rUk (Un ni« »obet, »odetj tn pr»*nikov. Sund«!« »«<* HelldnfB. Co-YEAR PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnltkl t« aprovnllkt p ro« torti M67 South Uwnd*l« Avt. Offlc® of Pubiicatlon t 1667 South Uvttdslo A TO. TrUphon«, Roekw«|| 4W4 XXXL Cono Usta J« |6.00 ■■M « ~oo.d-.lM. Mttar J..u»rT 1«. IMI. *l O* »«t-otftM ■tCkteeee. III,no«. um4* Um Act of Coavr«. aI M.rch t. UT». CHICAGO, ILU TOREK. 15. NOVEMBRA (NOV. 15), 1M8 Babocrtptlon |6.00 Yoorty ftTKV.—NUMRER 224 AccyU0 pripravljen odobriti vsak *rt. ki bi vzpostavil enotnost *r*Uh organiziranega delav-Bn" Unije. včlanjene v odboru P0- imajo. 1,037,877 dobrosto-ih članov po l^vvisovem po-Slu, več ko unije Ameriške ^vske federacije. Poročilo, na konvenciji ADF, ki i* vršila zadnji mesec v »tonu, Tex„ se je glasilo, da imel«, unije ADF takrat 3,-•-385 dobrostoječih članov. J'sinjih treh letih je prišlo *Wjno CIO $3,540,385. Od ** ^arja je šlo $1,760,838 financiranje organizatorič 1 "ropanj, pridružene unije •o dobile $1,310,178 za fi-pncirsnje njih aktivnosti in Uwihov program uravnove-^ -konornije uključuje med ekonomsko akcijo orga-**negs delavstva, ki naj bi ^ mexde in „krajšala de Keguliranje tehno-_ ™ "pr. memb, da bodo de-^ '-' ohranili pridobitve v obli-m«'/fi in krajših delov« ur 1'redite v previšnih **wijd drugim ne odškodnine v vaotl $1,000,000. . . ... odpravljajo delovni teden 40 ur Dogovor sta podpisala državni c'fn«uri1 lasoplsjem. Mlin drugo delavsko »akonodajo, ki ujnik Cordell Hull In Edouardo ,,i, n l8°.vor,1 ^ 7 je bila sprejeta, ko je bil I^on Hay, mehiški zunanji mlnlstar. ^ ^ST Blum, vodja socialiaUčne stran- obe državi sU naznanili, da ae V"! d* 15g J11PI? ke, predsednik vlade ljudsk« bosU pokorili odloku mednarod- m*,M ,n ffuT J J" fronte. Dekreti dalje določajo Le komisije, ki bo določila vsoto. | notr,inJI ,n luntnJI P°,lt,ki-zvišanje cen življenskim potreb- katero bo morala Mehika plačati ščinam in dohodninskega davka. | Američanom aa zasego njihovih umrla Jennie Pavlin, roj. Uršič, Kaj vse jim obtožnica očita, še Ltara 57 let in doma iz St. Ru ni bilo pojasnjeno, niti ni bil do-1 perta na Dolenjskem. Bila je čla ločen datum obravnave. V gonji je bilo veliko število Židov a-retiranih. Fašistična propagandna ma- niča društva 137 SNPJ in tu zapušča moža, v New Yorku pa si na. — Dne 11. t. m. je pa umr I Frank Benčina, star 54 let in ro-šina operira s polno paro, da jen v Podbrezju pri Sežani na podžge splošno sovraštvo proti Primorskem. V Ameriki je bi Mtm. Kontrolirani tisk jim oči- 25 let in U aapušča ženo in bra ta hujskanje proti Mussolinije- ta. - Istega dne je umrt Domi-vemu režimu in denarne špekula- nik Lihar, star 53 let in doma iz cije ki ogražajo finančno sta- Gornjega Trebušja v Primorju. bilnost države. V Ameriki je bil 25 let in v Na- .. ... zarethu, Pa., zapušča brata. — Fašistična gonja proti Židom Dru||nj Mgth jn Antonij|| je zavzela večji obseg. Prvotna LrajAek je umrla 17.meil^nil protižidovska odredba, ki je bilaFlorence uveljavljena na seji vrhovnega' fašističnega sveta v juliju, je le naglašala znanstveno potrebo o-1 Osem gOCtalištOV hranitve čistosti italijanske rase in željo po omejitvi židovskih aktivnosti v sorazmerju s števi om Židov v Italiji. Mussolinijev tisk zdaj kriči, da so vsi židje sovražniki fašistič nega režima. Iz tega sklepajo, da bodo uveljavljene nadaljnje drastične odredbe proti Židom. Vsi židje, ki so bili aretirani v tej gonji, bodo prišli pred fa šiatičrti tribunal za zaščito države. Ta je v prejšnjih letih sodil |Racina. politične grešnike. V slučajih izvoljenih v Wi$con§inu Milwaukee, Wis„ 14. nov. — Osem socialistov, ki so kandidirali na listi farmarako-delavske progresivne federacije, je bilo zadnji torek izvoljenih za držav poslance. Izvoljeni so: An-drew J. Biemiller, Kdwsrd Kie fer, Arthur Koegel, Herman VVegner, Ben Rubin, Claude Lar sen in Clem Stachowiak, vsi Milwaukeeja in Jack Harvey Vlada plača odškodnino zasežena z a zemljišča ISTAVKA ELEK-TRARSK1H'DELAVCEV Anglija se | pomice v fašizem Smotreno uvajanje fašističnih metod l j da konf isclrala, se bodo nadalje-I vala. Ameriko bo reprezentlral v komisiji Lawrence I*waon is El Pasa, Tex., Mehiko pa Gustavo B. Serrano, rudarski inženir. O-be državi bosta prispevsli enako Chamberlain Je uverjen, da ima oporo pri ljudstvu. Ono še vedno vidi v njem Junaka, ki Je rešil Evropo pred novo vojno na monakovski konferenci, kjer je kapituliral pred Hitlerjem in Muasolinljem In prisilil češkoslovaško na odstop sudetskega ozemlja Nemčiji. Celo Anthony Eden, ki Je kot zunanji miniater avaril Cham- Sanghaj, 14. nov. — Japonske |be državi boata prispevsli enako I berlalna pred sklepanjem kup čete so samo nekaj milj oddalje- vsoto komisiji, ki Ima ugotoviti U|J ■ fašističnimi diktatorji, Ja ne od CangŠe, važnega železniš- vrednost zaseženih »emljlič. Pr- odnehal v opoziciji. V avojam kega križišča in flavnega mesta va aeja komisija sa bo pričela i. I nedavnem govoru ja dajal, "da province Hunan. Cangša leži decembra v glavnem maatu Me- M mora angleško IJucbtvo pri-dvesto milj južno *d Hankova, hike. Svoja delo tnora komiaiJa praviti na molna isprmnembe v prejšnjega glavnega mesta Ki- Izvršiti najkasneje do 81. maja socialni Irt ekonomaki struktu-tajske, ki so ga Japonci zavzeli prihodnjega leta. I ri. ki bodo morda prav tako pred nekaj te<|ni. ' Mežico Clty, 14. nov. — Me- draatlčne kot one v nekaterih Večina civilnih prebivalcev Je hiška vlada pravi, da pravkar drugih evropskih državah." že pobegnila I« Cangše pred Ja- sklenjeni dogovor glede plačltva ponskimi četami. Pred umikom odškodnine Američanom aa »a-, so Kitajci zanetili ogenj, ki Je sežena zemlljlšča, ae ne^tiče kon- /'OSISfl DOTOCOIO uničil del mesta. «akaslja lastnine oljnih kom pa- V™ jsaasst«Ki??«: rt rti, nwi* zmagah e, se je z večjo srmado umaknil nadalje izvajala agrarne refor-l ' 4 'me v smislu programa predaed- nika Cardenasa, ki ga je objavil pred nekaj meaecl. Mežico Oty, 14. nov.—Vlada informirala uradnike Amarl- iz okolice Cangše. Glavni atan njegove armade je bil premeščen zapadni det province Hunan kjer bo Kaišek reorganiziral o- brambo. , - « Tokio. U. nov. - J.p.m.k. eiortrlc B„,,d * ^.r. Co. v Ud« Je d.n« odklonil, noto A- 1» M im«I> .Uktr.rn.kl jih merlkr. Velik. Brlt.nlje in Kr.n- » ^ " oporlr. v m.hliklh dr-"je, v kateri ko te drfve proU- ««v.h In v k.lerlh J« >-11. oklic.. J ..... 1 na stavka, če ne »hi konflikt kmalu poravnan. Delavci so šil v boj za zvišanje mezde in ls-holjšanje delovnih (aigojev. Letalski napad na Barcelono špionaže in izdajstvs je bila zasedli palestinsko mesto Plaz zasul rudarje v Mehiki Guanajuato. Mehika, 14. nov, — Plaz zemlje, ki se je utrgal v Jeriha, Palestins, 14. nov. ~ Angkške čete so včeraj zase skušali jioljegniti čez mirf-IU1 virje proti r«ki Jordan, toda an- J 1 gleško vojaštvo jih Je pognalo nazaj. stirale proti Japonski blokadi rake Jangtse. Japonske mllitari-stične avtoritete m ustavile plovbo parnikov zunanjih držav na tej reki zadnji teden. Senator King Pogajanja med Anglijo I za prelom z Nemčijo in Nemčijo pretrgana VVaahington, D. C., 14, nov.- i ...i,., ii „/.v — Analeško VVilliam II. Klng, demokratakl ^ li.iMnia ^i»<)imela »-"^"r iz Utaha, Je včeraj n-StlMitf ^H^l. <•..... bi pretrgal diploma vlade Chsml>erlaina utrditi mir llendaye. Francija. 14. nov. — Fašisti naznanjajo uspehe ns treh frontah v severnovzhodni Apanljl. Francove čete so reoku« plral« pozicije ob reki Segrl v Kataloniji, a katerih ao bile po-gnsne v lojallstlčnl protlofen zlvi zadnji teden, dočim so dru ge fašistične kolona obnovil« o fenzivo ob reki Kbri. ly>Jslisti so bili včeraj poraženi v bitki pri Nulesu, ki leži m«d Valeneljo in Hsrcelono. Barcelona, 14. nov. ~ iHtset fašističnih letalrev Je včoraj |*>-novno napadlo Barcelono, kjer Jr sede* španske ljudske vlade, ritrm H, IN. Nn. d, '»»i-ri Ul "voji izjavi po-' *ote unij CIO, da bo-sprave med o-*'r"ma naleteli na po-pretvorili Od-'"^ustrjjsko organizacijo Socialistični kandidat prejel 164,000 glasov Bridgeport, Conn., 14. nov,— Jas|«r McLevy, socialistični žu psn Bridgeports, je kot sociali stični kandidat zs governerjs prejel pri volitvah 8. novembra čez 164,0000 glasov. To je re kord zs socialistične glssove v državi Connecticutu in »ploh v vsej Novi Angliji. v permanentno delavsko orgsnl zacijo. Istočasno je David Dubinsky. predsednik unije International I^adies Garment Work^rs, ki je sadnji teden izstopila iz od bor s CIO, izjavil, da se bo njegova organizacija še nadalje trudila, da vzpostavi mir vrstah. v Evropi, so bils pretrgsna Kdaj bodo obnovljena, še ni zna no. Vzrok pretrgsnju je drastl čna protižidovaka kampanja v Nemčiji. Angleška Javnoat je tudi razkačena, ker Je Hitler v svojem nedavnem govoru ostro napadal nekatere promimentne angleške politike In člane parlamenta. Chamberlain je kljub o- tične stike z Nemčijo, če bi hllLKim^(imj> v sobotnem in vče predsednik Združenih | rMjAnjs.m napadu so bomlie ubl King je mnenja, ds Je srsmots imeti kakšno zvezo a takšno vla do kot Je Hitlerjeva. Hoover obsoja nacijsko barbarstvo Palo Alte, Calif., 14. nov. le osemnajst civilistov In 34 Je bilo ranjenih. Fašisti napadli kardinala Mundeleina Klm, 14. nov. — Turlnska I m Htampa Je v soboto ostro pri Jelš čikaškega kardinala Mundeleina rotkatouske demonstracije v nemčiji Naciji zasegli cerkvena posestva v Solno-gradu OBDAVČENJE BOGATIH 2IDOV Monakovo, Nemčija. 14. nov. — Nacijska drhal je včeraj razbila katoliško slavnoat, ki se ja vršila na Marijinem trgu. Navalila je na vernike, ko so prepevali cerkvene pesmi, jih ras-cropila in rsztrgals dekoracija, ozneje je policija stopila v akcijo in potlačila demonstracija. Zadnjo soboto so naciji navalili na palačo kardinala Mi-chaela von Falhaberja In pobili šipe v oknih. Včeraj je Imel kardinal naatopitt na slavno-sti, a se nI prikazal v javnosti. Protikatollško demonstracija ao sledila govoru Adolfa Wagner-ja, voditelja nacljev na Bavarskem, v katerem je napadal katolike kot zaveznike Židov. Dunaj, 14. nov. — Naciji ao včeraj razpustili katoliško vsa-učiliščno društvo v Molnogradu in zasegli njegova poaaatva. Polovico teh poaestev Je dobila nacijska ustanova Ahnenberge v Berlinu, drugo polovico pa dunajska nadškoflja. "Mi bomo likvidirali polltiš-nl katolicizem tako kot amo rešili židovski problem," Je dajal Jugu Jury, vodja nacljev v svojem govoru v Gaensendorfu, dunajskem predmestju. "Na!* šola, kstarim smo Uročili mladino n bodočnost nemškega naroda, n* bodo nikdar več prišla v roke protinacljskih grup." Berlin. 14. nov, — Nacijska avtoritete so odredila, da morajo Istgati židje plačati vsa stroške popravljanja trgovin In rugih poslopij, ki so Jih naciji razbili in zažgali v protižidov-skih izgredih v Berlinu In dru« gih nemških meatih zadnji teden. Izgredi so sledili umoru tajniks nemškega - poslanika v Parizu, katerega je ustrelil mlad poljski Žid zadnji pondeljek. Davek, ki so ga naciji naložili bogatim Židom, znaša $20,000 do $60,000. Ta mora biti plačan danes. Densr, ki gs bo Hitler-sva vlada dobila s naložitvijo tega davka, ne uključuja vaote $400,000,000, ki Jo morajo nemški židje plačati za umor na-cijskega diplomata v Parizu. "V nekaj tednih bodo vaa židovske trgovine in podjetja v naših rokah," Je rekel dr. Paul Joseph Ooebbela, minister na-cijske propagande. "Nemški Zidje so odgovorni za umor na-šega diplomata v Parizu in oni bodo morali nositi posledice. Proveč milostno smo postopali napram Židom, za kar ae imajo zahvaliti naši dobrohotnosti, toda te Je zdaj konec. Zidje, ki delujejo proti Nemčiji, bodo morali nositi posledic* storjensgs zločina," Bivši predsednik llerbert II mema » «#-" " | ' ' . . .a-... čikaškei/a kardinala munoeieina, poziciji proti sklepsnju kupčij 1 \*r jL^Lu^^S^- W iT pSL v Klm. da vodi čare- dov v Nemčiji. Hoover Je rekel. I moniJe »»eatlflkarlje ■ | A «1L-W4.r n« 1 ...runu. tlm bi Janske nune is < hMsga, Kritiko da on nikakor ne verjame, ns m #» u večina nemškegs ljudstva odobravala barbarsko (»očetje t Židi, temveč Je edinole nacijska vlada odgovi ma ta to zločlnatvo. l>eai KkfmUhl fila»«ka igralka ia v delavskih I prijatelji j» I % Združene države aeaiška Hitlerjeva Drutba se mora pogajati z unijo Washington, D. C.. 14. nov Kederslni delavski 'idbor je od ■ redil, da se mora Inland Steel Jugoslovanski tobačni Co., ki ima avoje t/sf.rn. v Chi- L ^ umorjen cago Heightsu, III.. in Indlans Harborju, Ind . i^ignjatl z ja-j Bolgrad. 114 not. - tomior klar.ko unijo, včlanjeno v Odho- Hadži Ristlca Hf»iro. šef drtav ru za industrijsko organizacijo, negs tobačnega nakupovalnegs in podpisati pogodbo Odlok be-' monopola, je bil v s^ilioto oatra žira na izidu glasovanja glede rrprezentacije pri kolektivnih pogajanjih, pri kaurem je unija dobila večino glasov. I j on na glasnem trgu % Mkoplju Ubil ga je Jožica, laatnik tobačnega naaada. ki je poUm ustrs HI še oebe. * . . )e spisal vatikanski dopisnik \* M tempe, ki piše, da bi Vatikan lahko opravil omenjen«« ceremonija brez "vailjlvega" Mundelei na, ki zagovarja Žide! Fašistične u volitve" nq Poljskem ' Varšava. 14. nov — Včeraj a#» bile dokončane volitve poslancev In oenatorjev Hjskega aejms (parlamenta). Volitve ao izpad I« tako, kakor je hotela napol fa šiatična poljska vlada lavoljeh so sami nacionalisti. Miniater tu Hearstova zbirka na javni draibi New York, 14. nov. — Giaao-vita zbirka veliko historične vrednoNti, katere Isstnlk Je Wil-lism It. Ilearst, znani čaanikar-•ki magnat, |S>jde U leden na javno d»sMh». Ilearst, ki Je te dve loti v veliki finančni krizi, je prisiljen prodati to zbirko, za katero je (Mitrošil milijone dolarjev Zbirka vsebuje dragocene slike, starodsvno ameriško pohištvo, -literarne avtograme. zgodovimtke dokumente in pi-uma slavnih ooeb it ameriška zgodovine. nanjlh za^lov, Jožef B«!k. ja dobil največ glasov Med "lavolje-nlmi" jo tudi polkovafkl Koc, v »al j s (M>ljakih fašistov. PR08VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo im lastnina slovbhso nasoon« rovrounu jbdmotb otsm rf m« vr — ■ rnm^šmtmm m IM«. dri«,. CUumI N.N - teto. M M »HtaU. It M to taU; to ta otatob |7a« u mto teto. - tatoi to HbNl Butoctiptlon r»U» lor tto U.IUS ^"'Tj u4 Cm«4. H M pm r—r. CkUam »»< Ctor» rN »• totoi MtoiM NN i*r If. Cm ^ p* *• ttank«« m m MokvpM UtorarM »iAIm <«rtu*. p*--«J. iruM, pto«< N4.) » »ntoto p«iij.ulj« hi » I«**«, ta i« priltoll pMtoloa .. ....... A*wrtfeta« rmto. o« -AUmimm Ipla «f M(I,M .„4 BMoUciud ftrttel« vili m« ta riumi Ottav ■■■m.r-Hi »u«li M stori«, pita«. «u.. -rSI ta r«tor»ta to mUn onlf wta* Mcompftnto« ta tolf ■llt—ii «U»pta PB08VETA Ml 7-ta fc. MIIUU or THE riDMATBD Itataa v okiapaja M prio^r (Juljr ti, IMS), taH M BMtav« PMMPl. ta »»■> J* • tato tatu« totalM. Jo p»»®ta.M. ta M Itot M Druga nova industrija Pred kratkim smo tu pisali, da se v Ameriki pripravljata dve novi industriji, ki sta tele-vizion in umetna svila. V tistem članku smo se bavili izključno s televizionom, dočim smo umetno svilo komaj omenili. Danes popravljamo zamudo in bomo v tem članku skušali naslikati važnost te druge nove industrije kolikor imamo informacij o tem. Umetna svila ni pravi izraz za to stvar. To blago je več ko svila in služilo bo, kakor ob-ljubujejo iznajditelji, ne samo za obleko, marveč za sto drugih in različnih stvari — na primer za ščetine na ščetkah, razne ijnreže, strune na godalih, preproge in neštete druge po-rabne predmete. Do danes je človek dobival tkanine in drugo blago za oblačila, obutev in sorodne vsakdanje potrebščine skoro izključno iz rastlinskih in živalskih snovi (lan, konoplje, bombaž, kože, dlaka, volna itd.), toda omenjena iznajdba je — radikalen korak na novo pot, na pot mine-rallj in kemičnih procesov. Umetna svila je produkt iz kemijskega laboratorija. Znanstveno ime za to novo snov je "nylon," ki se najbrže udomači v vsakem jeziku, kakor so se telegraf, avtomobil, radio, televizion itd. Po naše bo nilon. Nilon je kemična spojina iz — premoga, vode in zraka, torej iz enostavnega materiala ali surovin, katerih je dovolj In ne stanejo dosti. Edini stroški bodo s kemičnim procesom. Nova snov nilon ima to lastnost, da jo lahko narediš trdo ko jeklo ali mehko ko svilo; lahko jo razvlečeš v tako tenke niti ko pajčevina, ampak te niti so lahko močnejše od žice. Nobena rastlinska ali živalska snov ni tako praktična ali porabna in nobena naturna snov nima tako krasnih, skoro mavričnih barv. Patent na nilon ima — kaj mislite, kdo? Največji ameriški municljski magnat E. I. du Pont v Delavvaru! Ta magnat zdaj gradi tovarne v VVilmingtonu, Del., ki bodo stale osem milijonov dolarjev in ki bodo dograjene ob koncu leta 1939, nakar bo produkcija nilona v polnem razmahu. Jay Franklin, liberalni člankar, piše, da je iznajdba nilona večje politične in ekonomske važnosti za svet — kakor je okupacija Kitajske po Japoncih ali razkosanje Cehoslovaklje po Hitlerju. Ta Iznajdba je po mnenju tega člankarja kemikalen puč, ki bo imel večje posledice kot vse politične in socialne revolucije 20. stoletja — uključivši sovjetsko revolucijo v Rusiji in Mussolinijev pohod v Rim! Prvič bo ta iznajdba omogočila masno izde-lavanje umetne svile, katera nadkrili vsako na-turno svilo — in to pomeni konec svilne trgovine z vzhodno Azijo. Za Ja|K>nsko bo to večji udarec, kakor če bi danes ali jutri Amerika potopila vso japonsko bojno mornarico. To pa še ni vse. Drugič Im> ta iznajdba prej ali slej pokopala produkcijo bombaža v Južnih državah Amerike — in ne namo tam! Bombažna industrija po vnem svetu se ne bo nikdar mogla kosati z niloničnimi izdelki tkanin. Do dancN se surovine th tekstilne izdelke koncentrirajo Izključno v troplčnih in napol tropičnih krajih. Bombaž — kakor guma — ne raste v zmernem paau. Z uvedbo tkanin iz nilona, ki pVav gotovo nadomestijo tekstile iz bombaža, kakor iz svile, bodo tropične surovine izgubile svetovno vrednost. Kemijski laboratorij je neodvisen od podnebja in vremena ! To pomeni, da kolonialni imperiji nekaterih evropskih držav — na primer Anglije, Francije in Italije — izgube svoj ekonomiki in trgo-%inakl pomen. To bo vaekakor sreča za kolonialno prebivalstvo, ker jih bodo evropski kapitalisti in imperialisti |*»tem manj izkoriščali. Tako nilon — z drugo be»edo kemijska veda! — pripravlja veliko ekonomako in aocialno revolucijo, katera ho nemalo učinkovala na politično situacijo \ Mega aveta. Ren je, da na drugi strani nilon prinaša no-vo izkoriščanje ameriškega delovnega Ijud-štva, ne pozabimo pa enega: du Pont ne bo dolgo — privatni kapitalizem ne more obatati dolgo, kajti v lastnem biatvu nosi razkroj in avojo smrt. Cim znanost prineae dobo umetnega proizvajanja surovin v poljubni obilno-sti in neodvisno od vremena in podnebja — se (Dalja t sadajt kolsai) Glasovi iz naselbin Žalostno pogorišče Cleveland. — Končane so volitve v Ohiu in v naši metropoli. Naša nestrankarska liga in "demokracija" naših komunistov sta pogoreli. Sli sta po gobe. Bila je božja "štrafenga" za demokrate, našega Vatra Grilla, Enakopravnost in njen "štab". Se celo katoliški list Ameriška Domovina z uredništvom vred sta prejela kazen od Onega nad nami. Kakšen greh so storili ti narodni rojaki božji, da jih je Bog tako "štrafal"? Well, mogoče zato, ker so se družili z Naprejem iz Pittsbur-gha, ki predstavlja "nestrankarsko ligo" — komunizem, ki izgine kakor kafra — "sad me vidite, sad me ne vidite"? Nekaj dni pred volitvami so naši ameriški komunisti sicer zatajili Sawyer-ja, demokratskega kandidata za governerja (mogoče je vsled tega pogorel?), v lokalnih angleških listih, toda pred volilnimi kočami pa so le bili komunisti, vsaj pri nas v Collinwoodu. In mi vsled te konfuzije še sedaj ne vemo, ali so ali niso. Strašna je bila usoda naših sapnikov, ki pišejo na vse vetrove. Toda kriv je bil dež. To bo bolj držalo. Pravijo, ako dežuje na dan, ko se mlada gospodična poroči, da bo ali veliko veselja ali pa veliko solz v zakonskem stanu. We!l, deževalo je na volilni dan in demokratje, posebno naši, ne bodo uživali veselja, marveč pretakali krokodilove solze. Kriv je dež poraza. Na volilni dan so demokratski farmarji ostali doma na zgpečku, ker je deževalo. To vreme pa je pomagalo republikancem. Oni, ki ne spadajo nikamor, so dejali: Sedaj nas je jahal osel štiri leta, sedaj naj nas pa še slon, čeprav je težji od osla. Smo se že privadili obeh in naj nas vsak en čas jezdi. Naš list Enakopravnost je storil veliko napako, ker ni vztrajal pri republikancih takrat, ko je stopil v njih krožek. Kaj, ako bi ne bilo prišlo do razkola? Izgovor seveda bo: mi smo samostojni in lahko pihamo na vse štiri strani. Kdo nam kaj more? Naš u-rednik, ki ga imamo in ga nimamo, mora biti "sluga pokoren"; ako ne, ga kvitamo. Mi smo 6% socialisti-naprednjaki, 20% ko-munisti-nestrankarji, 75% pa katoliško - demokratski republikanci. Oglar se lahko obrne po nasvet k Hitlerju, ali pa postane tehnokrat, ker je tehnokracija sedaj v modi. Njen učitelj je naš rojak Noč v Euclidu in Oglar lahko postane njegov učenec. In naš rojak Ogrin je menda izgubil mandat. Ti naši rojaki so se preveč podali v demokratsko stranko, sedaj pa so jih stari republikanci kaznovali. Naš Louis Pire je menda Ae bolan, ker ga je avto povozil, ko je hotel stopiti v poulično. Pri Ameriški Domovini je rekel (če je) urednik James Debevc: Zgubil je Sawyer, zgubil je Grill in zgubili smo mi atari demokratje in predstavniki našega naroda . . . Krivi bodo seveda komunisti. Katoličane je zadela božja kazen, ker so se združili s komunisti. Ame- riška Domovina naj kar sedaj udari po "brezverskemu" Naprej u, ker je priporočal $awyer-ja in vse druge demokrate. Edini demokrat, ki se še drži na konju, je naš Lindjr Lekar. In tako so bili na shodu v BD na Holmes ave. pred volitvami Lin-dy, Grill in Joško Penko, ki so navduševali naše rojake za demokracijo, da je potem pogorela na vsej črti. Zakaj niso poklicali še onega iz Pittaburgha? Meni demokratje «n republikanci nalagajo velik križ na rame pred volitvami. Jaz sem pa napravil velik križ preko obojih na volilni dan. I s po i led my bal-lot! • * * V Prosveti smo čitali, kako v Naprej u "sam" Dragutin Gusr tinčič podučuje Antona Gardna o "leninizmu". Sedaj so se pa tudi pri 20% komunistični Enakopravnosti spomnili, da tudi naša javnost, predvsem pa would-be komunisti potrebujejo poduka s strani kapetana Gustinčiča. Mi se mu zahvalimo za njegove nauke, kakor tudi Enakopravnosti za serviranje istih — "Three-in-one". Pred no pa nadaljujem, priporočam kapetanu Gustinčiču, naj radi svoje kapetanske sarže nas nikar ne podučuje tukaj v Ameriki, temveč naj pokaže, kako se fašizem pobija z orožjem. On ima vso priliko to dokazati, ne da bi se mu bilo treba bati zaporov. In še medaljo bo lahko zaslužil s svojim junaštvom. Toda, kakor kaže, mu bolj diši pisalni stroj kakor pa strojna puška, čeprav Španija bolj potrebuje slednjih ko prvih junakov ali sitne-žev. Peresnih bojevnikov ima Amerika vsepolno. Ako jih nimata Naprej in Enakopravnost, je njihova krivda, če se morajo obračati v Španijo po članke k političnim komisarjem Kominter-ne. Ta lista gotovo nista zanimiva, pa tudi njuna urednika nista člana časnikarske unije American Newspaper Guilda, kakor je Anton Garden. On bi jih lahko nazval z "openšaparji" ali pa še z drugo besedo. Mi Amerikan-ci ne potrebujemo Dragutinove-ga poduka ne o Monakovu, ne o fašizmu, ne o komunizmu, še manj pa o socializmu, ker poznamo vse to. In kar še ne poznamo, se lahko naučimo, kajti Imamo dosti dobrega čtiva in dosti slabih izkušenj. Se celo naši lokalni listi imajo dobre poro-* čevalce v Evropi, ki dobro poznajo situacijo in o fašizmu lahko poročajo tako, kakor sami mislijo in vidijo. V tem jim gospodarji dajo še precej svobode in priobčijo, kar prejmejo od poročevalcev — kakor to stori Jurij, ko dobi poročilo od Gustinčiča. Glede "Monakova" smo čitali nekako takole: Hitler je načrt za zaaedbo češko-sudetskih krajev skrbno preštudiral s svojimi po-bočniki. I)asi je on ohol, ošaben in fanatičen Nemec, kot so Nemci na splošno, vendar zna dobro preudariti. Znal je štreno zmešati tudi svojemu prijatelju Mussoliniju, da bi se mu ne mo- NewyoHfcl lupas F. H. UGoardla (leve) In ml ner Frank Murpfcy. ki je Ml poražen pri volitvah. Jeff Burkitt, ki je nedavno prttel iz ječe, v katero je bil poslan, ker je kritiziral diktaturo župana Franka Hagueja v Jeraey City-ju, nosi napis, da ne sme govoriti proti tiranu. gel upirati pri izvajanju svojih načrtov. Proti Franciji je bil dobro zavarovan s svojo Siegfrie-dovo linijo utrdb, kakršne ima Francija proti Nemčiji. On je vedel, da se ga Francija ne bo upala napasti. Ako pa bi io storila, je Hitler vedel, da bi lahko branil svojo mejo z 250,000 vojaki, dočim bi z drugo vojsko v nekaj mesecih podjarmil Češkoslovaško. In tako bi se zgodilo. Gustinčič nam tudi pove, kaj bi Rusija storila. Kaj bi Rusija storila, ne ve ne on ne jaz. Tega ni vedela niti Češkoslovaška. Rusija bi morala računati tudi na Poljake, Rumuni-jo in Ogrsko, ker Češka je obkoljena od vseh. Rusija bi lahko s svojo mogočno oboroženo silo pomagala Kitaj sjci s tem, da bi napadla Japonsko, ker je njena sovražnica. Ali je to storila? Pošiljanje orožja Kitajcem ni dovolj, potrebni so tudi vojaki, ki bi rabili puške in bombe. V Rusiji to dobro vedo, toda se izgovarjajo na Anglijo in Francijo, da niso nič storile. In ako se je tako lahko bojevati, bi Stalin lahko rekel: bomo pa mi sami, saj naša država je delavska in tudi velika. Toda tega ni storil ne eden ne drugi. Spodbujati druge v boj je eno, bojevati se sam, je pa nekaj drugega. Tudi mi tukaj v Ameriki bi radi videli poraz fašistov v Španiji, Japoncev na Kitajskem in Mussolinija ter Hitlerja v Evropi. In še celo naši komunisti so hoteli poraziti republikanca Brickerja, da ne bi bil governer, toda so se izkazali slabe bojevnike. Mi svetujemo kapetanu Gustinčiču, da že enkrat prime za puško in nam pokaže, kakšen bojevnik je v resnici proti fašizmu. Boje s pisalnim strojem bosta pa nadaljevala George Vit-kovich pri Naprej u in mr. Sabec pri "neodvisnem" listu Enakopravnosti — to je, če mu bodo odgovorni faktorji dovolili. Podpisani je tudi bojevnik, zato je pri društvu V boj. Frank Barbič, 53. Volitve in Zaitzovi shodi Sygan, Pa. — Na osmega novembra so republikanci imeli velik piknik. V Pennsylvaniji so dobro napredovali nad demokrati in je sedaj med njimi veliko veselja. Seveda je to velika prevara za delavstvo, ki jim je pomagalo do zmage, zdaj bo pa račun drago plačalo. Dokler se bo delavstvo pustilo varati na volilni dan z lepimi obljubami, bo še prejemalo batine od svojih gospodarjev in njih zavajalcev. A-li ni čudno, da ljudje tako hitro pozabijo, kaj so republikanci delali sedemdeset let skupaj? . Poročano je že bilo, da bo Frank Zaitz, urednik Proletar-ca in predsednik nadzornega odbora SNPJ, imel. predavanja po raznih naselbinah v Pennaylva-nlji in tudi v Ohiu. Predaval bo o razmerah v Evropi in Jugoslaviji, kstero je ohkkal zadnje poletje. Prvo predafanje se vrši v Pittsburghu dne 20. novembre. potem pa bo šel po drugih naselbinah. V Bridgevillu bo 21. nov., v Univeraalu 2. mvh v Moon Runu 23. nov., potem bo v Coverdalu, I.ibraryju. Broughto-nu in več drugih nsselbinah. Ta predavanja bodo važna za nas Slovence in druge Jugoslovane. Slišali bomo, kakšne dobrote nudi fašizem našim sobra-tom t starem kraju. Vsakdo, ko- mur le čas dopušča, naj se udeleži teh predavanj Franka Zai-tza. Ce ne bo govoril v vaši naselbini, tedaj pa pojdite v bližnjo naselbino in slišali boste mnogo zanimivega. « L. Kaučič. Nekaj za lovce Ely, Minn. — Tu v Minnesoti bo odprta lovska sezona na srne in srnjake 15. novembra. Vsak lovec ima pravico do enega srnjaka, srne in medveda. Sezona bo trajala deset dni. Opozarjam člane, kateri se udeleže lova, naj bodo previdni, prvič, kako bodo ravnali s puško in drugič naj ima vsakdo rdečo kapo ali obleko. To je potrebno, ker pride v Minnesoto stotine lovcev* ki streljajo na vsako stvar, ki se maje v grmovju. Nikar ne nosite rujave ali sive oprave. To svetujem, ker imam izkušnje. Bil sem že dvakrat v takem položaju, ko je nekdo streljal name, toda k sreči nisem bil zadet. Enkrat sem bil streljan pri južini. Imel sem bel zavitek in jedel za hribom. Ko sem zavitek premaknil, je neki lovec štirikrat ustrelil proti meni. Ko je spoznal napako, je zbežal v grmovje. Tudi Jacob Kunstelj, tajnik našega društva 268, se pripravlja na lov. Oni dan me je vprašal, kako se mora čakati ali poganjati divjačino. Gotovo sem ga dobro podučil in mu želim veliko sreče. Samo da ne bo tako napra vil kot je neki moj tovariš pred leti. Postavili smo ga na prostor, da čaka srnjaka. Pri debeli smreki nedaleč od lovske koče čaka in čaka. Končno mu pride nasproti velik srnjak. In kaj mislite je napravil ta junak? Tako se ga je ustrašil, da se je brž skril za smreko, ne da bi streljal! Bilo je malo snega, in ko mi pridemo mimo, smo videli stopinje, tovariša pa nikjer. Ko pridemo v kočo, je bil pri peči ves prestrašen. Vprašamo ga, kje je bil takrat, ko je Šel mimo srnjak. Tam sem bil, odvrne. Ali si ga streljal? Kaj mu čem; hvala bogu, da je on mene pustil pri miru. — Upam, da naš Jacob ne bo tako napravil. Upam tudi, da bo pripeljal velikega srnjaka ali pa črnega kosmatinca. Joeeph Mavetz st., 268. Kartna zabava kluba North Chicago, III. — Klub št. 46 JSZ priredi kartno zabavo dne 19. nov. ob polosmih zvečer v SND, dvorana št. 1. To zabavo prirejamo, ker je tajnik poročal, da se je klubova blagajna jako zmanjšala. Klub je izdal $40 podpore delavskim listom, kot sta Proletarec in Socialist Call, in za druge izobraževalne namene. Pa tudi stavkarjev ni pozabil. Ce hočemo vršiti to koristno delo še v bodoče, razširjati in podpirati delavski tisk, ki i ms težak obsta-rttk, moramo klubu od časa do čaaa priskočiti ns pomoč. Delavstvo v Wsukegsnu in North Chi-cagu naj prihodnjo soboto zvečer napravi svoje in se udeleži te kartne zabave. Vsi ste vabljeni. Odbor. USTNICA UREDNIŠTVA* Johnston City, III., P. C,: Ko-likor je nam znano, ni dan premirja zapovedan državni praznik, temveč le legalni praznik sa javne urade. šole. banke in za vse one. ki ga hočejo proetovolj-no obhajati. Ta sklep je bil storjen v zadnjem kongresu. i TOREK, ltmvvu^ Tedenski odmevi ANTON GARDEN Po volitvah " Na zadnji volilni dirindai je ni«^ ♦ u gledal povsem flegmatič^ Razlog je bil deloma, ker v lini u ' razredno zavedni delavec ni imei kaj Z volišču. Upi, da bomo imeli delavsko ^ padli v vodo, ker pri zbiranju Z tl ^ minacusko peticijo illinoiske delavske stri ni bilo dovolj agitatorjev na deJu !/ Podpisani je napravil svojo dolžnosVin d okrog 125 podpisov. Ce bi bilo na del J ^r^r^' bHi 8t0ri,i en*ko, pa * imeli delavsko liato in pri volitvah ^jbrt kazali dober rezultat. Toda vse to TJ piš po vodi. Čakati bo treba prihodnji pj in se bolje pripraviti in organizirati Tudi na rezultat volitev gledam flegm, no In kako bi ne? Mar je res tako veh™ razlika med kapitalističnima strankama k so nekateri kričali, predvsem "demokratk vehkega Sta inovega vrta? Tega niti volili zultat ne pokazuje. Ce bi bila res kakšna sebna razlika, bi tudi ta ameriška masa < verenih" in politično povsem nepismenim žavljanov tako lahko ne presedlala g 8|oni osla, z osla na slona ad infinitum. "Saj m hudiči enaki, vsi so kruki in gledajo le a bom zdaj pa tega volil," je politična filozo ameriških mas. In nad tem političnim n jom ne stoje niti tako zvani "inteligenti" celo "radikalci". Je pač ukoreninjena b zen, katero bo ozdravila le močna doza soc stične propagande. Dokler te ne bo, bo j "suverene" državljane še metal "sv. Vida pl Brez nauka ali naukov pa te volitve i niso bile. Eden teh je "poraz Moskve" pravi Chicago Tribune, glasilo najbolj fa tično razredno zavednega kapitalizma v i deželi. In če pomislimo, da so kandidat je "j gresa" — demokratske stranke — pogoreli i bolj v tistih državah, kjer so "komunisti" i •bolj lomili svoja kopja "za poraz reakcije" republikancev — tedaj je Chicago Trib mogoče res v pravem. Stalinisti so najbolj lomili svoja kopja demokratsko stranko v Pennsylvaniji, Ohii Michiganu. Rezultat je vsem znan. Ce zmagala "newdealovca" Lehman v New Yo in Olson v Californiji, ni to zasluga Stali vih fantov in deklet; prav tako ni njih m ga za demokratsko zmago v Illinoisu. V državi je zmagala čikaška demokratska i šina, najmočnejša in najbolj korumpiraiu deželi. Sigurno pa je komunistični "kisa death" pomagal k porazu michiganskeua vernerja Murphyja in Bensona v Minnea Komunisti pa Diesov odsek. Drugi in najvažnejši nauk tek volitev neplodnpst, brezmiselnost in slepilnost, ki n na sleparstvo,'tako zvane "nestrankarske" litike organiziranega delavstva. Kljub tei da je posebno Delavska nestrankarska ga potrošila ogromnega denarja, časa in en gij v tej kampanji, uključivši primarnih i kusov, je bila s "komunisti" vred skoraj vsej črti poražena. Ce bi bila potrošila t denar, čas in enegije za gradnjo delav stranke po raznih državah, bi po volitvah držala prazne vreče. Ostala bi ji organizac zelo ojačana stranka, ki bi dala delavstvu vega navdušenja, nove vere v samega sebe v svoj razredni boj. Tako pa je Delavski strankarski ligi ostalo le pogorišče, pral blagajna in razočaranje. Pravilnost te "teorije" potrjujejo voli same. Vzemimo Wisconsin. Ce bi delav« tam ne imelo svoje organizacije, socialisti stranke, bi v prihodnji legislaturi ne im skoraj nobenega poslanca, ker so bili z La F lettom vred poraženi skoraj vsi progresivni "progresivci". Na drugi strani pa »o bili voljeni vsi dosedanji socialistični poslanci še dva povrhu — skupaj devet. Progreai kot taki so dobili le enega ali dva poslanca par kongresnikov. Socialist George NeUon w didat za podgovemerja, je na primer -okrog 30,000 glasov več ko Phil U Folletti Phil je dobil zasluženo brco. Farmaral delavska progresivna federacija, v kateri tudi socialisti, mu je bila največji trn v peU iDalje na 3. Strani.) i, h do Pred dvajsetimi W (Iz Prosvete z dne 16. novembra l'Jl*> Domače vesti. Dopisniki poročajo oJ*» njih 26 slučajih smrti za špansko med ameriškimi Slovenci. ... *naS Delavske vesti. Pojavljalo »P*11 nja krize v industrijsh ob prehodu n > mir. Namesto pomsnjksnjs je čez n« lo preveč delavcev ... ■ Po svetovni vojni. Kaos po Evr«^ di nemški republiki preti civilns ^J ^ izzivajo boljševiki. Stavk, u povsod. Srbske čete so okupira* ^ ^ "naredile red" tamkaj. Ameriške kajo v Nemčijo. ^ Sovjetsko Rusija Ko#n'^,n J^d ^ vodstvom Lenina zahteva takoj* n čet iz Rusije in Ruaija naj prej izvede komunistična "voli*'J» k, Poljski in v državah bivše svstro^ narhije. (Dalja ta j, privatna produkcija ne bo vef np daj delavci prevzamejo svojo d* Vesti iz Jugoslavije ^ni uradnik streljal snega predstojnika, jatus t r e l i l sebe U sodišču v Cerknici je sodni nficiial Hožanc streljal v sod-" a predstojnika SlabeU in fl smrtno nevarno ranU, nato ' streli! sebe. — Storilec je 5 v disciplinarni preiskavi Uubljana, 28. oktobra.—Vče-« proti večeru se je pripetil v Cerknici zločin, kakršnega men-j. kronika ne pomni: sod-! uradnik, ki je bil v preiskavi gnidi nekih nerednosti, je med -jliševanjem oddal strel v sod-m predstojnika, nato pa sebi pognal kroglo naravnost v srce. jodni predstojnik se bori s smrtjo napadalec je bil mrtev takoj. Gre za višjega sodnega afici-jjl* Antona Rožanca, starega 43 Jl Bil je že dolgo let zaposlen M sodišču v Cerknici, kjer je bil ndnje čase njegov šef sodni lUrešina Franc Slabe. Rožanc je prižel pred kratkim v discipli-iirno preiskavo zaradi raznih o-tadb, ki so dokazovale, da je Robne nepravilno manipuliral s kolki in da je imel svojo skrivno pisarno, kjer je ljudem pisal tožbe, ovadbe — počel torej, kar ukon državnim uradnikpm prepoveduje. Zaradi sleparij s kolki je seveda kazalo za Rožanca Klo slabo: najbrže bi bil izgubil iluibo. To ga je močno razbur-jalo. nihče pa ni računal, da bo storil tako dejanje. Sodni predstojnik je poveril usli.ševanje Rožanca sodnemu prigtavu Borisu Kermavnerju, ki p je včeraj popoldne spet zaili-ševal. Od časa do čaaa je pri&el v razpravno dvorano — tu je bil asliševan Rožanc — sodni pred-stojnik Slabe, sedel za sodniško aizo in sam stavil tu in tam kak-ino vprašanje preiskovancu. -Ko jt okrog 5. popoldne spet stopil r dvorano predstojnik Slabe, je Kožanc planil pokonci, potegnil b iepa pištolo in ustrelil v Slabeta. Ta je s krikom: "Pomagajte, pomagajte!" planil na hodnik in sam odšel v gornje nadstropje v svoje stanovanje in se zgrudil nadivan. Takoj je prihitel zdrav-»ik dr. Smerdu in nato»še zdrav-»ik dr. Pušenjak, ki sta nudila nnjencu prvo pomoč. Ugotovila ta, da je krogla zadela Slabeta tik pod srcem in mu preibila pij lito in izstopila pod pazduho. Kro-llo so našli v obleki. Roianc je po tem strelu nameril pištolo sebi v srce in sprožil. Zbudil se je in bil v nekaj hipih mrtev. Ko so prihiteli ljudje v dvorano, je ležal Rožanc v mlaki krvi mrtev, ob njem pištola tipa From mer. Sodnega predstojnika Slabeta io še zvečer prepeljali z avtom v ljubljansko Leonišče, kjer so Javili transfuzijo krvi. Stanje •abetovo se je sicer nekoliko «Wj*slo, toda še vedno je nje-življenje v nevarnosti. Wanca bodo jutri pokopali v Vinici; ker je storil samomor, * cerkev odpovedala cerkven JJ*^ in ga bodo pokopali na ■blagoslovljeno pokopališče. Za-,pjHtil i* vdovo in majhnega o-■*«. Ta dogodek je zbudil v ^rlmici veliko razburjenje, saj J* dejanje, kakršnega se pri ** spominjajo, ^»rtna neteča. — Na cesti Pri Skofjj vasi v celjski okolici *J* 28- oktobra pripetila amrt-^»reča poaestniku, ki je za-osem otrok. Gre za 45 let-rj* Kr»<'«ta Poteka iz Vojnika. »<'al w je z tem in dvema ©-iz Celja domov, pa ga * Pri Skofji vasi podrl tovorni mu prizadejal take polj mrtex-Njegovih osem otrok da je bil v nekaj trenut- 4nr^v. Njegovih osei * wlh od 1 do 12 let. £skt >-et ROBIJB ZA UMOR 'prma „ umn,H Vida h tft«. o umoru Jožka '•ia v Naaovlčak iri,ja meaeca amo poročali ^ kl je bil izvršen nad tr-^ '»»m sotrudnikom Jožkom . dne 1». junija v Naao- K> Mengšu. Jožka Vida " n»*li zjutraj mrtvega. •>r"va v glavo- na eesti "*h'Orožnlštvo je kmsiu wl°* d« je nspsdls aku- Ja Bfo' (laviraa poroUla ts Jufoalavije.) plna katoliških mladincev, ki so se vračali z neke veselice v Komendi. Vidalija je umoril 28 letni delavec Franc Rogelj iz Naso-vič pri Komendi. Do sodne razprave, ki je bila 28. oktobra, ni noben list smel javiti, da je Vidalija ustrelil Rogelj. (Rogelj je baje funkcijonar v katoliških društvih, zločin pa se je dogodil ravno pred veliko prireditvijo "slovenskih fantov", naslednjih Orlov.) Obtožnica je obtoževala Rog-ja, da je ustrelil Vidalija po premisleku, torej z namenom. Obtoženec je v preiskavi dejanje priznal, naslikal pa je dogodek drugače, kakor pa ga je možno kombinirati po raznih izpovedih. On i)ravi, da se je vračal s sestro Cilko in nekimi prijatelji z veselice v Komendi, naleteli so na Vidalija in se sprijeli. Toda Rogelj lin njegov prijatelj Lah sta se umaknila Vidaliju, ki je bil močnejši. Ko pa se je Rogelj vrnil od doma spet na cesto, baje po kolo, je vzel s sabo nabit revolver. Na cesti — tako pripoveduje — ga je Vidali napadel in vrgel na tla. Rogel se je Ibal, da bi mu Vidali ne izpulil revolverja iz rok, zato je hotel izstreliti krogle v zrak, pri tem pa je zadel Vidalija v prsi. Tako se zagovarja Rogelj. Nastopilo je več prič, ki so nekatere navajale podrobnosti, neka po-sestnica pa je med zasliševanjem dobila živčni pretres in so jo morali odnesti iz rjuspravne dvorane in poklicati reševalni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. Bila je to posestnica, pred katere hišo je prišlo do umora. Streli so njo in njeno hčerko prebudili sredi noči in slišali sta strašne klice napadenega Vidalija na pomoč. Napadalec Franc Rogelj je bil konec razprave, ki je trajala ves dan, obsojen na 10 let robije. Požar v Ptuju, -r- V Ptuju je nastal 27. oktobra zvečer požar stari dominikanski vojašnici. V njej ima svoje delavnice tekstilna tovarna Angela Zigona, spodaj pa Trna svojo mizarsko delavnico mojster Potrč, v poslopju pa je tudi nameščen dragoceni "Perkov muzej", ki hrani mnoge zgodovinske dragoce nosti, posebno izkopanine iz dobe rimske Petovie (Ptuja). Požar je opazil mojster Potrč ter takoj obvestil gasilce, ki so z več brizgalnami brizgali vodo v goreče poslopje in kmalu zadušili požar. Vendar je ogenj povzročil mnogo škode na strojih tekstilne tovarne in pohištvu mojstra Potrča. Kako je požar nastal ni znano; lahko da gre za kratki stik ali pa za malomarnost delavcev. Ce bi ognja tako hitro ne ukrotili, bi povzročil milijonsko škodo. Neocenljiva škoda pa bi nastala, če bi pogoreli prostori Ferkovega muzeja z dragocenimi starinami. Na kolodvoru izginila. — Nenavaden dogodek je bil te dni prijavljen ljubljanski policiji: na ljubljanskem kolodvoru je neznano kam izginila 70 let stara ženica, ki je bila namenjena na Brezje s svojo hčerko. Je to 70 letna Suzana Oficija, žena železniškega upokojenca, ki živi že dalj časa s svojim možem in hčerko šiviljo na Ljubljanskem polju blizu novega pokopališča Ženica si je zaželela še enkrat popotovati na Brezje. Ker je podlegala nekaki melanholiji, je hčerka še pričakovala, da bi jo tak izlet na Gorenjsko razvedri" in pomagal. Pa sta šli. Na ljubljanskem kolodvoru je šla hčer ka kupit karti, mati pa Jo je če kala v bližini. Ko je hčerka dobila karti in stopila od blagajne ni več našla matere. Iskala jo je a nikjer Je ni bilo. V domnevi da je mater morda tok ljudi od nesel na peron in v vlak. je šla hčerka v vlak in s sprevodnikom iskala mater. Našla je nista. Hčerka je odšla domov, češ morda se je mati premislils in je odšla sama proti domu. Pa tudi doma je ni bilo. Zgodilo se je to v nedeljo 1«. oktobra in še zdaj ni nobenega glasu o stari Oficiji. Po rodu je bila mati if Beljaka in kaj lahko je, da se je v svoji melanholični razmiš-Ijenosti odločila starka za pot v Beljak. Zdaj iščejo ženico tudi po listih in upati je, da se bo le odkrilo, kje je. Morda jo je napadla lahna blaznost in se je kam zatekla, ne pove pa nikomur, odkod je in kako se piše, oziroma navaja napačne podatke. Vseka-ko izreden dogodek, da se more na ljubljanskem kolodvoru nekdo popolnoma brez sledu izgubiti. Vlomilec Jakopin Anton je stal te dni pred sodniki in se s svojo družbo zagovarjal zarsdi mnogih vlomov na Dolenjskem. Na obtožni klopi je sedel tudi njegov brat Lojze, dalje desna Antonova roka, bivši rudar Anton Valentinčič, Franc Brčon in njegova žena iz Brezovice, posestnik Jernej Marolt iz Unajnarjev in hlapec Alojz Marolt s Fužin >ri Ljubljani. Prvi štirje so kradli, drugi so plen sprejema-i in prodajali. Obsojeni so bili: Anton Jakopin na 2 leti robije, >rat Alojz na 7 mesecev zapora, Valentinčič na 1 leto in 8 mesecev robije, Brčon na 3 mesece in pol zapora, ostali trije pa vsak na tri mesece zapora. Brčonova žena je bila edina oproščena. Priprave za volitve. — Kakor se je pokazalo nekaj dni po razpisu volitev, bosta nastopali sigurno dve listi: vladna lista in opozicijska, na katero so se združile vse opozicionalne skupine iz vse države. Nosilec opozicijske liste bo dr. Maček, kandidirali pa bodo na tej listi tudi zastopniki vseh srbskih opozicijskih skupin, opozicijske skupine Sloveniji, socialisti iz vse dr žave in tudi Jugoslovanska na cionalna stranka s predsednikom, bivšim generalom in diktatorjem Živkovičem. Vsa opozici vseh barv in nians nastopi K Bizetovi stoletnici ja torej z eno listo. Seveda pa se na Mačkovo listo veže lahko več kandidatov v istem okraju. Ravno dogovori glede tega predstav jajo za zdaj največje napore in potrebujejo največ konferenc. ~•« C. K. ««r. W. J. J..k. ta J. J. Pdtar. z velikanskim prometom in ši vim življenjem, preko noči se Je vse premenilo. V mestu se sblra-jo lovci za srečo is vseh dešel sveta in v nJem se ja naaelllo tudi pol milijona kitajskih beguncev. Neposredna posledica tega je bila ta, da ao oene življenjskih potrebščin in stanovanj silno poskočile. Mnogi hiš ni lastniki so svoje stare najem nlke enostavno postavili na ce sto in oddali stanovanja na pravih Javnih drašbah novim inte resentom v najem, in to za na Jemnlne, ki nekolikokrat preže gajo prejšJe najemnine. Caanlki, ki izhajajo v koloniji, ao polni ogorčenih člankov' proti temu pojavu, toda oblasti po vsej pri liki nimajo prave moči in metode, da bi ga preprečili, Druga posledica Je bila ta, da so se začele širiti kužne boietni. Te Je oblast z energičnimi ukre pi "za srečo" omsjils vsaj na kitajske ubožn« četrti. 2ivil tre nutno ne primanjkuje, ker pri hajajo transporti s živežem s Ki llplnov, iz Indokine, Hiama, Hur me In celo iz Kaned« ter Av strallje. Prvi vtis, k I ga dobi človek v evropakl totrtl Viktorije, Je ta, da živijo tu samo milijonarji. Ko je po Japonski zasedbi Aangha ja to meato izgubila mnogo svojega prejšnjega pomana, se Je od Um kakor tudi iz drugih kitaj sklh velamest preselilo v Hong kong mnogo tvrdk, ki imajo svo Ja skladišča še vedno prariapol njena. Hongkong Je postal naj važnejše pristanišča za promet s Kitajsko, pred vaam sev«da za dobavo vseh mogočih potrebščin Cangkajškovi Kitajaki. Kmalu po Bastopnikih uglednih tvrdk so se pojsvlli tudi tipi. kl jih Je srečati povsod Um, kjer Je dsns motnost as hitro obogstitev. To ao ipfonl. dobičkarji in agenti oborošavalne Industrije, kl pro> dajejo vse, od paUntnih gumbov in klUjskih uniform do Uftkih bombnikov, bojnih ladij In — 27'/* glasov in zmagali v dveh največjih mestih. SHoraj bi bili izvolili tudi kongresnika, ki je ostal zadaj le za malo število glasov. Delavska stranka v New Vorku je tudi izvolila nekaj poslancev, Kaj vse to znači? Nič drugega kot to, da je delavstvo |m>II-tični faktor povsod, kjer ima pri lično močno rasrtdno organizacijo, ki nastopa proti vsem kapitalističnim strankam in njih trabantom. Njih kandidatje so lahko poraženi, tod« orjfanjpici-ja, stranka, ni poražena. Kjer nasto|»a delavstvo v neodvisni politični akciji, to je pod okriljem svoje stranke (ime ni važno), nI tudi iN) izgubljeni bitki nobenega (»ogorišča, praznoto in poraza, kot Je na primer slučaj z "nestrankarsko" politiko. In čim prej se ameriške delavske in farmarske mase tega zavedejo, predvsem pa njih o|ior-tuuističnl voditelji, in ustanove ivnfii stranko ter Jo obrnejo proti preživelemu in od socialna gnilolie rax|>adajočemu kapitalističnemu sint*mu, toliko prej Jim Ini |M>sijalo Molnce avobode, enakopravnosti in bratstva. "Kaj pa t Mlnneaotof' sli-šim kritike. "Mar niso bili poraženi farmerlaboriti", Yep, bili so. Toda pred štirimi In pred dvema letoma niso bili jn»-raženi; ko J* bila utranka bolj radikalna kot je danr«. Stranka Ja bila lakrat kolikor toliko u-umirjena pmti kupit al ti nt ti. Toda zadnja konvencija je stranko potUnila na desnico, ji izpulila »ocialiNtičnl zob, točko, ki je proglašala, da Je stranka sa odpravo kapiUlizma, In Jo potia-ttila v gol raformlsam. In ker so m "reformirali" tudi minne-sotaki republikanci in v aadnji kampanji govorili prav Uko "radikalno" ko farmer laboriti« so sladnji pogoreli. Za minne-•otak« delovne mase Ja to tudi nauk, kakor zs vse druge. VOLTAIRE: Kandid ali optimizem rOHLOVINIL OTON ZUPANČIČ UVOD NAPISAL »TANKO XVII. Kandid in njegov tluga prideta v deielo Hldn rado in kaj tam doiivita Ko sta bila na oreillonski meji, je rekel Ka-kambo Kandidu: "Vidite, da ta poluobla ni nič boljša od one; poslušajte moj svet: vrniva ae po najkrajši poti v Evropo." — "Kako bi se vrnila," je rekel Kandid, "in kam bi krenila? Ce grem v svojo domovino, Um koljejo vse vprek Bulgari in Arabi; na Portugalskem me čaka grmada; če ostaneva v tej deželi, tvegava, da naju vsak hip nataknejo na raženj. Pa tudi, kako bi se odločil zapustiti del sveta, kjer prebiva gospodična Kunigunda?" — "Kreniva proti Cayenneu," je rekel Kakambo; "tam najdeva Francozov, ki obredejo ves svet; ti nama utegnejo pomagati: mogoče se naju Bog usmili." V Cayenne iti ni bilo kar tako; v katero stran bi bilo mahniti, sta po priliki že še vedela; toda gore, reke, prepadi, razbojniki, divjaki — to so bile strahovite zapreke vsepovsod: konja sta jima od napora poginila; živež jima je požel; hranila sta se mesec dni s sadežem od divjak, naposled se znajdeta kraj majhne reke, ob kateri so rasli kokosovci, ki so ju pokrepčali in jima poživili upanje. Kakambo, ki je dajal vedno tako dobre svete kakor starka, je rekel Kandidu: "Naprej ne moreva več; nahodila sva se, na bregu vidim prazen čoln, napolniva ga s kokosovimi orehi, stopiva v to barčico in prepustiva te struji; reka vede vedno v obljudene kraje: ako se ne nameriva na nič prijetnega, se nameriva vsaj na kaj novega." — "Pojdiva," je rekel Kandid; "priporočiva se božji previdnosti." Plula sta nekaj milj med bregovi, ki so bili sedaj cvetoči, sedaj pusti, sedaj zložni, sedaj razdrapani; reka se je čedalje bolj širila; nazadnje se je izgubljala pod obok strahovitih pečin, ki so strmele do neba. Popotnika sta bila tolikanj drzna, da sta se izročila dereči-nam pod tem oblokom; reka, na tem mestu stisnjena, ju je nesla s strašno naglico in groznim šumom: za štiriindvajset ur sta zagledala zopet luč; a čoln se jima je razbil ob klečeh; celo miljo sta se morala plaziti od skale do skale; naposled se jima odpre brezkončno obzorje, obrobljeno z nedostopnimi gorami: dežela* je bila obdelana v zabavo in za potrebo; povsod se je družilo koristno s prijetnim: pota so bila pokrita ali mari okražena z vozovi sijajne oblike in tvarine, na njih so sedeli čuda lepi moški in ženske; vlekli so jih urni veliki ovni z rdečo volno, ki so prekašali po hitrosti najlepše andaluške, tetuanske in meijuinske konje. "Evo ti vendarle dežele," je rekel Kandid, "ki Je vse kaj drugega nego Vestfalija." Pri prvi vasi, do katere sta prižla, sta se s Ka-kambom ustavila. Nekaj vaških otrok, oblečenih v raztrgan, z zlatom pretkan brokat, se je igralo ob vhodu v selo s ploščicami; naša moža z druge Zemljine sta jih gledala: njih ploščice so bili precej veliki okrogli kameni, Žolti, rdeči, zeleni, ki so se nenavadno lesketali: popotnika je zamikalo, da bi jih nekaj pobrala; ti kameni so bili zlato, smaragdi, rubini, katerih najdrobnejši bi bil največje okrasje mo-gulovemu prestolu. "To," je menil Kakambo, "so brez dvoma otroci kralja te dežele in se igrajo s temi ploščicami." Ta hip se je pojavil vaški učitelj in jim je velel nazaj v šolo. "In to," je rekel Kandid, "je vzgojitelj kraljeve družine." Mali razcapane! so z igro takoj prenehali ter pustili na tleh svoje ploščice in vse druge igrače. Kandid jih |>oherc, steče k učitelju ter mu jih spoštljivo ponudi, kažoč mu z znamenji, da ao njih kraljeve visokosti pozabile svoje zlato in drago kamenje; vaški šolnik se nasmehne, vrže vse skupaj na tla. pogleda Kandida z velikim začudenjem v obraz ter odide svojo (Mit. Popotnika sta hitela pobirati zlato, rubine In smaragde. "Kje sva?" Je vzkliknil Kandid; "otroke tukajšnjega kralja morajo dobro vzgajati, ker jih uče prezirati zlato in žlahtno kamenje." Kakambo Je bil prav tako osupel kakor Kandid. Nazadnje sU ae približala prvi hiši v vasi; bila je zidana kakor v Ev ropi kaka palača. Sila sveta se je gnetlo pred vrati in še več v hiši aami; prijazna godba ae Je razlegala. iz kuhinje pa so prihajale blage dišave. Kakambo se je približal vratom in slišal, da govore po peruvansko. To je bil njegov materin jezik, saj je splošno znano, da se je Kakambo rodil v Tukumanu, vasi, kjer razumejo samo ta jezik. "Za tolmača vam bom," je rekel Kandidu; "stopiva v hišo, krčma je." Takoj ju povabijo dva točaja in dve po-strežnici v zlato vezenih oblekah in z lasmi, povezanimi s svilenimi trakovi, naj sedeta k skupnemu obedu. Prinesli so na mizo četvero juh, vsako z dvema papigama, kuhanega jastreba, ki je tehtal dvesto funtov, dve pečeni opici odličnega okusa, tristo kolibrijev na enem pladnju in &e*tsto še manjših ptičic na drugem, izbranih žar in slastnih oblizkov; vse na pladnjih iz neke vrste gorskega kristala; točaja in postrežnici so nalivali različne likerje, pripravljene iz sladkornega trsa. Gostje so bili večinoms trgovci in vozniki, vsi skrsjno vljudni ljudje, ki so zastavili Ka-kambu z največjo obzirnostjo par vprašanj in so na njegova zadovoljivo odgovarjali. Ko je bil obed v kraju, sta mislila Kakambo in Kandid, kako bogato plačata svoj potrošek, ko sta vrgla na mizo dve tiatih velikih kep zlata, ki sta jih zunaj pobrala; krčmar in krčma-rica sta bruhnila v smeh in sta se dolgo držala za boke; naposled sta se umirila. "Gospoda," je rekel krčmar, "pozna se vama, da sta tujca; mi jih ne vidimo pogostoma; oprostita, če sva se zasmejala, ko sta nama ponudila v plačilo kremene z naših velikih cest; gotovo nimata tukajšnjega denarja; pa ga tudi ne potrebujeta, če hočeta tukaj obedovati: vse gostilnice, ustanovljene v povzdigo prometa, plačuje vlada ; pri nas smo vama slabo postregli, zakaj ta kraj je siromašna vas; povsod drugod pa vaju bodo sprejemali, kakor vama gre." Kakambo je razlagal Kandidu vse krčmarjeve besede, in Kandid jih je poslušal z enakim občudovanjem in enako zmedenostjo, s kakršno jih je Kakambo pripovedoval. "Kakšna je vendar ta dežela," sta govorila eden in drugi, "neznana vsemu drugemu svetu, kjer je vsa narava tako različna od naše? Po vsej priliki je to dežela, kjer je vse v najlepšem redu; zakaj neobhodno potrebno je, da mora biti taka na svetu: in reci mojster Pangloss karkoli, jaz sem često opazil, da je v Vestfaliji vse slabo urejeno." XVIII. Koj ata ie videla v deteti eldoradnki Radovedni Kakambo je hotel od gostilničarja vse mogoče izvedeti. Ta mu je rekel: "Jaz sem velik nevednež in se zraven prav dobru počutim; a tu imamo starca, ki se je umeknif z dvora in je najbolj učen človek v našem kraljestvu in najzgovornejši." — In takoj povede Kakamba k starcu. Kandid je igral samo še drugo vlogo in je svojega slugo spremljal. Stopila sta v jako preprosto hišo, zakaj vrata so bila samo srebrna, opaž po sobah samo zlat, toda izdelan s takim okusom, da ga ne bi prekosili najbogatejši opaži; veža je bila vdelana resda samo z rubini in smaragdi, a vse skupaj je bilo tako razporejeno, da je odlični slog pač odtehtal to skrajno preprostost. Starec je sprejel tujca na zofi, oblazinjeni s kolibrljevlm perjem, in jima je ukazal postre-či z likerji v demantnih posodah; potem jima Je utcšll radovednost z naslednjimi besedami: "Sedaj sem v stointrisedemdesetem letu, in od svojega rajnkega očeta, kraljevega konjuš-nika, sem slišal o presenetljivih državnih prevratih v Peruju, ki jim je bil sam priča. Kraljestvo, v katerem smo, je nekdanja domovina Inkov, ki so jo v svoji nespameti ostavili, da bi si podjarmili nekaj sveta, a so jih nazadnje uničili Spanci. Knezi njihovega rodu, ki so ostali na rodni zemlji, so bili modrejši; odredili so sporazumno z narodom, da ne sme oditi nikdar noben prebivalec iz naše male kraljevine: in to nam je ohranilo nedolžnost in srečo. Španci so imeli nekake zmedene slutnje o tej deželi, imenovali ao jo Eldorado, in neki Anglež, vitez Raleigh po imenu, se ji je pred nekako sto leti celo približal. A ker smo obkroženi z nepristopnimi pečinami in prepadi, smo doalej ves čas na varnem pred grabežlji bili vostjo evropskih narodov, ki jih navdaja ne-umljiv pohlep po kremenju in blatu naše zem-Ije, in ki bi naa, da bi se domogli tega blaga vse do zadnjega pobili." (Dalj« prihodnji*.) I*ea Andor: Nepričakovana vloga (•ospodična Ljrvlja Aubertino-va. slavna filmska igralka, je pn dolgem, mučnem filmanju neke-ga filma, prišla za nekaj tednov na oddih k morju; »edela Je v svoji ainji, a kerija \mm ektlojno ■leotte. Tera| adUt«et#el Sapi* Ia rtjleajlk NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepa 11. redne koaveadje a« lahke naroči aa list I[*■ prišteje eden. dva. tri, itirl aH pet člana* ia m« 4rmU— k alal. L let Proovete stane aa m enako, sa ttaae ali aoflssv - r pa flaal Ia plačajo pH aaoaa^ate f!J» -k na ročni al. TSroJ osdaj al ■ m p 1 im Proeveta lo vala " Ctsa $1» IM s.ie 1* 1* UM ono letno naročnino. Ker tednik. 00 JI« te priAteJe Jo liet predrac aa tlane 8.N.PJ. Llet Proeveta Jo ■ gotovo Jo v vsaki drnltel nekdo. Id M rad čltal Ust vaak «« listo Proeveta J«: Za Zdroi. drftavo In Kanade.IS.M Za Cleore Ia Ckkase )• • 1 tednik In..............4.S0 1 t«dnlk In ........... t tednika la............. Z.S0 S tedalka Ia........... S tednike In.............Z.40 S tednlks in........... 4 tednike In............. 1J0 I tednike In........... 5 tednikov la_____*...... ali I todnlkev In.......... Za Evropo ................... Izpolnite opodnli kapon. pri loti tr potrebne vsoto deasri« •» 3rder v ptaae H al aarotito Proeveta. Hat. ki J« »a* roJaanHa: - Vselej kakor kltro kateri tek flano* > SNPJ, ali *e se presoli pto« od dmlino In ho aahhevsl M* irdnik, hode moral tisti «lan la datUne drnlis«. k« )• * ^ na.«*ena na dn«vnik Proeveta, to takoj aatnanltl up"*«' ^ in ohfn*m doplačati dotitno vsoto lista ProsveU AksW to«laj mora upravnittvo aniftatl dotam sa to vsoto aor^m__ 1'HOMVKTA. HNPJ. ?S57 to. Uaadelv Ave, ,,L Prtlolena po*ii|eia earotnlae sa list Treevete veeto .. .............................ftdro*™* ' I) 1» N»-U» ....i.*^ ................ - I V' ' I lata vile ledoik la ta prlpMfce Peal Rev na ud. francoski fi-nančni minister.