so izrecno in kon-kretno navedena v pravilniku o delovnih razmerjih in ne za tista dela, ki so našteta v zakonu o delovnih razmerjih, kakršna so določila v večini pravilnikov o delovnih razmerjih. 5. Samoupravni splošni akti s stanovanjskega po-dročja Reševanje stanovanjskih vprašanj opredeljujejo de-lavci že s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev, kjer določijo osnove za razporejanje sredstev za skupno porabo. Natančnejše osnove in merila po morajo biti opredeljena v samoupravnem splošnem aktu, s katerim delavci urejajo dodeljevanje stanovanj oziroma stanovanjskih kreditov. Osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe delavcev mo-rajo delavci sprejemati v skladu z 463. členom zakona o združenem delu, z referendumom, kar pomeni, da ne morejo sprejemati samoupravnega splošnega akta o dodeljevanju stanovanj na zborih delavcev ali celo na delavskem svetu organizacije združenega dela, čeprav ugotavljamo, da je prav to glavna pomanjkljivost aktov s tega področja. Nadaljnje ugotovljene pomanjkljivosti pa so: - zakon o stanovanjskih razmerjih v 2. odstavku 37. člena zavezuje delavce, da določijo merila za pre-dnostni red, po katerem se oddajajo stanovanja ozi-roma dodeljujejo stanovanjska posojila; v zakonu so navedena le nekatera merila, ki jih dokončno obliku-jejo delavci s tem, da jih tudi količinsko ovrednottjo; - pri oblikovanju kriterijev za prednostni red v sa-moupravnem splošnem aktu so določene pomanjklji-vosti, ki po ustaljeni sodni praksi niso v skladu z ustavo, zakoni in načeli vzajemnosti, solidarnosti in enakopravnosti delavcev; - neustrezno merilo je npr. zahteva, da so delavci določeno dobo v organizaciji združenega dela, kandi-dirajo kot pričakovalci stanovanj oziroma stanovanj-skih posojil; - delovna uspešnost je večinoma premalo objek-tivno opredeljena, da bi lahko ugotavljali uspešnost delavčevega dela; - premalo so precizirani tudi kriteriji za dodeljevanje stanovanj in posojil za kadrovske potrebe; - upoštevanje šolske izobrazbe pri ugotavljanju pre-dnostnega reda ni možno, lahko pa je merilo pri krite-riju za kadrovska stanovanja; - lastna udeležba delavca je možna le kot participa-cija, ki je pogpj za pridobitev stanovanjske pravice in ne kot merilo, ki se upošteva pri vrednotenju delavče-vega mesta na prioritetni listi; - izločitev delavcev, ki so odklonili dodeljeno stano-vanje za določeno dobo pri dodeljevanju stanovanj je nepravilno; . - nedopustni kriteriji po sodni praksi so tudi upošte-vanje delovne discipline, družbenopolitične aktivnosti, aktivnosti v samoupravnih organih; - tudi določbe, ki vežejo delavce na delo v organiza-ciji združenega dela po dodelitvi stanovanja oziroma posojila pogosto niso v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg vsebinskih, ki smo jih že navedli, je v samou-pravnih splošnih aktih zaslediti tudi precej formalnih nepravilnosti. Tako npr. ni vpisan datum sprejema akta, pravni temelj je večkrat nepravilen akti niso pod- pisani, ne sprejemajo se na predpisan način itn. Dalje ugotavljamo, da imajo nekatere organizacije združe-nega dela preveliko število samoupravnih splošnih ak-tov, alf pa so posamezni akti preobširni, dostikrat pa tudi napisani tako, da jiti delavci verjetno težko ra-zumejo. Zasledili pasmotudi določene neusklajenosti med samoupravnimi splošnimi akti v posamezni orga-nizaciji združenega dela, ker se preje sprejeti samou-pravni splošni akti ne uskladijo s kasneje sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti. Določena vprašanja se včasih urejajo tudi v več samoupravnih splošnih aktih,' čeprav zakon točno določa vsebino posameznega sa-moupravnega splošnega akta. Samoupravni splošni akti so tudi preveč splošni, čeprav bi morali dejansko odražati konkretno samoupravno orgahiziranost posa-mezne organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti. Morali bi kon-kretno urejati vse tisto, kar je v pristojnosti delavcev in organizacij združenega dela, ne pa da predstavljajo povzetke zakonskih določil. Splošen vtis pa je, da so samoupravni splošni akti po 4 letih, odkar je bil sprejet zakon o združenem delu, pridobili na kvaliteti in da so v celoti gledano dokaj dobri oziroma je v njih vse manj pomanjkljivosti, nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih bo treba odpraviti. to velja zlasti za tako imeno-vane »klasične« samoupravne splošne akte, ki so jih organizacije združenega dela morale imeti že po prejš-njih predpisih (pravilniki o delovnih razmerjih, statuti) in torej za organizacije združenega dela že ob sprejetju zakona o združenem delu niso predstavljali posebne novosti. Večji problemi oziroma pomanjkljivosti pa se pojavljajo pri samoupravnih splošrtih aktih s področja urejanja odnosov pri pridobivanju in razporejanju do-hodka, kjer je tudi sam zakon o združenem delu bolj načefen (ni spremljajočih predpisov) in se njegova do-ločila ne morejo peposredno prenašati v prakso. IV. ZAKLJUČKI Na podlagi ugotovitev, do katerih je prišel pri oprav-Ijanju nadzora nad zakonitostjo dela organizacij zdru-ženega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, je sekretariat za občo upravo zavzel nasled-nja stališča, na katerih bo temeljilo njegovo delo v bodoče: 1. Glede na funkcijo nadzorstva in glede na dejstvo, da je uresničevanje zakona o združenem delu dolgoro-čen proces, bo potrebno v nadaljnjem delu še naprej vplivati na izboljševanje kvalitete samoupravnih sploš-nih aktov organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti. 2. Da bi realizirali nalogo spremljanja uresničevanja samoupravnih odnos6v v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih, ki izhaja iz novo sprejetega odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine ob-čine Ljubljana čenter, bo potrebnoitesnejše sodelova-nje z drugimi upravnimi organi - komitejem za druž-beno planiranje in gospodarstvo, komitejem za druž-bene dejavnosti, predvsem pa s komisijo za spremlja-nje izvajanja zakona o ždruženem delu, komisijo za družbeni nadzor in drubenim pcavobranilcem samou-pravljanja. V koordinaciji z omenjenimi subjekti bo potrebno sprejeti ustrezen dolgoročen akcijski pro-gram, v katerem bomo začrtali usmeritve za daljše obdobje, naprej opredelili način sodelovanja in rešili druga vprašanja, ki zadevajo omenjene subjekte in sekretariat za občb upravo. Uspešna realizacijasprem-Ijanja uresničevanja samoupravnih odnosov v organi- zacijah združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih bi vsekakor pripomogla k še boljšemu in učinkovitejšemu opravljanju nadzora nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti. 3. Da bi sekretariat za občo upravo prispeval k še doslednejšemu izvajanju družbenega varstva samou-pravnih pravic in družbene lastnine, bo ob opravljanju svojega dela v primeru, da bo ugotovil, da so nastale v organizacijah združenega dela bistvene motnje v sa-moupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpol-njuje z zakonom določenih obveznosti (kar ima za posledico izrek začasnega ukrepa družbenega var-stva), posredoval svoje ugotovitve občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu, ki bosta ustrezno ukrepala. 4. Dosedaj je sekretariat za občo upravo pri izvaja-nju upravnega nadzora deloval represivno, tako da je pregledoval samoupravne splošne akte in podajal k njim svoje pripombe, ki jih je posredoval organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizaci-jam in skupnostim. V prihodnje pa bi kazalo dati večji poudarek preventivnemu delovanju, s čimer bi bolj prišla do izraza svetovalna funkcija v tem smislu, da bi se organizacije združenega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti posvetovale z uprav-nim organom že pred sprejemom novega samouprav-nega splošnega akta, ali ob sprejemanju sprememb obstoječega samoupravnega splošnega akta. Delno se ta naloga že opravlja s pregledom osnutkov in predlo-gov ter nudenju druge pomoči, vendar je potrebno dati tej preventivni obliki delovanja upravnega organa večji poudarek. 5. Pri opravljanju nadzora nad zakonitostjo samou-pravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, bo se-kretariat za občo upravo posvetil pozornost predvsem samoupravnim splošnim aktom, ki urejajo dohodkovne odnose, zlasti pa naslednjim področjem v teh aktih: - pridobivanju dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku (ta se izraža kot delež pri skup-nem dohodku ali kot delež pri skupnem prihodku) na osnovi združevanja dela in sredstev; - pridobivanju dohodka s svobodno menjavo dela; - ustreznosti osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, predvsem uveljavljanju načela deli-tve po delu. Menimo, da ta področja v samoupravnih splošnih aktih še niso ustrezno urejena, tako da bodo morale organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti še naprej iskati nove rešitve v skladu z zakonom o združenem delu. Z ustreznimi rešitvami v samoupravnih splošnih aktih in z izvaja-njem le-teh v praksi, naj bi se ustvaril tak sistem do-hodkovnih odnosov, ki bo zagotovil enakopravnost delavcev v združenem delu v skladu z načelom delitve po delu, stimuliral razvoj proizvajalnih sil in njihovo povezovanje ter omogočil delavcem kontrolo nad ustvarjenim dohodkom in njegovo razporeditvijo. 6. Sekretariat za občo upravo se bo tudi ustrezno kadrovsko organiziral, da bo lahko izpolnjeval naloge, ki so pred njim, skrbel pa bo tudi za strokovno uspo-sobljenost svojih delavcev, kar vse bo omogočilo tudi kvaliteten nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Ljubljana, november 1980 SEKRETARIAT ZAOBČO UPRAVO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1980 PRCDLOO Na podlagi 24. b člena zakona o komunalnlh de|av-nostih posebnega družbenega pomena (Ur. llst SRS, št. 24/75 in 13/77), 12. člena zakona o skupnih osno-vah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79), 22. člena zakona o sfstemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenlje (Ur. list SRS, št. 1/80) in samoupravnega sporazuma o temeljlh plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju Ijubljansklh občin za obdobje 1981-1985 smo: I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospo-darsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotav-Ija dohodek, kot uporabniki ter II. delavci DO Komunalno podjetje Ljubljana s te-meljnimi organizacijami Javna higiena, Rast, Javna razsvetljava in Komunalne gradnje kot izvajalci sklenlli Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981 1. člen S tem samoupravnim sporazumom smo se delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela, dru-gih OZD in delovnih skupnosth ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja doho-dek, v nadaljnjem besedilu podpisniki, dogovorili o načinu združevanja in uporabe sredstev namenjenih za opravljanje kolektivnih komunalnih storitevterza vzdr-ževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objek-tov in naprav (v nadaljnjem besedilu: skupna komu-nalna raba). Sredstva po tem samoupravnem spora-zumu se bodo uporabljala za uresničitev programov skupne komunalne rabe. 2. člen Skupna komunalna raba obsega kolektivne komu-nalne storitve ter vzdrževanje in obnavljanje komunal-nih objektov in naprav skupne rabe: - vzdrževanje uiic, trgov, cest in mostov, - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in se-maforjev, - opravljanje zimske službe, - vzdrževanje čistoče javnih površin ter pokritje ra-zlik do stvamih stroškov za javne sanltarije in javno higiensko kopališče, - vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov, - obnova koškov za smeti, - obnova javne razsvetljave, - obnova zelenih površin, - vzpostavitev UKW zvez, - druge komunalne storitve (vzdrževanje cest z ob-jekti, opomi zidovi, mostne konstrukcije, zimske službe ter ostalih komunalnih objektov in naprav ko-lektivne komunalne rabe v upravljanju KS, vzdrževanje otroških igrišč in igral, vzdrzevanje zelenic, vzdrževa-nje, javne razsvetljave, vzdrževanje fontan' obnova parka Tivoli, vzdrževanje železniških prehodov, akcija zelena in čista Ljubljana, komunalni nadzor, anuitete za objekte na Žalah, delegatski sistem in strokovne službe). 3. člen Podpisniki vplačujemo sredstva po tem samouprav-nem sporazumu v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo z osebnega do-hodka. Stopnja prispevka je 1,10%. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se nam ugotavlja dohodek, plačujemo prispevek po stopnji 1,10% od celotnega doseženega prihodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja.- Prispevek iz drugega odstavka tega člena samo-upravnega sporazuma odmerja in realizira davčna uprava. V kolikor se osnova za izračun prispevka za kolek-tivne komunalne storitve spremeni, se s tem ustrezno spremeni stopnja prispevka glede na planirana sred-stva. 4. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega samoupravnega sporazuma bomo odvajali na posebne račune komu-nalnih skupnosti občin ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe druž-benega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka tretjega člena tega samo-upravnega sporazuma na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi. 5. člen Komunalne skupnosti občin združujejo in razpore-jajo zbrana sredstva prispevka po načelu solidamosti in vzajemnosti za uresničevanje programov skupne komunalne rabe v krajevnih skupnostih, občinah in mostu, z namenom postopnega izenačevanja komu-nalnega standarda na območju Ijubljanskih občin. Služba družbenega knjigovodstva bo od zbranega prispevka za skupno komunalno rabo odvajala del sredstev za solidarnost in vzajemnost na poseben ra-čun pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju Ijub-Ijanskih občin po stopnji, ki je določena glede na program in priliv sredstev posameznih komunalnih skupnosti za leto 1981. Služba družbenega knjigovodstva bo od zbranega prispevka za skupno komunalho rabo odvajala del sredstev za solidarnost in vzajemnost na poseben ra-čun pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju Ijub-Ijanskih občin po stopnji, ki je določena glede na program in priliv sredstev posameznih komunalnih skupnosti za leto 1981. Služba družbenega knjigovodstva bo neposredno odvajala sredstva za solidarnost na podlagi sprejetega in vsklajenega programa vseh petih občmskih komu-nalnih skupnosti. 6. člen Sestavni deli tega sporazuma so; - zbtrna tabela programov vzdrževanja komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe za leto 1981 (pro-gram DO KPL), - zbirna tabela krajevnostkupniških programov ob-čin, - zbirna tabela celotnega programa opravljanja ko-lektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnav-Ijanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, - zbirna tabela programov glede na zbrana sredstva za uresničitev programov in realizacijo načel solidar-nosti in vzajemnosti. Podrobni programi opravljanja kolektivnih komunal-nih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe so razvidni iz progra-mov občinskih komunalnih skupnosti. 7. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma poobla-ščamo izvršne odbore komunalnih skupnosti, da v imenu uporabnikov sklepajo po načelih svobodne me-njave dela z izvajalci pogodbe o realizaciji podrobnih programov. 8. člen Ta samoupravni sporazum velja za leto 1981 in se uporablja smiselno do sklenitve novega samouprav-nega sporazuma za uresničitev programov skupne ko-munalne rabe za teto 1982. 9. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprej-mejo in sklenejo pooblaščenci vseh izvajalcev komu-nalnih storitev in več kot polovica pooblaščencev vseh upoVabnikov komunalnih storitev. 10. člen Ta sporazum objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti v Uradnem listu SRS in stopi v veljavo na-slednji dan po objavi, uporablja pa se od 1/1-1981 dalje. Temeljne organizaclje združenega dela delovne skupnosti, OZO Občani, ki z lastnim delom z lastnimi sredstvl opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost Izvajalci kolektivnih komunalnih storitev OBRAZLOŽITEV k samoupravnem sporazumu ozdruževanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981. SPLOŠNO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravt|anje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavijanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljansklh občin za leto 1981 s preglednimi tabeiami, ki so sestavni del tega sporazuma, izhaja iz temeljnlh izhodišč samo-upravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985, ki so: - kolektivne komunalne storitve se naj v planskem obdobju povečujejo skladno s povečano rastjo komu-nalnih objektov fn naprav kolektivne komunalne rabe, - osnova za povečano rast komunafnih objektov in naprav skupne rabe Je bil kataster komunalnih objek-tov in naprav, - upoštevano je bilo načelo, da se nivo opravljanja kolektivnih komunalnih storitev postopoma izenačuje na urbanem območju mesta in izven njega, - da Komunalno podjetje Ljubljana postopoma širi svojo dejavnost na območje Ijubljanskih občin, - da se ohranja nivo opravljanja kolektlvnlh komu-nalnih storitev, ki je bil programiran v letu 1980, - da se sorazmemo s širltvijo območja, na katerem deluje KPL zmanjšujejo programi Krajevnih skupno-sti, - da so plani za srednjeročno obdobje vrednoteni po veljavnih cenah iz leta 1979, - da se cena za tokovlno pri Javni razsvetljavi in svetlobni cestno prometni signalizaciji povečuje na osnovi že znanih podražrtev v letu 1980, - da se rast cen izdelavnih materialov (elektroma-terial, sadilni material, gradbeni material) ne pove-čuje kljub realiziranim povečavam v letu 1980, - da se storitve v krajevno-skupnišklh programih poenotijo (akcija zelena in čista Ljubl|ana, nadzor, delegatski sistem, vzdrževanje železnišklh preho-dov), - v programu kolektivnih komunalnih storitev so na podlagi katastra objektov in naprav kolektivne komunalne rabe ter povečave rasti komunalnih ob-jektov in naprav v letu 1980, upoštevana načeia ena-kopravnosti glede na stanje komunalnih objektov in naprav, njihov pomen, funkcija in obremenitev, - v samoupravnem sporazumu so opredeljena tudi načela solidarnosti pri porabi prispevka za kolektivne komunalne storitve in se solidarnostna sredstva zbi- ira|o direktno na posebnem računu Zveze in uporab-Ijajo na podlagi lethega programa in sporazuma. PROGRAMI VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEK-TOV IN NAPRAV SKUPNE RABE Programf vzdrževanja komunalnih objektov in na-prav skupne rabe se v letu 1981 povečujejo zaradi fizične rasti posameznlh objektov in naprav, ki se vključujejo v letu 1981 v redni program in so se do seda) vzdrževali v krajevno-skupniških programih ozlroma Iz sredstev investitorjev. Nivo vzdrževanja se ohranja istl kot v letu 1980, razen na področju vzdrževanja asfaltnih cest, kjer se intenziteta povečuje nasproti letu 1980 za 20%. V programe vzdrževanja so vključene tudi nekatere nove storitve in sicer vodenje katastra cest z vfdika javne higiene, preventivni in varstveni pregledi par-kovnih gozdov ter služba za razvo), eksploalacijo in krmiljenje semaforskega sistema v Ljubljani. OBNOVA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV KO-LEKTIVNE KOMUNALNE RABE V programu za leto 1981 so zajeti: - obnova koškov za smeti na območju mesta -skupaj 2S0 kom, ki so poškodovani ali drugače uni-čeni, kar pomeni nadomestftev obstoječe opreme za odlaganje smeti na javnih prometnih površinah, - obnova zelenic v minimalnem obsegu, na najbolj vidnih predelih mesta, v glavnem v parkih, - obnova javne razsvetljave v dolžini 15,5 km v predelu Stare Ljubljane, Stare cerkve v Šiški, Titove ceste, Zelene Jame in Rožne doline, - meritve osvetljenosti na območju IJubljanskih ob-čin, del naloge, ki se je pričela opravljati že v letu 1980 skupaj z osvetlitvami ob prilik! praznovanj, ki imajo namen dati mestu v času praznovanj nekoliko bolj svečano podobo. UKVVZVEZE V programu za leto 1981 je zajeta tudi nabava UKW zvez zaradi organizacije dela, Ijudske obrambe in samozaščite. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V okviru programov krajevnih skupnosti so zajete naslednje dejavnosti oziroma stroški: - vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki jih nima v svojem programu DO KPL, TABELA 1: FIZIČNE POVEČAVE ZA PROGRAM LETO 19 81 PO POSAMEZNIH- DEJAVNOSTIH - mesto E/M Plan 193o Povečave . Plan 19S1 IndeTi Javna higiena: čiščenje m2 , 29,o72.974 8,531.177 37.6o4.151 129,3 Zelenice: skupne površine ir.2 1,195.947 316.357 1.512.2o4 126,5 Gozdovi: skupne površine ha 883 , 12 895 lol,4 Javna razsvetljava: omrežje km I.ol6,l 21 I.o37,l Io2,l Semaforji - sem.križišča kom 68 15 83 122,1 CPS: oboležbe m2 55-139 2.62o 57.759 Io4,7 Ceste in mostovi: ceste________km________1.5ol,568_______111,oo7______1,612.575 Io7,4 TABELA 2: PREGLED STRUKTURE POVEČAV ZA LETO 1981 Elementi Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik .Mesto" 1. FiziSne povečave - vzdrževanje 15,1 14,6 24,8 21,8 2o,6 19,3 2. Nove sanitarije o,7 - - 1,1 - o,3 3. Tbkovina 11,5 lo,l 8,8 13,4 7,8 lo,4 4. Služba za razvoja sisteira semaforjev o,4 o,3 o,4 o,3 o,3 o,3 .5. Zavarovanje o,6 o,7 o,5 l,o o,7 o,7 6. Obnova , 7,3 3,8 3,2 1,8 5,1 4,1 7. Uspostavitev UKV Zvez__________________o^l_____o^l______cvl_______oj._____o^l______o,l - vzdrževanje železniških prehodov, - akcije za zeleno in čisto Ljubljano, - anuitete za objekte na Žalah, • - komunalni nadzor, - financiranje delovanja delegatskega sistema ob-činske komunalne skupnosti, mestne in republiške zveze ter njihovih delovnih skupnosti ter financiranje zakonskih in drugih obveznosti, ki jih skupnosti imajo. Pri sestavi krajevnoskupniških programov je bilo izhodišče enotni krlterij z upoštevanjem določenih specifičnosti posemeznih komunalnih skupnosti, prevzem določenih nalog s strani DO KPL, kakor tudi dosledno upoštevanje zakona o komunalnih dejavno-stih posebnega družbenega pomena. IZRAČUN PRISPEVNE STOPNJE V skladu s predlogom samoupravnega sporazuma o temeljlh plana komunalnega gospodarstva na ob-močju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-85 je pred-lagana stopnja prispevka za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev v višini 1,10% od mase BOD. Masa BOO, kf je osnova za izračun prispevka za leto 1981, je izračunana na osnovi BOD v letu 1980 in povečana glede na realno rast produktivnosti in za-poslovanja za 4,6%. V primeru, da se metodologija izračuna BOD spremenl, se bo spremenila tudi stop-nja prispevka, vendar tako, da se obremenitve go-spodarstva ne bodo povečale oziroma, da b.o masa zbranega prispevka ostala nespremenjena. V prilogi obrazložitve so podane tabete, ki pojas-njujejo strukturo povečav programa za leto 1981 v prfmerjavi s programom za leto 1980, kar je tudi osnova za predlagano višjo stopnjo prispevka za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev. Ljubljana, 10. 11. 1980 ZVEZA KOMUMALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANA