24
Novičar iz mnogih krajev.
Iz Milana je 15. dan t. m. telegraf sledečo novico na Dunaj oznanil: ;,Danes ob poltreh sta presv. Cesar in Cesarica zdrava le-sem prišla; Milaneži so Ju sprejeli z živim veseljem; podala sta se naprej v stolno cerkev, kjer se je zahvalna pesem slovesno pela". ??Triest. Zeit." piše, da leta 1838 je bil prihod cesarjev res kaj sjajno obhajan, vendar od takošnjega, kakoršni je bil današnji, se nahaja v zgodovini malo izgledov. Več kot 100.000 ljudi je šlo Nj. Veličanstvoma naproti; lombarški plemenitaži so razodeli ves svoj, še na španjsko mogočnost opominjajoč lišp; od vseh strani so Jima doneli naduseni slavoklici. Od ust do ust gre ravno zdaj — piše omenjeni časnik — vesela govorica od vesvoljnega pomilostenja , od naprave lombarško-benečanskega mesto-kraljestva s sedežem v Milani in od večjih pravic deželnega namestovavstva. In verjetno je, da bi se utegnilo to spolniti, ker, kakor se je „Gazz. piemont." telegrafilo, je presv. Cesar ob svojem dohodu na jgovor rnilaneškega župana odgovoril: ;,Vse sem pozabil". — Iz Dunaja se piše v „AlIg. Zeit.", da se za gotovo sliši, da je minister Bruk, ko se je te dni za Cesarjem v Milan podal, seboj vzel novo postavo, po kteri se ima preklicati s ta ra postava ododertije veljavna od leta 1803, ki ni več primerna našim časom , in da se tedaj sme kmali pričakovati, da bo — pod nekterimi prideržki — merilo dnar-nih o brest ali čin že v odvezano sedanjih vtesnjav. — Preteklih 25 let se je število vsako leto v našim cesarstvu posmojenih cigar od 3 milijonov na 900 povzdignilo; če se možkih v našem cesarstvu šteje 10 milijonov, pride tedaj na Vsakega čez leto na 90 cigar; ker pa komaj vsakega desetega možkega moremo šteti v versto tobakarjev, pride tedaj za ostale po 900 smodk na vsakega. Kolika nepotrebna potrata! bo rekel marsikdo po pravici. -— Š vaj carski zvezni zbor je 15. dan t. m. z 91 glasovi zoper 4 sklenil, da se imajo vjeti puntarji izpustiti proti temu, da se tako dolgo, dokler ne bo švajcarsko-pruske pravde konec, podajo na  Francozko.     Kako   čudno   se obnaša  „Mnriiteur",
časnik francozke vlade!    Ni dolgo, kar je sila ostro žugal Švajcarjem;   te dni pa žuga Prusom,   da   se   nimajo zanašati na francozko dobrovoljnost,   ako se ne udajo določenim pogojem.— Sliši še, da se bo morebiti še ta mesec v Londonu začel   vladni  zbor, ki ima dognati   švaj-carsko-prusko pravdo, —   Komaj   bo ta   homatija   dognanar se   je bati,   da  pride   napolitanska   in   spanj s ka   na versto,   zakaj   že se spet slišijo   iz   teh dežel   reči,   ktere očitno kažejo,   da je žerjavica nepokoja le zakrita,   pa   ne ugasnjena.   —   Iz Gerškega   se slišijo bolje novice,  ker ste angležka in francozka vlada sklenile berž ko berž domu poklicati svoje vojne ladije in armade.   —   V saboto je stal morivec parižkega   škofa   res pred porotno sodbo,   ki ga je k s mer t i obsodila.   Zagovornik ga je zagovarjal s temr da ni zdrave pameti; pa ni nič opravil. Hudodelnik je pred porotniki in sodniki tako silno   razsajal, da so ga mogli iz sodivnice tirati.   —   Na   Francozkem   se že pripravljajo   na nove volitve poslancov   v   deržavni  zbor,   in   ker sedaj hočejo tudi taki voliti,   ki so zoper Napoleonovo vlado in so   se  dosihmal kujali   in   niso volili,   se   napravljajo   tako mnoge težave deržavnemu zboru. — Kakor se francozka in   rusovska   vlada   čedalje   bolj   sprijaznujete,    tako   se angležka   in   francozka   čedalje bolj oddaljujete,   ako smemo napol vladnim francozkim časnikom verjeti,   ki skor vsaki   dan   pikajo Angleže   zavolj   njih   vedenja v AziL Ker bi tudi Francozi   radi svojo oblast  razširili   v Azii, se jim za zlo zdi, da so Angleži sam o te ž, to je, brez Francozov, začeli  vojsko s Perzijani.  —  Eno smešnico,   ki smo jo ravno brali, moramo še povedati svojim  bravcem iz Amerike, kjer imajo nekteri stariši navado, namesto naših kerst-nih imen otrokom  vsake sorte priimke dajati; tako, na priliko, se veni rodovini  v Detroy-i imenujejo sinovi: pervi Stiknejev, drugi Stiknejev, tretji Stiknejev;   hčere   pa: perva Stiknjeva, druga /Stiknjeva itd.; — v Filadelfi je dal oče svojemu sinu ime^konec"; ker pa mu je žena za tem sinom  povila še dva, je enega imenoval „namečeK", drugega pa   „dodatek".    Ali ne  bo rekel vsak:   Bog  daj norcem pamet!