m
PoStofiia pTa?aWa"r Porini Ljubljana, dne 30. septembra 1936.
TMp XVIII.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inscratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je » Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon hiter. št. S2-6& Kaonn pri poStni hranilnici št. 14.IM
Lmetfsrfva
ino narodno in socialno delo
Dogodki, ki zadnji čas z naglico prehitevajo drug drugega, dokazujejo, da se bliža evropski položaj dozoritvi, ki utegne biti za dolgo dobo odločilna.
Na tem mestu smo že večkrat naglašali, za kaj se bije danes največji in najhujši boj. Nujno bi zato bilo potrebno, da kmetstvo v [tem boju nastopa kot enota s skupno voljo in iskupnimi cilji.
Da bi bilo to svetovno dosegljivo, na to pač za zdaj ni niti misliti. Kmetstvo je še vse premalo zavedno in organizirano za tako borbo. Mnogo, prav mnogo pa bi bilo že opravljenega, če bi vsaj doma v državi imeli enotno organiziran kmetski pokret, ki bi obsegal vsaj vse
Jugoslovansko podeželje
a tako predstavljal enotno voljo kmetstva v jdržavi.
žal, naše bolne razmere, izvirajoče iz notranjih trenj in različne tradicije, pa tudi irazlični socialni in kulturni temelji v posameznih pokrajinah, doslej ne dopuščajo ■liti dosege tega primeroma skromnega cilja.
Tem bolj je zato potrebno, da vsaj slovensko kmetstvo nastopa enotno in skupno kot resničen in zaveden izraz našega podeželja. Kdorkoli to enoto ruši, koplje sam sebi gospodarski grob in pripravlja narodu temne dni.
Slovensko kmetstvo kot predstavnik slovenskega podeželja in slovenskega naroda sploh mora zato prevzeti in dati pobudo za bodočo enotnost jugoslovanskega kmetstva. Brez ozira na podtikanja in sumničenja s katerekoli strani mora stremeti za tem, da pripravi pot za sporazum in resnično
Sožitfje kmeisiva
v vsej državi na podlagi medsebojnega sporazumevanja in izpopolnjevanja.
Da se pa sploh ustvarijo tla in dosežejo uspešni pogoji za tako delo in delovanje, zahteva slovensko kmetstvo v prvi vrsti očiščenje javnega življenja, ki mu šele more slediti socialno in gospodarsko ozdravljenje naše vasi.
Klic po očiščenju javnega življenja je za nas življenjsko nujen. Vse zlo, kar so nam ga prinesle in naprtile razne afere od Našičke, Batignolove in Bodijeve pa do Feniksove izvirajo iz nekmetskih vrst, iz vrst tiste »boljše« družbe, ki se je kmetstvu odtujila in se izkoreninila iz njega. Ta družabna plast smatra kmeta, podeželje, narod in državo samo za rodovitna tla, iz katerih srka bogate sokove zase in se niti malo ne ozira na to.
če radi takega početja narod propada in hira.
Zato zahteva kmetstvo z vso odločnostjo izločitev iz javne uprave in iz javnega gospodarstva za vse tiste zajedalce, ki na svojih položajih ne marajo ali ne morejo služiti narodu in državi, ampak služijo le svoji lakomnosti in grabežljivosti na škodo skupnosti.
Šele tedaj, ko bo to doseženo, bo mogoče res uspešno delati za ozdravljenje kmetstva. Ni namreč dovolj, če nekateri kriče, da se pri nas krade. Treba se je lotiti dela resno in brez demagogije in začeti z zdravljenjem ran tudi tam, kjer mogoče zaboli njega samega, ki je še pravkar demagoško vpil in kričal. Od besede do dejanja je namreč velik korak, tako neskončno velik, da beseda brez dejanja navadno — ni vredna nič.
To je naša zahteva, od katere ne more-
mo nikakor odnehati. Važnejše nam je nam-« reč življenje kakor pa neplodno razmotriva* nje o državno-pravnih vprašanjih. Besedna modrost je vedno poceni. Kako pa rešiti našo imetje, kako ohraniti našo zemljo v svoji lasti, kako omogočiti podeželanu in delavnim slojem sploh človeka vredno življenje, to je zdaj vprašanje. S slavospevi o krivicah se še ni nihče nasitil, krivično in v nebo vpijoče pa je, če mora priden in delaven človek stradati, medtem ko lahko živi in tudi živi marsikdo v izobilju, čeprav ne dela nič ali vsaj ne nič takega, kar bi lahko imenovali — delo.
Če bo kmetstvo to krivico premagalo, bo izpolnilo nalogo, za katero mu bo ves narod hvaležen. In kdor čuti v sebi le še iskrico poštenja in ljubezni do naroda, mora kmetstvo v tej težnji z vsemi močmi podpirati. To je edino resnično narodno in res socialno delo v današnjem položaja.
Uredba o kmetskih dolgovih
V petek, 25. sept. je bila sprejeta na seji ministrskega sveta uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Ob tej priliki je dal predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič novinarjem daljšo izjavo o značaju in pomenu ravnokar sprejete uredbe.
Predsednik vlade je rekel med drugim, da je vprašanje kmetskih dolgov dokončno rešeno.
S tem v zvezi preneha biti naš kmet dolžnik dosedanjim upnikom in bo postal dolžnik Privilegirane agrarne banke.
Nova uredba obsega vse kmetske dolgove do vseh upniških skupin. Likvidirani bodo na ta način vsi kmetski dolgovi. Uredba obsega dolgove kmetov, ki jih imajo tako pri denarnih zavodih kakor pri kmetskih zadrugah, pri Drž. hipotekami banki, pri Privilegirani agrarni banki, prav tako pa obsega tudi dolgove, ki jih imajo pri zasebnih upnikih.
Za 800.000 zadolženih kmetskih posestev, ki dolgujejo navedenim ustanovam in zasebnim upnikom kakih 6 milijard din določa uredba ukrepe, da se bodo mogla raz-dolžiti v mejah svojih sedanjih plačilnih možnosti.
Poleg podaljšanja plačilnih rokov in znižanja obrestne mere določa nova uredba olajšavo z znižanjem samega temeljnega dolga. Kot načelo velja pri tem določba, da se naj dolg zmanjša na polovico. Uredba določa znižanje dolgov za 50«/» pri vseh dolgovih do 25.000 Din brez razlike.	%
Pri dolgovih nad 25.000 Din lahko dolžnik zahteva znižanje do 50%.
Pri kmetskih dolgovih zasebnikom — izvzeti so blagovni krediti — je predvideno, znižanje dolga za 50% vsem brez razlike.
Glavne določbe uredbe
S to uredbo se likvidirajo vsi dolgovi, ki so nastali pred 20. aprilom 1932.
; Kdo ie po uredbi kntei
Za kmeta v smislu te uredbe se smatra fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svojo družine, katere obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva, in katere posest ne presega površine 50 ha obdelane zemlje, ozi-< roma pri rodbinskih zadrugah 100 ha obdelane zemlje.
V maksimum obdelane zemlje se vračuna' osebno imetje kmeta in imetje njegove ženo. in otrok, če žive z njim v hišni skupnosti.
Tudi osebe, ki zaradi bolezni in drugih neozdravljivih zaprek ne morejo same obdelovati svoje zemlje, dalje mladoletni otroci kmetov in osebe, ki same ali s člani svoj« družine obdelujejo tujo zemljo, in poljski de-< lavci, če jim je to glavni poklic in ne plaču* jejo razen uslužbenskega davka nobenih drugih davkov, se smatrajo pod gornjimi splošnimi pogoji za kmete
Izkazila, da je dolžnik kmet, izdajajo iut zahtevo občinska oblastva X roku 14 dnL
Kap se smdra za kmetske dolgove
Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti v denarju zasebnopravnega značaja, ne glede na to, iz kakšnih osnov izvirajo in ali jih kmet dolguje kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Za kmetske dolgove se ne smatrajo dolgovi, v kolikor skupno ne dosegajo 250 Din ali pa presegajo 500.000 Din.
Kameri dolgovi ne bodo znižana
Med kmetske dolgove ne spadajo javne dajatve, z zakonom odmerjene pristojbine, blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso izpremenjeni v menične terjatve, dolgovi, v kolikor so pokriti z ročno zastavo, dajatve na račun dedovanja, terjatve Narodne banke, Državne hi-potekarne banke in Privilegirane agrarne banke, v kolikor to ni izrečno drugače navedeno v tej uredbi.
Kako se ugotovi višina dolga
Višina kmetskega dolga se določi tako, da se obračunajo neplačane pogojene obresti, vendar ne nad 12% na leto do 20. aprila 1932, in se prištejejo glavnici.
Dolgove zavarovalnicam
ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pu-pilni denar (blagajnam sirotinjskih sodišč, mestnim in občinskim sirotinjskim blagajnam in slično) cerkvenim zakladom, kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam, ko se ugotovi njihovo stanje na dan uveljavljenja te uredbe, po čl. 4. brez kakršnihkoli znižanj, bodo dolžni kmetje izplačali po odplačilnem načrtu v teku 12 let s 3%. Prvi letni obrok se mora plačati do 15. nov. 1936, ostali obroki pa se plačajo vsakega naslednjega leta najdalje do 15. nov.
Odplačilni načrt
Odplačilni načrt določa, da se glavnica 100 Din na dan 15. novembra 1936 plača 12 let po 3% obresti na leto od 15. novembra 1936 po sledeči tabeli :
Plačil, rok.	obresti	odplačilo	ost. dolga
15. nov.	Din	Din	Din
1S36	3	—	100
1937	2.79	7.01	92.99
1938	2.58	7.22	85.77
1939	2.35	7.45	78.34
1940	2.12	7.68	70.64
1941	1.88	7.92	62.72
1942	1.64	8.16	54.56
1943	1.38	8.42	46.14
1944	1.12	8.68	37.46
1945	0.86	8.94	28.52
1946	0.58	9.22	19.30
1947	0.30	9.50	9.80
1948	—	9.80	—
Priv. Agrar. banka prevzame kmetske
dolgove pri denarnih zavodih
Denarni zavodi, kreditne zadruge vseh oblik in druge zadruge, ki po svojih pravilih smejo dajati denarne kredite kmetom — zadružnikom, izvzemši nabavljalne in konzum-ne zadruge, bodo po odredbi PAB odpisali vsakemu svojemu kmečkemu dolžniku 25%, ln sicer v breme svojih rezerv in v breme do 50% vrednosti vplačane glavnice. PAB bo odobrila na tekoči račun gornjim ustanovam 50% terjatev, za ostanek v višini 25% bo država tem ustanovam dala obveznice, ki jih bo na njen račun izdala PAB. Te obveznice se bodo obrestovale po 3% na leto in bodo Imele amortizacijski rok 20 let v enakih letnih obrokih. Podrobnosti o tem bo določil finančni minister s posebnim pravilnikom.
Na tekočem računu pri PAB priznane terjatve se bodo zavodom izplačale v roku 14 let z letno obrestno mero 3% v enakih letnih obrokih, počenši z 31. decembrom 1937.
V to svrho se ustanovi pri PAB poseben fond.
Pooblašča se PAB, da gori navedenim zavodom na podlagi njihovih terjatev na tekoče račune in po njihovi zahtevi izda bone do višine teh njihovih terjatev, ki se bodo mogli lombardirati.
Izdane obveznice države se bodo porabile za plačilo davčnih zaostankov da vštetega 1932. leta.
Prav. Agrarna banka se vkngiži sta
posestva prevzetih dolžnikov
Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih na
račun države, si PAB pridobi generalno hipoteko na vse nepremičnine kmečkih obve-zancev.
Dolgovi, ki so večfi od 25.000 Din
Ce celotni kmetov dolg zavodom presega 25.000 Din, se mora z ozirom na imovinsko stanje posameznika znižati za 30%. Dolžniki, katerih skupni dolg znaša več ko 25.000 Din in več nego 50% vrednosti njihovega imetja lahko zahtevajo znižanje dolga do 50%. Vrednost zemljišča se določi na osnovi kata-stralnega čistega dohodka.
Sklep o znižanju takih dolgov bodo izdala sreska sodišča v kraju, kjer dolžnik stanuje. Prošnje je vlagati v roku 2 mesecev. Priložiti je izkazilo občine, seznam upnikov z višino in pravno osnovo dolga, seznam in označbo vrednosti nepremičnin in premičnin ter vseh dohodkov, dalje izkazilo občinske uprave o številu hišnih članov in o številu in vrednosti živine in drobnice.
Kako bodo kmetje plačevali svoie dolgove
Tako znižan dolg bodo dolžniki plačevali PAB-u po 4 in pol % obresti 12 let počenši s 1. novembrom 1936 v enakih letnih obrokih.
Letni odplačilni obrok bo polagal dolžnik na račun PAB-u preko pristojnih davkarij.
Plačilo dolgov pri PAB
PAB bo znižala za 25% dolgove na obveznice svojih dolžnikov zadružnikov oziroma kmetskih zadrug za poljedelski kredit.
Ta dolg bodo morali navedeni dolžniki izplačati v 12 letih po 4 in pol % obresti. Dolžniku dolgoročnih hipotekarnih posojil more PAB znižati dolg največ za 25%. Tak dolg imajo dolžniki vrniti v 15 letih po 5% obresti.
Če dolžnik dospelega obroka ne plača o pravem času, bo davčna uprava v dveh mesecih eksekutivno izterjala zaostanek iz dolžnikovega imetja.
Dotacija fonda pri PAB
Posebnemu fondu za ureditev kmetskih dolgov pri PAB pripadejo tudi ti-le zneski:
a)	dotacija države v znesku 5 milijonov Din vsako proračunsko leto, počenši z letom 1937/38,
b)	dividende, ki pripadajo državi in razredni loteriji po čl. 39. zakona o PAB, in
c)	prebitek dividend, ki bi jih PAB mogla izplačati delničarjem preko 3% na delnico. Država in razredna loterija nimata pravice do udeležbe pri kapitalu banke, vse dotlej, dokler se z amortizacijo računa posebnega fonda za ureditev kmetskih dolgov ne izvrši popoln odpis izgube po tem računu. Ostali delničarji PAB pa bodo v bodoče oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, do-klad, taks in vseh drugih plačil kakršnekoli vrste na dividendo.
Kmetski dolgovi pri Drž. Hipotekami banki
Vsem hipotekarnim dolgoročnim posojilom pri DHB, dovoljenim kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času po končani vojni do 20. aprila 1932 se zniža obrestna mera na 4 in pol %, računajoč od prve plačane anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe. Razen tega se jim podaljša rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dneva prvotne zadolžitve.
Dolgovi na blagu
Dolgovi nastali pred 20. okt. 1931 iz nakupa plaga na up, ali obrti, se plačajo brez znižanja v roku 12 let v enakih letnih obrokih, počenši s 1. novembrom 1936. Na te dolgove ne tečejo obresti.
Dolgovi zasebnikov
Dolgove iz drugih pravnih odnošajev, ko se njihova višina določi na način, ki ga odreja prvi odstavek čl. 4. uredbe, se znižajo za 50 %. Tako znižani dolg bodo dolžniki plačali po odplačilnem načrtu v 12 letih s tremi odstotki obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do 15. novembra. Prva anuiteta zapade 15. novembra 1936.
Dolžniki kmeti iz tega člena niso deležni te ugodnosti zaščite, če so v boljšem položaju, kakor njihovi upniki.
Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga privatniku ali ki dokaže, da je pred 20. aprilom 1932 za ta dolg plačeval oderuške obresti, sme v roku leta dni po uveljavitvi te uredbe zahtevati od pristojnega sreskega sodišča, da se mu zniža dolg tudi na manj ko 50 %.
w
(e dolžnik ne plača dospelega obroka
Ce dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarnih nesreč, zaradi katerih je dobil odlog plačila davkov, dobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo vsega ostanka dolga po redni sodni poti, v kolikor je dolg zmanjšan po določbah uredbe.
Določbe uredbe se ne morejo izpremeniti v dolžnikovo škodo, če so med dolžnikom in upnikom dogovorjeni roki, obresti in drugo za dolžnika ugodnejši od pogojev, ki jih določa ta uredba, ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji. Dolžnik more pred rokom položiti enega ali več obrokov ali izplačati ves dolg.
Dolgovi, ki vsega skup niso večji ali ki po izvršitvi znižanja ne bodo višji od 500 Din, se imajo plačati v dveh enakh letnih obrokih.
Dolžniki, ki bi hoteli odtujiti ali obremeniti svoje imetje, da oškodujejo svoje upnike, se kaznujejo. Takšni dolžniki izgube tudi vse olajšave.
Vsi posli, sodni opravki in vsi dokumenti in listine po tej uredbi so oproščeni pristojbin, izvzemši pristojbino na pritožbe pri okrožnem sodišču.
Pristojni ministri bodo izdali še posebne pravilnike za izvršitev te uredbe. Pravosodni minister je pooblaščen, da izda avtentične razlage uredbe. Pravilniki, ki jih uredba določa, se imajo izdati do 1. novembra 1936.
Trgovinska pogajanja z Italijo
Pretečeno soboto je bila podpisana med našo državo in Italijo trgovinska pogodba oziroma trgovinski sporazum, ki stopi v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1. Sporazum, ki uradno še ni objavljen, baje predvideva, da bo kupila Italija od nas za 52 milijonov lir blaga, Jugoslavija pa bo kupila od Italije za 10 odstotkov več, kar bo služilo za izplačilo starih terjatev, ki jih imamo od strani Italije.
Svet temelji na resnici:
Me blatite lastnega naroda
Čudno se mora zdeti pri nas marsikomu, ko se toliko govori in piše o komunistih. Kjer kdo malo porogovili, pozabavlja ali tudi samo stvarno pokritizira, že pade nanj senca komunizma. Če delajo, oziroma sodijo tako ljudje, katerih obzorje ima za premer komaj vatel dolžine, se temu končno ne moremo čuditi in jim tudi ne smemo zameriti.
Drugače pa je z odgovornimi, političnimi ljudmi in šolanci, ki izrekajo take obdolžitve. Ti razmere pri nas poznajo, poznajo tudi mišljenje in naziranje ljudstva in zlasti tistih plasti, ki jim očitajo komunizem. Ti ljudje vedo, da v kmetskih vrstah ni komunizma. Kmetski človek je po vsem svojem mišljenju individualist in zagovornik osebne lastnine. Na svoji zemlji hoče biti sam svoj gospodar, pa naj mu pri tem še tako trda prede in naj bi se mu v skupnosti nudili boljši pogojil Tak ni samo kmet v ožjem pomenu besede, ampak vsak podeželski človek, torej tudi bajtar in delavec, če ima le ped lastne zemlje.
Ta poteza v značaju podeželskega človeka je tako splošno znana, da je niti ni treba več posebej naglašati. Opazili so jo pri nas in povsod po svetu vsi ljudje, ki so kakorkoli prišli v tesnejše stike s podeželjem. Naj se je kdo zanimal za kmeta kot znanstvenik, učitelj, dušni pastir ali pa gospodarsko strokovni in zadružni delavec, vsak je opazil in naglasil zgoraj omenjeno potezo v kmetovem značaju.
Ta poteza pa se nikakor ne sklada s komunizmom in je celo v ostrem nasprotju z njim. Vsi naši zadružni delavci vedo, da niti za zadružno sodelovanje ni kmetskega človeka lahko dobiti. In vendar je v zadružnem okviru lastninska pravica in osebna svoboda neprimerno večja kakor v komunistični gospodarski zamisli. Čemu torej toliko krika o komunizmu s strani ljudi, ki kmeta poznajo in trdijo, da ga edini poznajo in bi ga edini radi vodili?
Na podlagi § 30. zakona o občinah so odrejene občinske volitve na nedeljo, dne 25. oktobra 1936 v naslednjih občinah:
v srezu Brežice: Artiče, Bizeljsko, Blanca, Brežice, Brežice-okol., Dobova, Globoko, Kapele, Pišece, Podsreda, Sevnica, Videm, Zabukovje in Zdole,
v srezu Celje: Braslovče, Gomilsko, Griže, Kalobje, Sv. Peter v Savinjski dolini, Škofja vas, Teharje, Vojnik-trg in Žalec,
v srezu Črnomelj: Črnomelj-mesto, Črnomelj-okol., Dragatuš, Metlika-mesto, Radatoviči, Stari trg in Vinica,
v srezu Dolnja Lendava: Črenšovci, Odranci in Orešje,
v srezu Dravograd: Brezno, Črna, Dravograd, Guštanj, Marenberg, Mežica, Muta, Pre-valje, Remšnik, Ribnica na Pohorju, Vuhred in Vuzenica,
v srezu Gornji grad: Gor. grad-mesto, Luče, Mozirje-trg, Solčava in Šmartno ob Paki,
v srezu Kamnik: Dob, Moravče, Radomlje, Trojane in Trzin,
v srezu Kočevje: Dolenja vas, Fara, Kočevje-mesto, Kočevje-okolica, Kočevska reka, Kopriv-nik, Mozelj, Stari log, Velike Lašče in Videm-Dobrepolje,
v srezu Konjice: Konjice-okolica, Loče, Oplot-nica, Tepanje in Zreče,
v srezu Kranj: Besnica, Cerklje, Jezersko, Kovor, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Prim-skovo pri Vranju, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Katarina in Tržič,
Da, tule bo kamen spotike: Kmet je začel odklanjati nekmetsko vodstvo. Ne priznava nikomur monopolskih voditeljskih pravic. Želi svobode, ki jo da izobrazba na podlagi gospodarskega blagostanja. Hoče imeti vedno več vpogleda v to. kam gre njegov denar, ki ga v obliki davkov in drugih dajatev daje skupnosti. Hoče biti torej človek, ne čreda.
Kot človek si podeželan lasti pravico, misliti z lastnimi možgani. Odloči se za to, kar sam spozna za pravo, ne pa za to, kar bi mu narekovali nepoklicani jerobi.
To dramljenje, to kmetsko prebujenje pa smatrajo nekateri za greh in bi mu radi naprtili žig — komunizma.
Slovenci smo kristjani. In ker se vse to godi na Slovenskem, smemo menda vprašati, kako soglaša tako natolcevanje s krščansko moralo: Vedoma trdi nekaj, o čemer je človek sam prepričan, da ni — resnično? ln še eno vprašanje: Ali je za koga častno in v skladu s še tako kosmato vestjo, če hoče svojega nasprotnika premagati in ubiti z natolcevanjem in opravičiti svoje ravnanje, ki ni ljudem všeč, z neresnico.
Kitajski pregovor pravi, da „svet temelji na resnici", ali naj ga kristjani skušajo postaviti na laž?!
ln še tole:
Kako koristimo Slovenci sebi ali komurkoli, če se blatimo? Ali je res kdo tako omejen, da pričakuje iz blata našega prerojenja?! Če pa kdo natolcuje naše podeželje iz hudobnosti, mu povemo, da naš jezik še nima dovolj ostrega izraza za obsodbo takega početja.
Eno pa je vendar res: Slovenski človek se je naveličal biti poskusni kunec. Naveličal se je praznih besedi in neizpolnjenih obljub. Videti hoče delo in dejanja. Kdor pa hodi naprej in naprej k njemu s ploho besedi, temu naš človek obrne hrbet. To pa ni komunizem, ampak — zdrava pamet.
v srezu Krško: Boš tanj, Krško, Sv. Jurij pod Kumom, Št. Janž, Št. Rupert, Trebelno in Velika dolina,
v srezu Laško: Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof, Sv. Lenart nad Laškim in Zidani most,
v srezu Litija: Krka, Litija, Primskovo, Stična, Št. Vid pri Stični, Trebeljevo in Veliki Gaber,
v srezu Ljubljana: Borovnica, Črni vrh, Horjul, Medvode, Polhov Gradec, Rakitna, Šmarje, Št. Jurij in Želimlje,
v srezu Ljutomer: Apače, Ljutomer-mesto, Ljutomer-okolica, Mala Nedelja, Negova, Slatina-Radenci in Štrigova,
v srezu Logatec: Begunje, Bloke, Cerknica, Hotedršica, Lož, Rakek, Rovte, Stari trg in Žiri, v srezu Maribor-desni breg: Fram, Limbuš, Makole, Pobrežje, Podvelka, Poljčane, Rače, Ruše, Slivnica, Slovenska Bistrica-mesto, Slovenska Bistrica-okolica, Sv. Lovrenc na Pohorju in Šmartno na Pohorju,
v srezu Maribor-levi breg: Duplek, Jakobski dol, Jarenina, Kamnica, Korena, Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Marjeta ob Pesnici, Velka, Voličina in Zgornja Kungota, v srezu Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gor. Lendava, Gornja Slaveča, Gornji Petrovci, Križevci, Kupšinci, Mačkovci, Martjanci, Murska Sobota, Murska Sobota-okolica, Pertoča, Prosenja-kovei, Puconci, Rogaševci, Strukovci, Šalovci, Tešanovci in Tišina,
v srezu Novo mesto: Dobrnič, Hinje, Mirna? peč, Novo mesto in Toplice,
v srezu Ptuj: Breg, Cirkovci, Dornava, Gra-t jena, Hum, Leskovec, Ormož, Podlehnik, Ptujska gora, Rogoznica, Središče ob Dravi, Svetinje, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah, SV. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Urban, Sv. Vid pri Ptuju, Velika Nedelja, Zavrč,
v srezu Radovljica: Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinj. Srednja vas, Breznica, Dovje-Mojstrana, Gorje, Jesenice, Kropa, Radovljica in Rateče-Planica,
v srezu Slovenj Gradec: Pameče, Podgorje, Razbor, Stari trg, Škale, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, šoštanj-mesto, Št. Andraž pri Velenju, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori in Topolščica,
v srezu Škofja Loka: Selca, Sorica, Zminec in Železniki,
v srezu Šmarje pri Jelšah: Kozje, Pilštanj, Planina pri Sevnici in Sv. Peter pod Svetimi gorami.
VSom v občinsko pisarno na Dobrovi
Pod tem naslovom je prinesel »Slovenecc z dne 24. t. m. dopis, glasom katerega je bilo vlomljeno v občinsko pisarno na Dobrovi skozi okno, in odnešen pisalni stroj, vse štampiljke z blazinico vred, pisarniški papir in kuverte, nekaj delavskih knjižic in drugih tiskovin. Vlomilec očividno ni bil sam, ker se po pisarni razločno poznajo sledi bose otročje noge, torej je imel vlomilec s seboj otroka, ki ga je spravil skozi okno in mu sproti naročal, kaj naj vzame. Moral je pa biti to človek, ki pisarno precej dobro pozna, da je vse dobil kar je hotel, nekaterih stvari se pa niti dotaknil ni, posebno vojaških itd.
Nič nimamo proti piscu tega članka, ki mora biti v neposredni bližini občinske pisarne, toda če prečita bralec pazljivo zgornje vrstice, mora priti do sklepa, da se je moral vlom izvršiti vse drugače, kakor ga slika pisec. Že dejstvo, da je bilo vlomljeno skozi zamreženo okno, katerega mreža je bila le toliko odrinjena v stran, da je zlezel skozi njo do 8 let stari otrok, da mnogo misliti. Tudi če je mogel skozi to luknjo pisalni stroj, nam ne gre v glavo. — Dalje so se poznale sledi bose noge otroka v smeri izhoda skozi okno, kje pa je prišel notri, mar pri vratih? — Dalje, ali je ta otrok ponoči v pisarni lahko čital in izbiral tiskovine in stvari po naročilu tatu, ki naj bi stal pod oknom? Dalje, če je pisec opazil v jutru po vlomu tatvino zgoraj navedenih predmetov, kako da ni pogrešil tudi blagajniškega dnevnika in plačanih računov, kateri so tudi izginili, kakor se sedaj govori po Dobrovi. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj je dal občinski delovodja takoj po dejanju popraviti poškodbo na oknu po domačem kovaču, namesto da bi poškodbe pustil, da si ljudstvo ogleda in napravi lahko svojo sodbo? To so naši pomisleki glede načina dejanja samega. Naravnost predrzno pa je, da so možje iz neposredne bližir <" činske pisarne obdolžili vloma ljudi, ki s tatvino do sedaj še niso imeli opravka, pač pa imajo to slabost, da nekoliko drugače mislijo, kakor si nekateri želijo. Dva dni kasneje v zgodnjih jutranjih urah se je pojavilo na Dobrovi 8 orožnikov in polovica obč. odbornikov, ki so prebrskali pri nekaterih nacionalno mislečih vse, kar leži in stoji. Ali kako razočarani so se vrnili vsi nazaj v občinsko pisarno, vodeč s seboj 11 let starega sinčka tukajšnjega uglednega posestnika in obrtnika, češ, nogo mu zmerimo, in ti još '.at. Toda vsi napori g. župana in občinskega delovodje, da bi iztisnila iz otroka priznanje, je bilo zaman. Ves manever, ki se je pripravljal cel prejšnji dan v neki tukajšnji hiši je izpadel ▼ blamažo onih, ki so hoteli svoje politične nasprotnike iz strankarske zagrizenosti osumiti vloma. V zaupanju v božjo pravičnost pričakujemo Dobrovčani, da nam bo razvoljal ta vozel oni nad nami preje, kakor si kdo od prizadetih mislL
ISazpis občinskih volHev
Doma in
vzgledu je sledila doslej še Nizozemska, ki je tudi do neke mere razvrednotila svoj goldinar.
V kratkem bo bržkone sledila še devalvacija nemške marke, poljskega zlo ta in ita-* lijanske lire.
Obupni so prizori iz španske državljanske vojne. Kdor more, beži iz nevarnih krajev, kjer mu ni obstanka. Uboge matere nosijo in vodijo s seboj edino premoženje, ki so ga otele iz smrti in pogube — svoje nebogljene otročife
Rusija
bo po dosedanjih poročilih tudi razvrednotila rubelj na nekako istem temelju kakor je sedaj francoski frank. Rusija hoče namreč svojo valuto kar najbolj prilagoditi svetovnim valutam, da bi laže ostala s svojim blagom na svetovnih tržiščih konkurenčna.
Po uradnih izjavah prizadetih vlad bodo ostale nove valutne spremembe brez vpliva na romunsko in turško valuto.
Splošne posledice
te valutne revolucije bodo menda na mednarodnem trgu ugodno vplivale. Strokovnjaki smatrajo te dogodke za konec valutne vojne in pričakujejo, da bo zdaj nastopilo splošno poživljenje mednarodne trgovine in vsega svetovnega gospodarstva.
Vojna v Španiji
divja dalje. Po zadnjih poročilih so uporniške čete vkorakale v Toledo in zavzele Alca-zar ter osvobodile 300 kadetov, ki so se še branili v porušeni trdnjavi.
Po angleškem mnenju se bo za primer, da končno zmagajo uporniki, začel boj med njimi samimi. Razdeljeni so namreč v dva tabora, na monarhiste in konservativce.
Madridska vlada je razrešila vse državne uradnike, da bi tako iz državne službe izločila one, ki so kakorkoli pokazali svojo naklonjenost upornikom. Uradniki, ki so ostali vladi zvesti, bodo v kratkem na novo imenovani.
Po uporniških poročilih so v zadnjem času uporniki sestrelili 22 vladnih letal, sami pa so izgubili dve.
Z druge strani poročajo, da so uporniki v kratkem dobili v pomoč 50 nemških in laških letal.
V Madridu je začelo primanjkovati vode. Vlada je zato izdala odredbo, po kateri bo vsakdo strogo kaznovan, kdor bi porabil nad 6% vode čez povprečno potrošnjo.
Teden domače politike
Občinske volitve v moravski banovini
V	nedeljo so se vršile prve splošne občinske volitve v moravski banovini. Volilna agitacija je bila zelo živahna in so bile skoraj po vseh občinah vložene kandidatne liste vladine stranke JRZ in opozicije. Združena Opozicija je vložila ponekod skupne liste, Večinoma pa vsaka opozicijska skupina svoje posebne liste.
Voditelji JRZ so že pred mesecem napovedovali, da je njihova zmaga osigurana.
Volilni rezultati so bili sledeči: Volitve so se vršile v 740 občinah. JRZ je dobila 605 občin. Združena opozicija 58, Jugoslovenska nacionalna stranka 34, neopredeljene liste 2, Hodžerovi borbaši 32 in stari radikali g. Ace Stanojeviča 3 občine. V petih občinah se bodo vršile naknadne volitve. Spričo posebnih lokalnih prilik ni izključeno, da se bodo rezultati opredelitev list po strankah po konstituiranju občinskih odborov še znatno spremenili.
Od 392.557 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 299.974. Za Jugoslovansko radikalno zajednico je glasovalo 230.129, za opozicijo pa 69.845 volilcev, ali v odstotkih: za JRZ 76.72%, 23.28% za opozicijske kandidate.
Jugoslovanski novinarji pri predsedniku vlade
Predsedstvo jugoslovanskega novinarskega udruženja je bilo v ponedeljek sprejeto pri predsedniku vlade g. dr. Milanu Sto-jadinoviču. Novinarji so izročili predsedniku Vlade resolucijo, tičočo se njihovega pokojninskega zavarovanja.
Poleg tega so novinarji naprosili predsednika vlade, naj čimpreje prouči zakonski predlog o tisku, da se čimpreje omogoči nov tiskovni režim. Dne 30. septembra poteče rok pooblastil kr. vlade za sprejetje novega tiskovnega zakona uredbenim potom, vsled česar bo morala vlada predložiti zakonski osnutek o tisku narodnemu predstavništvu.
Atentat na narodnega poslanca
V	Aleksandrovcu je bil izvršen atentat na narodnega posl. Bogdana Milinčiča. Vračal se je domov z agitacijskega potovanja za občinske volitve v moravski banovini. Ko se je pripeljal s svojim spremljevalcem blizu svojega doma je počil iz koruze strel in prebil Milinčiču glavo. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je po dveh dneh rani podlegel.
Atentatorji so bili skriti v koruzi in pre-fcali na Milinčiča. Prvi strel je bil smrtonosen. Po atentatu so neznani zločinci pobegnili.
Sresko načelstvo in sodišče sta uvedla obširne preiskave. Nešteto ljudi je bilo zaslišanih. V zvezi z atentatom so aretirali biv-6ega župana in veletrgovca Gvozdena Raden-koviča ter kmeta Dragomira Deniča In Miko' Vukojčiča. Gvozden Radenkovič bi moral postati namestnik ubitega poslanca Milinčiča v narodni skupščini.
Bogdan Milinčič je bil član kluba JRZ. Bil je obč. delovodja in trgovec v Aleksandrovcu. Pridobil si je tekom časa veliko premoženje in pričel močno konkurirati Raden-koviču. Iz tega se je rodilo med njima na-■prolst^o.
x Nasprotstva na Hrvatskem
V	Zagrebu je pričel izhajati nov političen tednik z imenom »Hrvatska istina«, List
Žalost je, žalost v srce šla — si je moral misliti abesinski cesar, ko je prišel v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Slika nam ga kaže, ko je — ubežni, oziroma pregnani kralj — H a i 1 e S e 1 a s i odhajal % letališča v ženevsko palačo Društva narodov
Pod silo razmer se je Francija končno odločila za okrog 33 odstotno devalvacijo (razvrednotenje) franka, kar pomeni v bistvu
konec zlatega bloka
Novi sklep francoske vlade bo namreč imel za posledico bržkone splošno devalvacijo zlatih valut. 2e sedaj je
Švica
razvrednotila svoj frank za 30%. V zvezi s tem pa je v Švici hkratu prepovedano vsako povišanje cen.
Zveza švicarskih delavskih sindikatov je soglasno pozdravila novo valutno politike švicarske vlade. Francoskemu in švicarskemu
urejuje dr. Mate Hanžekovič, ki je bil do nedavnega urednik dr. Mačkovega glasila »Hrvatskega dnevnika«. Prva številka »Hrvatske istine« z vso ostrino napada »Hrvatski dnevnik« in mu očita neiskrenost, demago-štvo in špekulativne namene. Nov tednik zatrjuje, da se zbirajo okrog Hrvatskega dnevnika ljudje, ki imajo svoje posebne namene in cilje in ki jim je Radičeva seljačka politika deveta briga. Zato se v »Hrvatskem dnevniku« do nebes poveličujejo povsem neznani skorojeviči v hrvatskem seljačkem pokretu, ki prirejajo po Hrvatskem samo parade, proslave in slične stvari, za realno politiko hrvatskega naroda jim pa ni mar. »Hrvatski dnevnik« da zapostavlja preizkušene in resne politike iz hrvatskega seljačkega pokreta.
»Hrvatski dnevnik« srdito napada tudi glasilo Katoliške akcije »Hrvatska straža«.
Zunanje -
pregled
Za širšo javnost je prišla precej nenadoma vest o zlomu francoskega franka, ki je čez in čez vzbudila veliko zanimanje. Naknadno sedaj izvemo, da so se med Francijo, Anglijo in Združenimi državami (USA) že dolgo vršila pogajanja o Izenačenju valut.
lOlelnica borbe in «fleEa kmečkih fantov in Jek!ei
v Orli vasi
Prijazna vas tik ob Savinji, ki prav tako ni daleč od Braslovč, je praznovala na dan 8. septembra kmetski praznik z 10-letnico Društva kmetskih fantov in deklet. Bila je to prireditev, kakršne se v zadnjih letih vrše po vseh onih krajih Slovenije, kjer že žive kmetski fantje in dekleta organizirano, složno in delajo v javnem življenju tako, kot jim narekuje njih zdravi razum. Načelo, vse kar je dobrega in koristnega ne le za posameznika, temveč za splošnost, je treba obdržati in z vsemi sredstvi izpopolnjevati, nasprotno pa vse, kar je v naših vaseh (in mestih!) kvarnega in škodljivega, pa brez oklevanja odpraviti, je vodilo skozi 10 let nad 60 fantov in deklet tudi v Orlivasi.
Ponosni mlaji, ki so že nekaj dni kazali videz, da bodo v Orlivasi fantje in dekleta zopet smelo in trdno nastopili, ter sistematične in vzorne priprave so vkljub temu, da je bilo vse dni neprimerno deževno vreme, privabile na prireditev lepo število udeležencev. Slikovita povorka članic v dečvah, članov v zelenih srajcah, konjenikov, koscev, ljubkih mladih koscev in žanjic ter okrašenih voz iz št. Pavla, št. Jurija ob Taboru, Braslovč i. dr. z Zvezinim praporom na čelu, je krenila okoli 2. ure pop. iz Trnave na tekmovalni prostor v Orlovas. Nihče naj ne misli, da Orlavas ob tej priliki ni imela za nobeno hišo skritih in sršenastih zijal, ki bi v svoji nahujskani zagrizenosti najraje potegnili bodečo žico čez cesto, po kateri je korakala z vriskanjem in prepevanjem neuklonljiva in povsod zmagujoča kmetska mladina ... Na krasno urejenem in pripravljenem travniku se je pred košnjo vršilo kratko zborova-
Kmeiska zavest —
Slov. Konjice
Naš pododbor Zveze kmetskifi fantov in deklet je priredil začetkom septembra tekmo koscev, združeno z mladinskim kulturnim zborovanjem.
Prostor za tekmo je dal na razpolago g. Zor-man, za veselico pa g. Ciril Žagar. Ves prostor so fantje krasno uredili. Pripravljali so cel teden vsak večer do polnoči. Od tovarnarja g. Lauri-cha smo dobili brezplačno električno razsvetljavo in ves materijal za napeljavo. Sokolsko društvo pa nam je posodilo brezplačno mize, stole, odre in sploh vse, kar smo rabili. Pomagala so nam vsa nacijonalna in napredna društva.
Povorka, v kateri so se prav posebno izkazala društva Kfid iz Loč in Tepanja, je krenila z okrašenimi vozmi, konjeniki, kolesarji in godbo »Dravinjo« ob 3. uri popoldne izpred Sorma-nove gostilne po trgu na prireditveni prostor. Povsod je bila povorka živahno in navdušeno pozdravljena.
Na tekmovalnem prostoru je bilo že ta čas zbranih več sto ljudi iz celega sreza. Kmetskemu ljudstvu so se pridružili še tržani in je bila na zborovalnem prostoru zbrana nepričakovano velika množica.
Po pozdravnem govoru predsednika tovariša Bezenška je tovariš Pulko iz Loč v krasnem govoru objasnil pomen mladinskih svečanosti ob priliki rojstnega dne našega mladega vladarja. Nato je pozdravil kmetsko mladino trški župan g. Križnic ter je z lepim govorom pozival kmetsko mladino k nadaljnjemu delu in borbi.
Godba je odigrala narodno himno. Naši fantje so pričeli s tekmo. Tekmovalo je 10 kmetskih fantov. Uspehi tekmovalcev so bili zelo lepi.
nje, na katerem je najpreje poročal o razvijanju in delovanju društva njega sedanji predsednik tov. Jože Povše. Za tem je tov. Kajtnerjeva s primernim nagovorom pripela spominski trak na Zvezin prapor, godba »Zarja« iz Šoštanja pa je pri tem zaigrala »Kmetsko himno«. Rahel jesenski dež, ki je ves čas rosil, ni odslovil niti enega od udeležencev, zlasti ko je spregovoril v imenu Zveze njen predsednik in domačin tov. Ivan Kronovšek, ki je v kratkem in borbenem govoru razložil temeljne smernice kmetskega pokreta in je zaslužil od vseh navzočih glasno pritrjevanje. V imenu celjskega Pododbora je navzoče pozdravil in društvu k 10-letnemu jubileju čestital tov. Aleksander Turnšek. Enako je čestital tudi predsedniku Zveze tov. Kronovšku, ki je bil ustanovitelj in prvi predsednik društva ter tako obhaja skupno z društvom jubilej 10-letnega dela in požrtvovalnosti pri ustanavljanju večine vseh Društev kmetskih fantov in deklet.
Po zborovanju so se pričele tekme koscev. Najpreje so mali kosci izvajali simbolične vaje s kosami, nato pa so se pomerili v košnji stari in mladi kosci. Prvi je bil tov. Ivan Fonda iz Kamenč, drugi tov. Jože Rogl iz št. Pavla; pri starejših je pa bil prvi 63 letni tov. Jože Stepišnik iz Trnave, drugi 61 letni Ivan Turk iz Trnave. Vsi tekmovalci so prejeli lepe nagrade.
Po tako završenem slavnostnem delu prireditve se je vršila še neprisiljena zabavna prireditev, s čemer je bila zaključena doba desetih let društva, ki se bo s pridobljenimi izkušnjami v drugo desetletje pognalo še z večjo in prožnejšo silo na delo ...
nacionalna dolžnosi
Po tekmi je ljudstvo odšlo na veselični prostor, kjer se je razvilo domače in prijetno veselje vse do poznega večera.
Moralen uspeli prireditve je bil velik in tudi gmoten je bil zadovoljiv.
Naj še omenim, da sta zastopala Zvezo kmetskih fantov in deklet tov. Bezenšek in Pulko, konjiške trgovce g. Verhovšek, gostilničarje tov. Sorman, a kmet. korporacijo toV. Žagar.
In še nekaj. Tudi tokrat nismo ostali brez reklame naših znanih. nasprotnikov, ki so vse podvzeli, da bi nam prireditev preprečili. Veliko so si prizadevali in mnogo truda imeli, pa jim ni uspelo. Nasprotno. Kakor zadnjič v Tepanju tako so kmetski ljudje s še večjim zanimanjem pričakovali mladinsko prireditev in jo v izredno lepem številu obiskali.
Prireditev je bila namenjena proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Naše zavedno kmetsko ljudst%To, zlasti pa naša kmetska mladina je dostojno in na svojstven način proslavila ta dan.
Neodvisen kmetski pokret je pri nas tako trden, da ga nobena gonja ne more streti, zlasti pa ne ona gonja, ki mu nima nič zdravega in boljšega zoperstaviti.
Zato je le še vprašanje časa, kdaj bo prav vse kmetsko ljudstvo zbrano v kmetskem pokretu, ki mu prednjači naša vesela, zdrava, odločna in zavedna kmetska mladina.
Njen polet je udaren, njena beseda užiga in kamor doseže njen glas, se ljudje nič ne obotavljajo stopiti v njen krog in uvrstiti med prve borce za kulturo naše vasi, za resnično svobodo, za pravice kmetskega stanu, za enakopravnost v vsem javnem življenju, za staro pravdo, za ka-
tero so dali svoje življenje mučeniki Matija Gu-bec, Štefan Radič, Aleksander Stambolijski in
drugi junaki slovanskega kmetskega gibanja. •
BRAZDA priredi v soboto oktobra v areni N ar od ne ga doma svojo običajno vsakoletno vinsko trgatev. Na sporedu so poleg šaljive pošte, plesa in drugih vedrih in zabavnih točk še razne šaljive zanimivosti, ki jih za danes še ne izdamo. Pričakujemo pa, da prijatelji slovenskega kmetstva te prireditve ne
bodo prezrli
Pomnite torej: V soboto »ktobra ob 20. (8. zv.) vsi v areno Narodnega doma na prireditev Brazde! Pošteno po domače vas vabimo! Dobrodošli torej in na veselo svidenje!
Popravek. Na občnem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet je bil pomotoma izvoljen v glavni odbor Martin Grum iz Loč pri Poljčanah mesto tovariša Pavla Bezenška, predsednika pododbora podpisane Zveze v Konjicah.
Mlatic
Dobavitelj
Ali ste že kdaj slišali, gospod urednik, da bi kdo človeka, ki da beraču skromen dar, imenoval — dobavitelja?
Vam ne gre prav v glavo, kaj? Meni tudi ni šlo. Zdaj so me pa poučili dogodki in razmere, da je le tudi kaj takega mogoče. Je namreč nekje umrla občinska uboga. Saj veste, da smrt ni izbirčna. No, občina je po krščanski navadi naročila pri mizarju trugo.
Do tu je vse v redu. Mizar pa ni imel primernih desk. Pa je prišel ponje k nekemu kmetu, ki je bil slučajno občinski odbornik.
Kmet mu je dal na izbiro toliko najlepših desk, kolikor jih je mizar potreboval za mrtvaško trugo.
Povsod pri nas je navada, da si ljudje ob hudih udarcih pomagajo. In smrt je vendar hud udarec. Navada pa je tudi — to je stara šega pri nas na kmetih, ki se je držimo, čeprav ji ne vemo več izvora — navada je torej, da mige nikdar nihče ne podari. S tem bi žalil sorodni; e, če pa sorodnikov umrli nima, pač splošno vladajoči čut morale. Zato se tudi naisiromasne-še-mu mrtvaška truga zaračuna, navadno le malenkost, a vendar le toliko, da je »po imenu« plačana.
Tako je tudi dotični občinski odbornik računal deske za trugo, ki jo je dala občina napraviti za trugo občinske uboge, — samo »po imenu«, ne pa tako, kakor so bile deske vredne in bi jih bil lahko prodal. Računal je uamreč že pred leti, ko je bil les še drag, celih — reci in piši — 15 dinarjev. Občina mu je bila za to hvaležna in ljudska vest je tako ravnanje popolnoma odobravala. Niti v sanjah ni prišlo nikomur na um, da bi bilo pri tem kaj narobe.
Zdaj pa poslušajte! Cez leta se je kmetu zgodilo nekaj nepričakovanega. Prišel je nekdo in proglasil moža za — dobavitelja občine. Kot dobavitelj seveda ne more več oiti občinski odbornik.
Včasih so nas učili, da je treba nage oblačiti — in mrtvecu je truga obleka in dom — zdaj pa menda ta nauk ne elja več ali kaj.
Nežkina avtonomija
Naj reče kdo, kar hoče, zdaj smo na konju! Kurenčkova Nežka je v »Slovencu« proglasila avtonomijo. Manjka samo še mlajev, zastav, belo-oblečenih deklic s šopki in deklamacijami, pa možnarjev, seveda.
No, nemara je že vse pripravljeno. Sumljivo je le, ker manifest klepetave Nežke ni napisan v slovenščini, ampak v neki čudni epakedran-ščini, ki jo uemara govore ljudje samo v tisti
'V
Mamico." prinesla sem Ti milo. Cene jJe] pa ravno lako velik kosi
To milo pa res nima prav nobene moči, moram poleno mencati in udrihati!
Kako naj perem perilo, do ostane'vodno kot novo?
Napačni
računi
Drugič Ti
prinesem
boljšo milo, i*-mamica i
Napafno |e varčevati pri milu — na škodo perila, Man} vredna mila škodujejo IKoninom. Samo lares dobro jedrnato milo "pere perilo temeljito in* orizanesljivoii
SCHICHTOVO
MILO JELEN
varuje perilo
ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA
tiskarni, kjer posluje in deluje avtonomistična Nežka.
Ce je to znamenje, ki kaj velja, potem bo prerokovana avtonomija salabolsko piškava. Da bi se namreč Slovenci borili za avtonomijo te ali one ljubljanske tiskarne, za to smo vendarle še prepametni, čeprav bi nas radi nekateri zgovorni ljudje proglasili za — nežaste mevže.
Knjige Kmetijske Matice za letošnje leto so že v tisku. Kljub temu mnogi poverjeniki še vedno niso vrnili nabiralnih pol niti javili števila nabranih naročnikov. Vse vljudno prosimo, da to čimprej store.
Za vse člane Kmetijske Matice bo letos prijetno presenečenje povsem preurejen veliki koledar v oldiki velike in bogato opremljene kmetske pral ke. Naši gospodarji bodo dobili temeljito in za praktične vsakdanje potrebe prirejeno delo o zadružništvu, leposlopje bo zastopano po izvirni povesti pisatelja Winklerja in kot četrta knjiga bo priljubljena izvirna kmetska veseloigra. Za skromno članarino Din 20'— (poštnina posebej) bogat in lep književni dar.
Naklada je omejena, zato naj se vsakdo takoj prijavi, ker sicer ne bo dobil knjig.
//. Mariborski sadni sejem 3., i. in 5. oktobra 1936
Zanimanje za mariborski sadni sejem raste iz dneva v dan. Krog sadjarskih in kmetijskih podružnic se je razširil še izven mariborskega okrožja. Letos so n. pr. se odzvale razen lanskih podružnic še sadjarske podružnice Mozirje, Šmartno ob Paki, torej podružnice iz zgornje Sa» vinjske doline, kakor tudi podružnice iz Spodnjega Podravja, kot n. pr. Središče ob Dragi in dr.
Zal so poročila od vseh podružnic zelo žalostna. Sadja je letos povsod zelo malo. V nekaterih krajih ga sploh nič ni, v drugih krajih bo letina zadostovala komaj lastni domači potrebi. Nekaj več sadja imajo podružnice Sv. Peter, Sv. Benedikt, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Rupert, v=e v SI. Goricah in Fram t-r Spodnja Polskava pod jugovzhodnim Pohorjem. Od vseh vrst zimskega sadja, bo še največ in najlepše sadje ka-nadka. Vod tvu mariborskega sadnega sejma je uspelo vso letošnjo letino kanadk prodati po najvišji dnevni ceni, ki bo začetkom meseca oktobra. S tem so tudi cene sadju postale čvrste. Vse sadjarske podružnice, ki še niso priglasile svoje 6adne letine vodstvu mariborskega sejma, naj to v lastnem interesu čimprej storijo.
Novost letošnjega sadnega sejma bo oddelek za malo-prodajo sadja in grozdja. V tem od-delk" bo lahko vsak obiskovalec sadnega sejma kupil takoj poljubno množino sadja in grozdja.
Privlačna bo tudi vinska poskušnja s prigrizkom najfinejših vrst sira. Sodelujejo »Združene mlekarne in sirarne< s svojimi kakovostnimi pridelki.
Rejci čistokrvnih štajerskih kokoši, ki so dobile na letošnji svetovni razstavi y Leipzigu od-
lično oceno, pa bodo nudili priliko, da si lahko vsi interesenti za to gospodinjsko panogo, takoj na licu mesta nabavijo to izborno kokoš, ki je izvrstna jajčarka in ima zelo okusno meso.
Letošnji sadni sejem bo pester. Smisel našega staroslovanskega trgovsko-kmečkega običaja, ki se je v prejšnjih stoletjih gojil ob priliki cerkvenih shodov in splošnih sejmov in ki se je v našem času omejil samo na živinske sejme, bomo na ta način poživeli in prilagodili današnjim gospodarskim potrebam in zahtevam.
Kalce pri Logatcu
Našega kraja nemara niti ne pozinaite, pa je vendar znamenit Saj se pri nas cepijo ceste, ki drže na razne strani. Ena gre v Idrijo, druga čez Hrušico v Vipavsko dolino, tretja v Planino. Zato ni nič čudnega, če smo spričo takega križišča precej razboritL
Vidimo in slišimo marsikaj, zato se tudi neprenehoma učimo. Skoraj ne manjka dosti, da bi se naučili živeti kakor tisti ribniški osel, ki je kljub zelenim očalom poginil, ko je siromak goltal oblanje. Niti osata mu niso privoščili
Vam je ta zgodba brez dvoma znana, mi pa mnogo razmišljamo o njej. Razmišljali smo tudi ondan, ko je bilo treba šteti in oddajati glasove. Pa smo rekli: Bodi kakorkoli, obianja pa ne!
Kako je" bilo potem v obeh Logatcih, vam jo že zmpu"\ Ce bi vam še jaz kaj napisal, bi bilo že znanega preveč. Zato rajši molčim. Samo toliko naj povem, da so se naši pradedje znali ubraniti Turkov. Zato nam lahko zaupate, da se bomo tudi mi znali ubraniti vsakega na-silrega prijatelja, pa naj nam ga kdo še tako priporoča. ITaš- ' romna polja in naši notranjski gozdovi nam leto in dan pripovedujejo, kaj in k Jo smo. T-> govorico razumemo in spoštujemo, ker jo občuti ".o s srcem. Vse drugo, kar nam hodijo pravit taki, ki jih nismo klicali, je za nas — bob.
Pa ne mislite, da žegnanjski bob! Ne, nikakor ne! Takim pokažemo kakor vsiljivcem na zegnanju: >Bob je tak, ttrok je taaak, pika pa — taaaaka!«
Ni naša krivda, če po takem pouku koga boli jezik uAi gla . Cemu pa hodi k nam po piko?!
p»f||| f|s m srednja gospodarska
»tKuNllM« zadruga v Ljubljani-
" LIIUII UITI" Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd.
VELIKA ZALOGA
vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, in Jelov-šek, Vrhnika,
Podružnica Privilegirane agrarne banke v Liubljani
Ministrski svet je sklenil, da se ustanovi v zvezi z likvidacijo kmetskih dolgov v Ljubljani podružnica Privilegirane agrarne banke, katera bo prevzela izvršitev in končno likvidacijo vseh kmetskih dolgov.
Ilovice
>X 3 ješprenova leta je prisodilo sodišče po vsem Ižanskem znanemu rokovnjaču Jakobu Ovnu z Strahomera, ker je letos tekom poletja vdrl v hišo kmeta Franca Gruma na Zg. Igu in ga za vse, kar je imel, oropal.
X Trčenje dveh ekspresnih vlakov. V neposredni bližini Lurda sta trčila pretečeni teden dva ekspresna vlaka, polna romarjev. Trčenje je bilo katastrofalno, pri katerem je zgubilo 20 romarjev življenje, vsi drugi so bili po večini težko ranjeni. Lokomotivi kakor tudi vagoni so bili do zadnjega vsi razbiti.
X V Romuniji so prišli na sled veliki tolpi, ki je ponarejala kar na debelo ameri-kanske dolarje. Svojo tiskarno in centralno razpečevalnico so imeli v Budapešti.
X Sovjetska Rusija je do pred nekaj leti uvažala ogromne količine litega železa za lastno uporabo. V letošnji prvi polovici leta "a je izvozila nad 350.000 ton litega železa ter postala s tem največja izvoznica litega železa na svetu.
Dosedanji abesinski poslanik v Parizu, Volde Mariam, se je izneveril svojemu cesarju in je že svečano prisegel zvestobo italijanskemu kralja kot noremu vladarju Etiopije. Svečanemu obreda so prisostvovali odlični predstavniki italijanske države
X V Petroveah so neznani vlomilci izropali tamkajšnjo cerkev. Odnesli so Din 8000-— vreden srebrn kelih, drago žensko urico, ki jo je nekdo naroval cerkvi, dalje dva talarja ter mon-štranoo, ki je bila pred šestimi leti kupljena za Din 34.000—. Skupna škoda znaša okrog 50.000" dinarjev. Sumijo, da so vlomilci prišli iz južnih) krajev.
Padec inozemskih valili
in Jugoslavija
Posledice padca vrednosti francoskega in švicarskega franka bodo za Jugoslavijo ugodne. Sicer bodo izvozniki pretrpeli znatne izgube, na drugi strani pa bo dobiček onih toliko večji, ki imajo obveznosti v švicarskih in francoskih frankih, ali v nizozemskih goldinarjih. Tu pridejo v poštev one tvrdke in industrije, ki imajo inozemske kredite. Njihov dolg. se je čez noč znižal za 30%, to je za toliko, kolikor je znižana valuta upniških držav.
Največji dobiček bo pa od tega imela naša država, ki ima znatne dolgove v Franciji. Naši dolgovi v Franciji znašajo okrog 2 milijardi frankov, ali 6 in pol milijarde dinarjev. Po padcu franka se znižajo ti dolgovi za približno 2 milijardi dinarjev. Hipotekama banka bo pro-fitirala s padcem švicarskega franka okrog 200 milijonov dinarjev.
X Iz Rusije se je vrnil po 22 letih delavec Simon Kurent iz Trbovelj. Leta 1914. je bil na gališki fronti ujet. Najprej so ga odposlali v tomsko gubernijo, potem je pa prišel v Kijev. Enkrat je že poskušal pobegniti, a se mu ni posrečilo. Na poljski meji so ga ujele sovjetske straže in ga vrnile v Rusijo. Vedno je mislil na beg. Pred meseci se je zopet podal na nevarno pot in tokrat je imel več sreče. Prekoračil je poljsko mejo, se javil v Varšav. jugoslovanskemu konzulatu, ki ga je odpremil v domovino.
X V Grajski vasi pri Gomilskem je neki neznan pohotnež zagrešil grd zločin nad 121etno slaboumno deklico. Zasledujejo ga orožniki.
X Francija oziroma njena vlada je baje pripravljena dovoliti za naš izvoz v Francijo velike carinske olajšave ter zvišati uvozne kontingente zlasti za pšenico, koruzo, jabolka, sveže in suhe češplje.
X Obletnica mučeniške smrti. V nedeljo je poteklo 28 let, odkar sta bila nedolžno ustreljena od avstrijske soldateske Lunder in Adamič. Dne 20 septembra 1908 sta bila ustreljena pred stolno cerkvijo v Ljubljani.
X V Rodinah v Beli Krajini je požar uničil leseno hišico, kjer je stanovala družina Furlič. Poslopje je popolnoma pogorelo. Lastnik hiše je Pavel Rom iz Rodin. Razen te hišice mu je pogorelo še nekaj drugih poslopij. Požar je zajel nato še zidanico Janeza Schmeka iz Lahine in več drugih stavb raznih posestnikov. V celoti je pogorelo 6 poslopij in nekaj pridelkov in oprave ter znaša škoda okrog 66 tisoč dinarjev.
X Ponarejene italijanske lire. V Primor-ju zlasti v okolici Sušaka so se pojavile velike količine ponarejenega italijanskega denarja po 2, 5 in 10 lir. Falzifikati so ponarejeni baje tako dobro, da jih je težko ločiti od pravih. Vsi, ki imate kakršne koli posle z Italijo, bodite pri prejemanju Ur silno previdni, da ne utrpite kake škode.
X Občinske doklade se bodo plačevale z žitom. Finančni minister je dovolil, da lahko občinske uprave sklenejo, da se plačujejo do konca leta 1935. zaostale občinske doklade z žitom, žito mora odgovarjati borznim pogojem in cene določa banska uprava na predlog občin, vpoštevajoč krajevne prilike in druge okolnosti, ki bi utegnile vplivati na cene. Banske uprave bodo tudi določile kraje za zbiranje tega žita in čas, ko se bo žito sprejemalo ter dovoljevale način prodaje. Dolžnik nima pravice do plačila za prevoz in spravljanje žita. Tudi občinske komisije, ki bodo imele opraviti s tem žitom, nimajo pravice do dnevnic ali posebnih nagrad.
X V St. Ilju v Slov. goricah je umrl priznan prosvetni delavec, Stanko Mermolja, sin bivšega narodnega poslanca tovariša Ivana Mermolje. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
X V Sodražici Je po odloku banske uprave razrešen predsednik občine g. Evgen Ivane z občinsko upravo ln odborom.
X Kateri so največji izdatki v gospodinjstvu? Če si moramo predčasno nabavljati novo perilo, nam nastanejo veliki izdatki. Te izdatke bi si lahko prihranili, če bi perilo redno prali z dobrim milom. Ako stalno uporabljate Schichto-vo Jelen milo, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo ostalo trajno, lepo in vedno kot novo.
Nemiri v Palestini že dolgo vznemirjajo Anglijo. Zdaj je angleška vlada izročila poveljstvo nad svojimi četami v Palestini generalu Dillu in pričakuje od njega, da bo zatrl arabsko upornost. General je že odpotoval na svoje novo službeno mesto Slika po »Jutru«.
X Nad Medjimurjem je divjalo zadnjo soboto hudo neurje. Nad čakovcem se je celo utrgal oblak. V nekaj trenutkih so bile poplavljene vse ulice. Med neurjem je tudi močno grmelo in treskalo. Strela je omamila več ljudi, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico.
X Pri Sv. Primožu nad Muto je pogorela stanovanjska hiša posestnika Štefana Rut-nika. Ogenj je po neprevidnosti zažgal pastir, škoda znaša kakih 20.000 dinarjev.
X V Mariboru so tekstilne tovarne, kakor poroča »Delavska politika«, odpustile okrog 100 delavcev in zaupnikov kljub drugačni obvezi v kolektivni pogodbi. Na posredovanje centralnega tarifnega odbora je oblast v tej zadevi odredila ponovne razgovore.
X V Kosovi je s hlevskega podstrešja padel na tla 211etni posestnikov sin Ivan Jaušovec. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer mu pa niso mogli pomagati. Mladenič je v bolnici kmalu podlegel poškodbam.
X Sladkor za čebele. Finančni minister Je izdal sklep, da se čebelarskim zadrugam in posameznikom čebelarjem, ki niso člani zadrug, sme izjemoma za produkcijsko leto 1936/37 izdati že meseca septembra dovoljenje za nakup sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, in sicer največ do 5 kg sladkorja za vsak panj. Dovoljenja na podlagi vloženih prošenj čebelarskih zadrug in posameznih čebelarjev bodo izdajale finančne direkcije.
X Pri nakupu treba paziti na kakovost! Ko nabavljate novo perilo, je Vaša največja skrb, da li bo trajno. Trajnost pa ni odvisna toliko od 6amega perila, kolikor od načina pranja. Perite zato samo z odličnim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo Jelen milo, ker boste na ta način ohranili trajnost Vašega perila in si prištedili nove izdatke.
X II. mariborski sadni sejem se vrši 3., 4. ln 5. oktobra t. 1. v prostorih pivovarne »Union« v Mariboru. Sadni sejem bo združen z vinsko razstavo, razstavo mlekarskih izdelkov, razstavo perutnine, kmetijskega orodja in strojev. Ker obeta biti razstava vsestransko zanimiva, priporočamo, da jo v čimvečjem številu posetite.
Razno
Oče prodaja lastne otroke
Časi so težki in doživeli smo žalostne primere, da si pomagajo ljudije celo s prodajo lastnih otrok. Na Dunaju je nekdo oni dan ponujal potom oglasa na prodaj svojega otroka, zdaj so se pa pojavili taki oglasi tudi v šanghajskih listih. Hsu-Wen-Kwei pravi v oglasu, da je brezposeln in da rad prepusti svojo 161etno hčerko in 131etnega sina vsakemu, kdor bi mu preskr-bel vsaij skromen zaslužek. Pripominja obenem, da sta hči in sin dobro vzgojena. Oglas se zaključuje z besedami: »Že več mesecev sem brez službe in čutim, da se bliža ura, ko bomo vsi trije umrli od lakote.« Moderno življenje vedno bolj izpodkopava rodbinske temelje. Žalostno je, da smo prišli tako daleč, da morajo starši ponujati na prodaj lastne otroke, ker si drugače ne morejo pomagati. Naša družba pa zavija oči in se zgraža nad trgovci s takozvanim belim blagom. Odstranite korenine tega zla, pa ne bo potrebno nobeno zgražanje.
Starostno razmerje med ženinom in nevesto
O vprašanju, kakšno bodi starostno razmerje med moškim in žensko, ki hočeta skleniti zakonsko zvezo, so že mnogi razpravljali in ugibali ter dajali razne nasvete. Zanimivo je, kar pravi o tem neki profesor kalifornijske univerze in sloveč bijolog. Po njegovem bodi starostno
MOŠT
iz grozdja, kakor vse sadne sokove, lahko stalno pripravite za uporabo v vsem letu
BREZ VSAKIH APARATOV BREZ STROKOVNE PRIPRAVE BREZ IZGUBE ČASA
S pomočjo N I PAKOM BI NA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higiensko!
Odobreno po ministrstvu za kmetijstvo. Navodila in cenik pošilja brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1
razmerje med moškim (m) in žensko (ž) pri »klepanju zakona tako:
2 ^
To se pravi: K polovici moških starostnih let prištej še 7, pa dobiš najprimernejšo starost za nevesto. Ce je n. pr. ženin star 28 let, si mora izbrati nevesto, ki je stara 14 -f- 7, torej 21 let.
Omenjeni profesor je opazoval okrog 50.000 zakonov in dognal, da so bili najsrečnejši tisti, pri katerih je starostno razmerje ob sklenitvi odgovarjalo gornjemu obrazcu. Kakšne skušnje imajo glede tega naši čitatelji?
V Nemčiji nosijo ljudje v obliki zlatih zob in plomb za okrog 900 milijonov mark zlata v ustih.
v
Žrebanje
Srečke Rdečega križa.
Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. t. m., so bile amortizirane sledeče serije: 1004, 1149, 1401, 2457, 2699, 2834, 2889, 3566, 3641, 4246, 5118, 6586, 7892, 8386, 8545, 8776, 8844, 9050, 9279, 9762.
Večje dobitke so zadele naslednje serije: ser. 6595, št. 34 Din 25.000-—; ser. 1061, št. 5 Din 1000—; ser. 8986, št. 13 Din 500—; ser. 5786, št. 29 Din 500—; ser. 7571, št. 40 Din 200; ser. 9020, št. 18 Din 200-—; ser. 9136, št. 96
Din 200—; ser. 5085, št.. 13 Din 200-—; ser. 7606, št. 65 Din 200—.
Po Din 50-— so zadele naslednje serije: ser, 258, št. 12; ser'. 1611, št. 76; ser. 1672, št. 23; ser 1908, št. 50; ser. 2219, št. 87; ser. 2394, št. 94 ser. 4205, št. 26; ser. 4463, št. 3; ser. 4579, št. 35 ser. 4753, št. 97; ser. 5152, št. 22; ser. 5338, št. 28 ser. 5798, št. 57; ser. 6297, št. 34; ser. 6534, št. 24 ser. 7390, št. 8; ser. 7471, št. 49; ser. 7721, št. 98; ser. 8162, št. 91; ser. 9818, št. 32.
Sej
4.	oktobra:
5.	oktobra:
6.	oktobra:
7.	oktobra:
8.	oktobra:
9. oktobra: 10. oktobra:
mi
Bitnjah v Bohinju, Sv. Mariji v Ja-renini, Žalcu, Jurkloštru, Turnišču. Kostanjevici, Fari, Jesenicah, Gor. Logatcu, St. Rupertu, Hodošu, Slov. gradcu, Ormožu, Sv. Urbanu obč. Slivnica pri Celju, Kranju, Novem mestu, Celju.
Metliki, Sv. Heleni, Horjulu, Dol. Lendavi, Zagorju o/S., Ptuju, Pi-
šecah.
Zdenski vasi, Motniku, Ponikvi. Toplicah, Begunjah pri Cerknici, Sodražici, Lavbeku, Turnišču, Ra-kičanih.
Šmarjeti pri Rim. Toplicah, Št. Jan-žu okr. Slov. gradeč. Tržiču, Poljčanah, Rajhenburgu, Vuzenici, Sv. Petru pod Sv. gor.
V^ecircostf denarga
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona
Din	43'60
Din	17-68
Din	14-29
Din	222—
Din	9-60
Din	2-89
Din	1-81
Važnejša radio predavanja
od 4. do 11. oktobra
Nedelja, 4. oktobra: 9.45: Verski govor — 17.00: Kmetijska ura: Prvo pomoč živini (gosp. Alojzij Rigler).
Ponedeljek, 5. oktobra: 18.00: Zdravstvena: ura: Jesenske nevarnosti (g. dr. Ivo Pire).
Torek, 6. oktobra: 18.40: Vzgajanje in okolica (g. dr. Stanko Gogala).
Sreda, 7. oktobra; 18.40: Delavska ura: Gibanje tekstilne industrije v Sloveniji (g. Filip^ Uratnik).
Petek, 9. oktobra: 11.00: Ob obletnici smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. govori g. Josip La-pajne. — 18.00: Kaj mora vedeti žena o zakono-« daji (ga. dr. Donata Capuder).
Sobotai, 10. oktobra: 20.00: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar).
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI Gosposka ulica 12
TELEF. ŠT.: 21-76, 22-76
PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT
.......................................................................................................................................................................................................
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
i	d. d. Celje in Hrastnik	|
= proizvaja in dobavlja sledeča umetna gnojila:	nadalje ima tovarna stalno na zalogi:
kostni superfosfat KMF 19%	mešana gnojila KAS (kaliamonsuperfosfat)
| rudninski superfosfat 16% in 18%	kalijevo sol 40% za gnojenje
fosfatno žlindro 6-10-18%	iilski soliter 16% za gnojenje
vse vrste gnojil se prodajajo po najnižjih dnevnih cenah. = Vprašanja in naročila: na Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. ali na filijalno tovarno v Celju. =
V zalogi pri „Ekonomu" v Ljubljani in vseh večjih zadrugah. niHiiiuiiniiiiiiiiiiMiHiiiminHiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiniiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TISKOVINE
vseh vrst j trgovsko, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23 TELEFON ŠTEV. 25-52	j
mm
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
SOJILNI DOM
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva {Sodna} uSSca štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižite in tekotf račun sprejema profi najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. U JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12% in od 3—4%, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8 —12 V, ure.
Podružnici: KAMftiliC - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,500.000 -