SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 25 gld.„ za pol leta 8 £ld.c za četrt in'-i 1 yld., u j«a»s
mesec 1 pld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za tele leto 12 fld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld,, la jeden »niec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ved aa leto. Pcsamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) riprejema upravniStvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nliee št. 2.
Rokopisi le ne vračajo, netrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne.
Štev. 190.
V Ljubljani, v četrtek 20. avgusta 1896.
Letnili XXIV,
„Slovanska po vodenj."
Panslavizem, to je strašilo, katero že mnogo let razni nemški časniki slikajo na steno, češ, da se bližajo časi, ko bode slovanska povodenj zalila in azijatsko barbarstvo popolnoma zatrlo zapadno Evropo. — Narodno gibanje mej avstrijskimi Slovani, ki se opirajoč na državne zakone in naravno pravo bore za svoj obstanek v mnogojezični Avstriji proti nemški in mažarski nadvladi, smatrajo kot znamenja temne noči, ki bode razprostrla strašna svoja krila po nemških pokrajinah.
Mi smo že neštevilnokrat ponavljali trditev, da je „slovanska povodenj" le prazna bajka nemških šovinistov, ki imajo slabo vest. Avstrijski Slovani hočemo in želimo slavno in mogočno Avstrijo pod žezlom presvetle habsburške dinastije. Močna in trdna pa je država, če so srečni in zadovoljni njeni narodi, nje piebivalstvo. V korist Avstrije je torej, da pomiri svoje narode, da je pravična vsem v vsakem oziru in pospešuje njih kulturni razvoj. Slovanski narodi imamo z nemškim, mažarskim in italijanskim jednake dolžnosti do države, skupue svoje domovine, in zato zahtevamo od nje tudi jednake pravice, nič več in nič manj. Božja previdnost nas je združila v Avstriji, ž njo hočemo ostati združeni v žalosti in veselji. >
Jednako prazno je strašilo z „moskoviti," kakor zapadna Evropa kaj rada nazivlje ruski narod. Večkrat smo že naglašali, da mej ruskim narodom v obče ni nobene slovanske zavesti, in da so tudi takozvani „slovanofili" v prvi vrsti Rusi in da ne kujejo tajnih zarot proti Avstriji.
Tako piše celo „N. Fr. Pr." peterburški dopisnik v jednem svojem članku o ruskih razmerah. — Tako je imenovani slavofobni list dne 13. t. m. mej drugim objavil vsebino spomenice, katero je kov, prvi ruski vodja takozvanih „slovanofilov"
Nemci bi rekli „panslavistov" — sestavil 1. 1849 na povelje carja Nikolaja I. Ta piše:
„Po mojem mnenju je prejšnja podlaga socijal-nega reda na zapadu ravno tako napačna, kakor današnja. Naravna posledica temu so brezverstvo, anarhija, materijalizem in moč proletarcev. Sebičnost v katoličanstvu brez pravega krščanstva je pripomogla do teh slabih posledic. Sreča za Rusijo, da zavrača zapadno omiko in si je rešila pravo vero. Cerkev nam je ostala čista (?), carjeva neomejena volja je podlaga državi; sicer ima vlada svoje slabosti, kakor vsaka človeška naprava, toda boljša je, kakor naše plemstvo, ki se je ločilo od ljudstva, ko so zavladale ideje Petra I. in zapadne misli; od tedaj je naša aristokracija sovražna ljudstvu, ker zaničuje ljudsko mišljenje in versko prepričanje, zato je preporod Rusije mogoč le iz ljudstva. To je prepričanje slovanofilov. Ti hočejo gojiti zveze z za-padnimi Slovani; te zveze pa ne smejo prekoračiti sočutja ž njihovo usodo. Več nočemo, kajti ostati hočemo Rusi. (Car Nikolaj je dostavil: To sočutje pa ne sme pospeševati upora proti vladum sosednih in prijateljskih držav, tudi ne prikrivati želje, da bi se združili vsi Slovani.) V tem oziru je posebne važnosti položaj v Avstriji; Nemci zgubljajo svojo nadvlado, Avstrija se pretvarja v slovansko državo. To pa ni Rusiji po godu. Avstrija bi potem mogla pritegniti južne Slovane ter tako ovirati razširjanje pravoslavja. Bolje je torej, da v Avstriji ostane vse pri starem. Iz tega pa sledi, da slovanofili ne poznajo panslavizma, ki je po našem mnenju nemogoč. Temu nasprotujejo katoličanstvo mej Čehi in Poljaki ter ideje zapadne kulture, ki navdajejo tamušnje slovanske narode. <Car dostavlja : Tako je, vse drugo domišljavost. Bog sam more določiti bodočnost; združenje vseh Slovanov pod jednim vladarjem pa bi bil pogin Rusije.)"
Isti dopisnik se je razgovarjal tudi z znanim
slovanofilom, generalom Kirejevcm. Ta je rekel mej drugim :
„Mi hočemo le moralno podpirati individualnost slovanskih narodov, a tudi v tem oziru le do gotove meje. Vemo namreč dobro, da se nam takoj odgovarja : Kaj pa vaši Poljaki ? Tem radi privolimo narodno prostost v njihovem ozemlji, isto želimo ostalim Slovanom, toda brez vsacega napada na podlago države, v kateri žive. Sicer pa moramo priznati, da so si Slovani izven Rusije priborili ugodne položaje, posebno v Avstriji. Le Rusini imajo še povode pritožbam. Ali bi ne bilo Avstriji na korist, da odpravi te vzroke rusinskih pritožb ? Tega ne vprašam kot ruski politik, temveč kot Slovan, ki želim vsakemu narodu kulturni razvoj, kot prijatelj Avstrije, ki obžalujem rastoče tamošnje narodne prepire. Mi čutimo, da pojemlje narodnostna ideja v Evropi, a ne glede na to, mi nimamo istih teženj, kakor Italija in Nemčija. Mi nočemo novih osvojitev, tudi na Balkanu ne. Mi hočemo, da se na Balkanu razvijajo mlade države brez tujega vpliva."
Tako dopisnik dunajske „N. Pr. Pr." Mi sodimo, da ta list prisoja nekaj resne važnosti gorenji izjavi, sicer bi je ne objavil, zato pa tudi pričakujemo, da ne bode ob vsaki ugodni in neugodni priliki kričal o slovanski povodnji in zatiranju avstrijskih Nemcev, če kje na Moravskem kakemu nadležnemu Židu stopijo na kurje oko, ali se upiramo krivični preširnosti naših narodnih nasprotnikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. avgusta.
Isterski Italijani in prihodnje volitve. Kakor drugodi, vrše se tudi že v Trstu in po Istri priprave za bodoče državnozborske volitve. Pri zadnjem občnem zboru „Societa politica italiana"
LISTEK.
Barut-jok!
Turška novela. — Posl. D.
(Konec.)
Ibrahim pa stoji še dolgo na divanu in gleda ostro spečega pašo, kakor bi ga hotel prodreti s svojim pogledom. Naposled se približa Aliju in mu privzdigne očesno kožico: oko je bilo stekleno, brez življenja.
„Spi!" zavpije vezir svest si svoje zmage. Potem leže na pernico, ravno nasproti svoji žrtvi, da ga ne spusti iz očij, in začne počasi glasno pripovedovati :
„Ko sem mu naznanil nesrečno poročilo, se je začel umivati in potem je molil dolgo, obrnjen proti Meki. Ko je nehal moliti, je vzel iz rok sužnjevih rudečo vrvico, naredil sam zanjko in si jo krog vratu položil. Pogledal me je še enkrat, prekrižal si roke na prsih in poklical ljudi. Ti so prijeli motvoz za oba konca in na vso moč vlekli".
„Pogled na to je bil strašen: obraz je obledel, iz rudečega je postal kakor škrlat, — in naposled bled. Oči so izstopile in gledale ves čas v ; jezik je postal trd in molel iz ust. Sužnji so še krepkeje potegnili. Bilo je videti, kakor bi se ne hotela ločiti
njegova duša od telesa. — Se enkrat se strese — in glava pade. — Suženj vzame vrvico, potem pokrijejo truplo s plaščem. Ali se je zadostilo pravici tvoji, padišah ?"
Po teh besedah pokrije suženj vezirja s plaščem, se približa Aliju in mu pihne dvakrat naravnost v obraz.
Vrli paša prestrašen krog sebe pogleda, kakor bi se zbudil iz groznih sanj.
Suženj se mu globoko prikloni in mu izroči motvoz. Zdaj se Ali zavč. Brez obotavljanja vzame vrvico, jo zopet skrije pod plašč in hiti mimo na tleh ležečega vezirja proti vratom.
„Gospod", pravi zamorec, „morda ga hočeš videti ?"
„Ne, ne 1" zavpije paša, „pogled na mrliča bi me preganjal noč in dan".
Ko pa pride ven, pokliče vojake in častnike ter reče : „Mrtvec ne potrebuje straže !"
Načelniku janičarjev ukaže, naj takoj odidejo, sam pa naglo odjezdi v palačo sultanovo.
„Mirno naj počiva !" reče slovesno Selim III., ko je paša nehal pripovedovati. „Smrtni boj, praviš, da je dolgo trpel ?"
„Grozno dolgo", odvrne Ali, „jaz sem bil prepričan, da je bilo sedem duš v njegovem telesu. Premogočni gospod, kot zvesti suženj tvoj, sem pri-
pravljen vsak hip življenje dati za-te; toda prosim te, prizanesi mi S poveljem, kakoršno sem moral danes izvršiti."
„Bodi miren, Ali, ustrežem želji tvoji. Izbral sem te le, ker vem da si mi najzvestejši; komu drugemu bi hudobnež morda celo ušel!"
Opolnoči, ko je srebrni zadnji krajec izginil za gorami, je drčala mala ladija po Bosporu. Na krovu je bil ei vezir Ibrahim.
„Kaj ne da, draga Kadila", je pravil mladi svoji ženi, „to bi bilo res bedasto, da bi zaradi ubozih petsto mošenj denarja umrl! Danes sem se vnovič prepričal, kaj imam na tebi. Ti si mi razo-dela skrivnost egipčanskih žena, s katero morem vsacega vspavati. Sicer ni težavna, a je dragocena skrivnost. Le čudim se, da se je tako malo poslužujejo. Kako neumne oči ima ta Ali! Radoveden sem, kako ga bode sultan kaznoval, ko izve mojo zvijačo. Ubogi Ali! Skoda njegove pošteLe kože. Sicer bi ga rad vzel seboj in odtegnil sultanovi kazni, — pa prepošten je."
Ko je Ibrahim to izgovoril je zaspal.--
♦
* *
„No, kaj pravite k temu, gospod", vpraša Ha-med, ko je končal svojo povest; „ali bodete še trdili, da je hipnotizem iznajdba našega veka V"
je posl. dr. Bartoli pojasuoval, kako treba Italijanom postopati povodom volitev, in izrazil tudi že opeto-vano izraženo nado, naj bi se združili vsi italijanski poslanci v jedeu klub. Potem je pa pričel navduševati navzoče za vztrajni boj, povdarjajoč, da si morajo sami pomagati in zjedinjeni postopati, da se jim posreči odbiti naval od slovanske strani. Nadalje si je dr. Bartoli predrznil izustiti mnenje, da si Italijani lahko pribore vse isterske mandate, ako le količkaj solidarno postopajo, zagotovljena jim je je pa zmaga v peti skupini. Posebno pa je ogrel govornik navzoče za italijanski klub v držav, zboru in sklenilo se je, da se v to svrho vrši posvetovanje italijanskih zastopnikov. — Posl. dr. Bartoli mora biti zelo kratkoviden, ako meni, da bo zmaga res tako lahka, in v svoji kratkovidnosti noče videti agiluosti, ki se pojavlja mej isterskimi Slovani, kateri bodo svojedobno jasno pokazali, da isterska tla niso ugodna za iredentovce in da je slovanski rod že dovolj dolgo prenašal neznosne krivice, ki se mu opetovano gode z nasprotniške strani. Italijanska klika naj bo prepričana, da pride sedaj tudi zanjo dan plačila za vse, Slovanom izkazane „dobrote".
Ogerski liberalci so po dolgem premišljevanju konečno vender prišli do zaključka, da ne morejo biti kos neumornemu delovanju katoliške ljudske stranke in so sklenili prirediti splošen shod, na katerem bi se pomenili, kako se zjediniti v boju zoper sovražnika. To misel so jim najbrže vcepili židovski liberalci dunajski, ko so jih posetili v Budimpešti. Najvplivneji možje šopronjskega komitata, pravi poročilo, skrbe zato, da se tekom prihodnjega meseca zbero v Šopronju vsi „zavedni" ogerski voditelji in si osnujejo načrt za boj proti klerikalcem. K temu shodu bodo poslale zastopnike tudi druge stranke. Razumi se, da bo največ udeležnikov iz Abrahamovega rodu. Sedanjim predsednikom je odbran baron Augustinetz.
Zaroka črnogorske kneginje z italijanskim prestolonaslednikom je napolnila z veliko radostjo tudi francoske kroge, ker trdijo, da bode prihodnja italijanska kraljica prijateljica Francije. Njen matemi jezik je francoski in tudi njen oče, knez Nikita, je Francezom prijazen. Vzgojen je na francoskih tleh in pred tremi leti je bil v Parizu ter pri ti priliki podaril predsedniku Garnotu krasno izdelan meč. Tem povodom je baje pripomnil, da ima še jeden tak meč, s katerim bi rad šel v boj zoper sovražnike črnogore, Rusije in Francije. Iz teh besedij je razvidno, da knez Nikita ni tujec v Franciji, in ravno tako umevna radost Francozov nad objavljeno zaroko. Nekaterim krogom pa seveda ne ugaja ta zaroka in bi raje videli, da bi dospela na italijanski prestol princezinja iz kake mogočneje države.
Italija in Rusija. Že v jeseni leta 1892 je omenil marki Rudini v nekem pismu na svoje volilce, da je Italija takorekoč navezana na dobre, ugodne razmere nasproti Rusiji, in da je to njegova zasluga, ker je bil on prvi, ki je gojil tako politiko. Sedaj se je pa bolj ko kedaj poprej pokazala Rudinijeva Rusom prijazna politika. Te dni ga je obiskal namreč Leontjevv, vodja ruske ekspedicije v Srednji Afriki, se z njim dalje časa pogovarjal in včeraj celo pri njem obedoval. Govori se po Rimu, da prihaja Leontjevv od neguSa Menelika ter ima nalog posredovati, da se doseže za obe stranki ugodna pogodba. Rusiji je seveda mnogo na tem, da vlada mir mej Italijani in Abesinci, ker se noče zameriti niti tej niti oni stranki. Popolno umljiv je toraj obisk Leontjevva na rimBkem dvoru in nekateri krogi pričakujejo od tega tudi precejšen vspeh. Nadaljni znak obstoječe prijaznosti mej Italijo in Rusijo j9 tudi to, da je došel v Cetinje carjev poslanik, ki ima nalog, v njegovem imenu pozdraviti italijanskega prestolonaslednika.
Novi nemški vojni minister Gossler ni novinec v občevanju z državnim zborom, ker je imel kot ravnatelj splošnega vojnega oddelka dovolj opravila s posamnimi predlogami vojnega minister-stva. Konečno je bil Gossler dalje časa pooblaščenec v zveznem svetu. Kot govornik se navadno ni posebno odlikoval, pokazal pa je precejšno stopinjo izobraženosti. Antisemitom se je pri neki priliki prav hudo zameril in s tem je dovolj označeno njegovo stališče nasproti Židom. Kako stališče zavzema Gossler nasproti predlogi o novem vojaškem zakoniku, še ni gotovo, vendar se pa misli, posebno v krogu prijateljev kneza Hohenlohe, da se v tem oziru ne bode veliko razlikoval od bivšega vojnega
ministra, ker sicer bi se moral umakniti knez Hohenlohe. Od Gosslerja je torej odvisen obstoj državnega kanclerja.
Španjska vlada in kubanski vstaši. V poslednjem času so nekoliko potihnula poročila o vednih bojih na otoku Kubi mej vladnimi četami in vstaši, vendar bi se vsakdo zelo motil, ako bi menil, da vlada na otoku mir. Ako namreč poročila niso pretirana, postopa španjska vlada zelo neusmiljeno nasproti prebivalcem imenovanega otoka. Kdor je le količkaj na sumu, da simpatizuje z vstaši, pride v roke španjskim vojakom, kateri ga odvedejo v domače trdnjave. Prepogosto se zgodi taka krivica le vsled denuncijacije, akoravno se ne more dokazati niti najmanje kaznjivo dejanje. Devetdeset takih nesrečnežev, ki so morali hipoma ostaviti družino in delo, se nahaja v trdnjavi Oeuta. Kakor poroča „Frankf. Zeitg." je jeden izmej njih doposlal kraljici prošnjo, v kateri jo prosi ako ne druge vsaj te milosti, da se pozovejo vjetniki pred sodišče, kjer bi se mogli zagovarjati. Poslednje poročilo morda malo preveč črni španjsko vlado, vendar je pa gotovo, da se pravilno ne postopa proti prebivalcem, katerim se konečno vendar ne sme zameriti, ako simpatizujejo s svojimi, za svoje pravice se borečimi rojaki. Vlada bi umestneje storila, da bi s takimi čini ne dražila ob jednem ostalih držav, od kojih je kolikor toliko odvisna njena moč in veljava. Konečno bode pa tudi prebivalstvo samo spoznalo, da se mu godi velika krivica z nepotrebno vojsko.
Cerkveni letopis.
Pastirski list
krškega knezoškofa dr. Jož. K a h n a povodom deželnozborskih volitev.
(Konec.)
3. Koga in kako je treba voliti.
1. Koga je treba voliti, to sem vam večjidel že povedal; vi morate voliti trdno verne kristijane. Iz katekizma ste se učili in v pridigah in krščanskih naukih ste slišali, da ni dosti, če imamo vero v srcu, marveč da moramo vero tudi v dejanju kazati, ter jo, če je treba, z besedo odločno spoznati.
Če že izvzamemo vodnike najnovejše stranke, se bo dandanes komaj kdo na Avstrijskem predrznil reči, da ničesar ne veruje, da kdo kaj takega pravi, to je redka izjema v primeri z veliko veČino vernega ljudstva. Da, ravno nasprotno slišimo te ljudi vedno praviti: vera mi je sveta, proti veri nimam nič; ko bi to 2e zadostovalo, potem bi res bili Vbi dobri katoličani.
Spoznate jih lahko na jednem znamenju: povprašujte, ali kaj spolnujejc svoje verske dolžnosti, ali hodijo k božji službi, ali posvečujejo praznike, ali sprejemajo svete zakramente? Na tem bodete lahko spoznali, ali je ta in oni, ki se vam za poslanca ponuja, veren kristijan ali ne?
Vi morate voliti pametne, izkušene, značajne može, ne take, ki vam vse mogoče obetajo, v odločilnem času pa odskočijo in svojih obljub ne izpolnijo.
Poslancem se mora sicer pustiti neka prostost, da po okolščinah in po skupnem posvetovanju tako ali drugače sklenejo, če se kaj boljšega doseči ne da ali kedar je treba odvrniti večje hudo, ali krščanskih načel in temeljnih postav človeške nature nikoli ne smejo zatajevati in razdirati.
Ker pa nikdo ne more imeti v vsakem oziru vseh znanosti in izkušenj, zato se vam bodejo naznanili volilni kandidati iz vseh stanov, verni kristi-jaui, izkušeni možje, ki ljubijo domovino, katerih zvestoba in ljubezen do cesarja in države ste ne-omahljivi. Volite poslance, katerih srce za ljudstvo bije; kaj pomagajo lepe besede o naudušenjn in ljubezni do ljudstva, če dejanja ni?
Kako lahko bi se n. pr. bila izpolnila želja velike množine ljudstva ter se vsaj za jeden del nove celovške bolnišnice poklicale za postrežbo usmiljene sestre; kako hvaležno bi bilo ljudstvo poslancem in s kakšnim veseljem bi bilo sprejeto to delo krščanskega usmiljenja 1 Ni res, da bi bilo dražje, marveč ceneje, izvidi se to iz izkazov bolnišnice v Inomostu, kjer imajo nune za postrežnice. Nikomur bi se pri tem kaka krivica ne bila storila, ko bi se za bolnike in umirajoče kolikor mogoče dobro skrbelo.
Strankarski nazori pri tem vprašanju nimajo nič opraviti; navidezne stavbene zapreke niso noben zadržek, da bi se bolnišnica nuuam ne izročila vsaj v 10., 20. ali 30. letih. Katoliškemu ljudstvu na Koroškem, ki šteje pri 340.000 duš, nasproti 18.000 do 20.000 ljudem druge vere, je prirojeno zaupanje
do samostanov in posebno do redovnic kot postrež-nic v bolnišnicah. Bolniki zaupajo v njihovo molitev in usmiljeno pomoč v najtežavnejšem trenutku življenja, v smrtni uri; pri njih najdejo sočutje, tolažbo in pomoč, prihajajočo iz vernega, Bogu udanega, ljubeznjivega srca. Zato pravim, volite može, ki imajo kaj srca do ljudstva.
2. Kako je treba voliti?
Na to odgovorim najprej z vprašanjem: Česa ne smete storiti? Pred vsem mišljenja in prepričanja drugih ne zaničujte in ne prezirajte; ne zasmehujte in ne žalite ga I Če drugi drugače volijo, jih zavoljo tega ne smete zaničevati, ali pa se jih izogibati; tudi se ne smete med seboj prepirati ali obrekovati; krščanska vera nam to prepoveduje!
Samo za čas volitve, posebno na volilni dan, če je mogoče, ne občujte z ljudmi, ki so drugega mišljenja: skušnja nas uči, da se včasi pri volitvah vnamejo strasti; strast pa človeka slepi. Zato naj ostanejo verni možje vkup ter naj se ne brigajo za zasmehovanje in ščuvanje nasprotnikov.
In zdai, ljubljeni verniki, bi vam še povedal, kaj imate pri volitvah storiti: Nobeden volilec naj na volilni dan doma ne ostane! Vsakdo naj pride o pravem času na kraj, kjer se zbirajo somišljeniki ; ta kraj se bo vsem naznanil. Nikdo naj ne pravi: kaj leži na mojem glasu! Ko bi vsi volilci tako govorili in tako delali, potem bi nikogar k volitvam ne bilo.
Vsaj veste, da vam je na vest navezana ostra dolžnost, priti k volitvam; tukaj gre za vaš lastni blagor ali vaše lastno gorje, in dostikrat so volitve že bile odvisne od jednega samega glasu.
Akoravno bi se vam pri delu prav mudilo, pridite vsekako k volitvi; Gospod bo vas vestne, na-udušene kristijane gotovo na drugi strani za to blagoslovil, tako da škode ne bodete trpeli.
Ostanite vkup, dokler volitve niso končane, in ne razidite se prej, predno ni vse pri kraju, kajti če se glasovi na več oseb razdelijo, treba je, da se marsikateri krat voli še drugi- ali tretjikrat. Med tem časom pustite svoje druge opravke, ker ne veste, kedaj vas pokličejo k drugi ali tretji volitvi. Dostikrat se tudi zgodi, da nasprotniki navlaSč zadržujejo kakega volilca, da bi volitev zamudil.
Kako bi se moralo vernemu kristijanu kot vo-lilcu očitati, ko bi se volitev ponesrečila, ker on ni prišel ali ni bil o pravem času na mestu.
4. Složno postopanje pri volitvi.
Ljubljeni verniki! Vi sami dobro veste, da je vspeh odvisen od složnega postopanja; zato se pri volitvah ne smemo preveč ozirati na osebe. Če se ti slučajno ta ali oni manj dopade in bi svoj glas rajši dal komu drugemu, bodisi kot volilnemu možu ali kot poslancu, moraš vedno osebno nagnenje ali nasprotstvo od sebe odvrniti. Kajti na tem ni ležeče, da se nam kdo bolj ali manj dopade, marveč na tem leži vse, da dotični dobi največ ko mogoče glasov, bodisi kot volilen mož, bodisi kot poslanec.
Zato bo vsemu volilnemu gibanju na Čelu stal katolišk volilen odbor, ki se bo z zaupnimi možmi iz vseh pokrajin dogovoril in zjedinil o pripravnih kandidatih za deželni zbor; ti kandidati se bodejo vam potem priporočili.
Volilni odbor bo tudi na vse strani za volitve dajal svoja naročila, da se bodo prihodnje volitve redno vršile in se srečno končale.
Če hočemo, da se kaj doseže, morajo se želje in naročila katoliškega volilnega odbora in želje zaupnih mož voljno, natančno in točno izpolnjevati in izvrševati.
Če bodete vi, ljubljeni v Kristusu Gospodu, natančno in vestno tako ravnali, kakor ste slišali, in ob jednem se spominjali svojega Boga, potem morate zaupljivo reči: akoravno je nam težko bilo, vendar smo storili svojo, od Boga nam po posvetni oblasti naloženo dolžnost, izpolnili smo dolžnost, katero so nam duhovni predpostavljeni razložili po našem višjem duhovnem pastirju.
Vsakateri vspeh pride od Boga, ki bo našo vestnost, natančnost in naše prizadevanje gotovo blagoslovil, če svoj volilni posel opravimo, njega se spo-minjajoči.
Ker je vse od božjega blagoslova odvisno, izprosimo si od Boga srečen izid; zato ukažem, naj častiti duhovni pastirji ta list iz prižnic preberejo in naj pravočasno opravijo z verniki molitveno uro pred razpostavljenim Najsvetejšim. Na volilni dan pa naj molijo tisti, ki imajo čas in ki niso pri volitvah ali drugih opravkih zadržani, v cerkvi ali kaki domači
kapelici, ali pa doma sveti rožni venec, da bi Bog blagoslovil naš trud za dobre volitve.
Naj vas blagoslovi Bog f Oče, Bog f Sin in Bog t Sveti duh in milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami vsemi. Amen.
V	Celovcu, dano meseca avgusta 1896.
Jožef 1. r., knezoškof krški.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. avgusta.
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Včerajšnje izredne seje se je udeležilo le 17 odbornikov.
Pričetkom seje se spominja župan rojstvenega dne Njega Veličanstva cesarja ter naznani, da je v spremstvu dveh odbornikov podal se k deželnemu predsedniku in ga prosil, naj brzojavnim potom sporoči vladarju udanost mestnega sveta. Dalje naznani župan, da je nedavno umrli ljubljanski rojak Knoer-ler zapustil ubožnemu zakladu 3000 gl. in 1000 gl. za zidanje ubožne hiše. V znamenje hvaležnosti se dvignejo odborniki s sedežev.
Odbornik dr. Požar poroča o prošnji Marije Czernyjeve, naj se ji dovoli regulacijska črta, ker se je pozneje pokazalo, da treba podreti hišo. — Prošnji se ugodi in določi, da mora biti ob obrežju Ljubljanice 5 m v širokosti prostega sveta in je napraviti arkade, ki imajo služiti javnemu prometu. V Čevljarskih ulicah pa mora znašati črta od kota Na-glasove hiše 10 m.
Odbornik dr. Stare poroča o prošnji Kosler-jevih dedičev, naj se opustita projektovani cesti k južni železnici v širokosti 14 m in od Celovške ceste na državni kolodvor v širokosti 16 m in naj se določi nova cesta navpično na Celovško cesto. Prošnji se ugodi in se določi širina 14 m, s pripombo, da se mora prostor ob cesti zazidati z jednonadstrop-nimi hišami.
Predlog odbornika dr. G r e g o r i č a , naj se napravi 16 m široka cesta, se ni vsprejel, češ da tu ni pričakovati velikega prometa, ker imajo itak Šišenci svojo cesto na kolodvor. Lega cesti se določi še-le pozneje, ko bodo dovršena pogajanja mej zastopnikom železnice in interesenti.
O konkurenčni obravnavi glede oddaje gradnje avgmentacijskega hranišča za c. in kr. pešpolk št. 17 poroča mag. referent inžener Dufie. Izmej ponudnikov je bila najceneja tvrdka G. Tonnies in se torej njej izroči delo za približno 38.000 gld.
Zgradba betonskih glavnih cestnih kanalov v podaljšanih Knaflovih ulicah in Tržaški cesti se izmej dveh ponudnikov izroči tvrdki Brkovec & Dvorak za 3 200 gld.
Prizivu posestnika in odbornika Trčeka glede dvor.šča pri novi hiši na Svet. Petra nasipu se ugodi, vender se zahteva natančen načrt nameravane stavbe.
V	komisijo za dopolnilne volitve trgovske in obrtnijske zbornice se izvoli dr. Danilo Majaron.
Resignacija vodovodnega inženirja Jaromirja Hanuša se vzame na predlog odbornika dr. Maja-rona na znanje in se določi, da se to mesto ne dopolni.
Poročili a in c stavbinskega odseka se odložita na prihodnjo redno sejo, glede spomenika v spomin cesarjevega prihoda v Ljubljano dne 7. maja 1895 se določi, da se napravi na primernem trgu piramida ali obelisk z bronastim kipom za ceno do 10.000 gld. in se naroči Ganglu in Duffeju, da napravita primerne načrte; točke č do e se obravnavajo v tajni seji, prošnji tvrdke Hruza in Rosenberg, naj se odveže od pogodbe iz 1. 1894 glede zgradbe kanala ob Rimski cesti, se ugodi. Ostale tri točke dnevnega reda se prelože na tajno sejo.
Konec javne seje ob 8. uri zvečer.
(Z Bleda) 19. avgusta. [Cesarska slavnost,] Ves Bled plapola v zastavah. Pri najlepšem vremenu so mnogoštevilne okrašene ladije okolo desete ure drvele proti prijaznemu Otoku, kjer je bila slovesna sv. maša. Vsa letoviška gospoda je bila tu zbrana v svoji paradi. Naš v cerkvenem petji strokovnjaški izvežbani veleč. gosp. župnik Josip Lavtižar, dobro znani skladatelj, je skrbel, da je bilo petje prav v cecilijanskem duhu, strogo po cerkvenih rubrikah.
Vzlasti mogočno je pa donela nazadnje „Zahvalna" in „Cesarska" v slovenskem jeziku. Tudi letoviška godba je kaj dobro spremljala petje ter bas nadomeščal slabi pedal pri orgijah. Gospoda je bila vsa presenečena, ker kaj tacega ne sliši tudi ne po mestnih cerkvah. Popoludne se je tombola kaj dobro obnesla, vzlasti dobitki so bili kaj izbrani, večinoma darovani od naših prvakov. Običajna večerna razsvitljava je privabila mnogo tujcev, vzlasti bližnjih sosedov. Neprimeroma lepši je bila ko pa zadnjič pri Badeniju. Bilo je več okrašenih ladij, vile so bile tudi mnogo lepši razsvitljene, vzlasti se je pa odlikovala knezova grajščina. Vsako leto jo presvitli knez po svojem najboljšem okusu drugače razsvetlji. Letos je bil vrt podoben zvezdnatemu ob-nebji, vse se je bliščalo zvezdnatih lučic. Hiša sama je bila podobna oltarju in nad domačo kapelo seje veličastno dvigal žareči sv. Križ. Naš vrli domači pevski zbor je iz znanega, umljivega uzroka odklonil povabilo, da bi po jezeru prepeval, prevečkrat je vže šel na led. A mi smo ga močno pogrešali ter naravnost lehko rečemo, da brez njega si prave zabave ne moremo misliti. Na jednem čolnu je bilo res kakih devet pevcev, kakor smo čuli Ljubljančanov, ki so nekaj komadov zapeli, a so se premalo slišali, istotako je bila za vodo prešibka letoviška godba. Sicer smo se pa še dosti po domače razvijali. Odkrito pa moramo povedati, da razsvitljava pojema od leta do leta. Včasih je bila veliko lepši, več umetalnega ognja, v ladijah so bile lepe žive podobe in mnogo več drugih krasot je bilo opaziti. Kdo je temu kriv ? Mi domači ne moremo vsako leto zmagati pri vsi svoji lojalnosti teh stroškov, tega od nas tudi nihče ne more tirjati, a tujci bi se morali bolj za to brigati. Po drugih letoviščih se v take namene pobira, da se tem dostojneje napravi, pri nas tega ni. Letoviški odbor naj bi skrbel za to pobiranje, da se razsvitljava tem sijajneje izvrši.
(Iz Adlešič), 18. avg. [V preudarek! — Letina.J Zadnja, t. j. 8. številka „Salezijanskih sporočil" („Salesiauische Nachrichten"), tega lepega lista, ki poroča o delovanju Salezijancev po vesoljnem svetu, prinesla je na strani 124 zanimiv članek z napisom: „Wunder der christlichen Nächstenliebe". V njem je čitati, da so nabrali pospeševalci Donboskovega dela v treh letih 90 milijonov obrabljenih pismenih mark, za katere se je dobil za katoliške misijone lep znesek 20.000 frankov. Ob jednem list toplo priporoča, da naj bi se našel v vsakem mestu, v vsaki vasi in občini kak človek, ki bi nabiral pri svojih prijateljih, znancih, trgovcih in drugih že obrabljene pismene marke v ta namen. Da bi se pa nabiranje še bolj pospešilo, naj bi se osnovalo, priporoča članek nadalje, v vsaki škofiji še društvo z istim namenom. — Dobro bi bilo morda, ako bi se tudi pri nas kaj storilo v ta lep namen za podpiranje misijonov. Znano mi je, da nabira že zdaj več gospodov pismene marke, le da ne vedo jih kam pošiljati. Naj bi prevzel nabiranje mark kateri čast. gospodov duhovnikov v Ljubljani, morda č. g. ka-tehet Jan. Smrekar, ki se toliko trudi za Donboskove naprave. Vedeli bi po deželi vsaj komu pošiljati. — Kolikor mi je znano, imajo tudi Hrvatje, ali so vsaj imeli, kakor sem slišal, podobno društvo z imenom „Dobrotvar". To je nabiralo stare marke in odrezke od 8modek. Toliko v preudarek! — Tudi pri nas imamo letos preobilo mokrote, dasiravno nas stiska meseca julija in avgusta navadno suša vsako leto. Krompir gnije in črni, zlasti rani. Tudi trta, ki je pokazala vspomladi, kolikor je je še zdrave, nenavadno obilo zaroda, se bo slabo obnesla. Obilno deževje v cvetju, strupena rosa, črne koze in zdaj še grozna plesnoba bodo skoraj uničile še to, kar ni že ukončala trtna uš. Žalostno je gledati po naših še pred malo leti tako lepih in rodnih vinskih goricah ! Zdaj raste po njih pšenica, ajda, krompir, detelja itd. Le tu pa tam raste kaka trta, in beke nas še spominjajo, da je rastlo tu prej žlahtno grozdje.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 9. do 15. avgusta bilo je 16 novorojenih, 2 mrtvorojena in 22 jih je umrlo, med njimi 1 za škarlatico, 1 za vratico, 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 4 za želodčnim katarom, 11 za različnimi boleznimi; med njimi so 3 tujci in 4 iz zavodov. Za infekcijoznimi
boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za škarlatico, 1 za grižo z bluvanjem, 2 za vratico.
(Z Goriškega.) V Ročinju je umrl 18. t. m. č. g. Andrej Vuga, vikar. Rojen je bil v Kanalu 27. novembra 1837., v mašnika posvečen 21. septembra 1861. Pokojni je bil uzor duhovnika : pobožen, ponižen, dobrotljiv, goreč, gostoljuben in zato pri vseh priljubljen. Pogrebli so ga 20. t. m. zjutraj. R. I P. — V Gorici je sklenilo starešinstvo kupiti hišo na Placuti za 8000 gld., da otvori v njej laški otroški vrt in laško mešano ljudsko Solo. Ali so skrbni za laško šolo. — 14. t. m. so okradli štirje tatovi nekega tujca v mestnem vrtu v Gorici. Odnesli so mu 50 gld. Bolj ko je okradeni vpil, bolj so bežali in to pri belem duevu.
(Zopet razpuščeu občinski zastop) Iz Doline v Istri se poroča, da je tržaško namestuištvo razpustilo občinski zastop v Dolini ter imenovalo upravnim komisarjem nekega Ugo.vitzerja. Občina Dolina je popolno slovenska občina. Ali je bil še kak drHg vzrok namestništvu merodajeu za razpust občinskega odbora, nam ni znano.
(Iz Celovca) dn^ 19. avgusta. Cesarjev rojstni dan se je, kakor obično, prav slovesno obhajal tu in po drugih krajih. — Novo bolnišnico bodo mil. g. knezoškof slovesno blagoslovili dne 30. avg. ob uri predpoldnem.
(Volilno gibanje na Koroškem.) Iz Celovca, dne 19. avg. Volilno gibanje je zdaj na|živahneje. Od vseh stranij se dela in agitira. Volilni oklic združene katoliške ljudske stranke, še bolj pa krasni pastirski list mil. g. knezoškofa Jožefa o volitvah je zmešal štrene nasprotnikom, in po svojih listih udrihajo na vse mogoče načine po našem višjem pastirju, češ njegovi list ni „pastirski list", marveč pravi volilni oklic ! Vedno stara pesem liberalcev, ki je znana tudi drugod. Katol. ljudska stranka je imela minula dva praznika 14 shodov. Prihodnjo nedeljo priredi jih samo slov. stranka devet. — Prvotne volitve so že določene in se prično v velikovškem okraju že dnč 22. avgusta. Končane morajo biti do 5. sept. Bog daj srečo in
zmago dobri pravični stvari!
* *
(Prehranitev bolnikov in strežniškega osebja v vojaških bolnicah.) C. in kr. intendanca 3, voja v Gradcu razpisuje trakterno prehranitev bolnikov, strežniškega osobja i. t. d. v c. in kr. vojaških bolnicah za vse vojaške bolnice vojnega okoliša. Javna razprava radi preskrbitve bolniške hrane se vrši v c. in kr. vojaških bolnicah v dobi od 24. septembra do 8. oktobra. V garnizijski bolnici v Ljubljani bo ta obravnava dne 5. oktobra t. 1. Razglas glede oddaje te prehranitve se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Poročil) se je v ponedeljek v Mariboru gimnazijski profesor gospod B. M a t e k z gospico Jo-sipino T u r k.
(Odpis davka.) Mariborski okrajni glavar je vsled zadnjih elementarnih nezgod v smislu odredbe finančnega ministerstva z dne 12. julija 1896 ukazal, da se ne izterjujejo davki, dokler niso rešene
prošnje za odpis davkov vsled nezgod.
*
* *
(Iz Brna) 15. avg. Novi zmagi na Moravskem treba bilježiti. V Kijovu so zmagali pri občinskih volitvah Cehi; imajo sedaj 20 odbornikov, Nemci in židje po 5. Slava volilcem ! Druga zmaga je Li-tovel. Okrajni glavar Jelinek, ki je bil tako nopri-stransk, da je držal vedno z Nemci, in radi njih prepovedal češkim tvrdkam, da ne smejo napravljati zgolj čeških naslovov, ker je agitacija zoper Nemce, bil je telegrafično suspendiran ! Kakor se kaže, mudilo se je z njegovo odstavo zelo. Kdo bo njegov naslednik se še ne ve.
Društva.
(Vabilo k društvenemu shodu,) katerega priredi slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani v nedeljo dne 23. avgusta 1896 ob 3. uri popoludne v prostorih gostilne g. Jerneja Kavčiča po
Najbolje priporočena
ca preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
domače Bojta v Medvodah. Vspored: Krščansko-so-oijalui program. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
( Društ v i č i t a 1nica in podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški) prirediti veselico dne 6. septembra na V. Vodnikovem domu, oziroma pri Matjanu v Zgornji Šiški. — Podrobneji vspored veselice sledi pozneje.
Telegrami.
Levov, 20. avgusta. „Gazetta Lwowska" poroča, da dospe presvetli cesar 31. t ni. v Galicijo ter se vdeleži vojaških vaj pri Grodeku in Premyslu. Dne 16. septembra se povrne vladar na Dunaj.
Budimpešta, 20. avgusta. Skoro vsi ogerski listi omenjajo odlikovanja zunanjega ministra grofa Goluhovskega, ki si je po komaj 16 mesečnem uradovanju zaslužil najvišje odlikovanje v avstro-ogerski monarhiji.
Rim, 20. avgusta. Poročilo o zaroki ne-apolskega princa se je vsprejelo po vseh delih dežele z živahnim zadoščenjem.
Pariz, 20. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten, da je predlagal Berovič-paša, naj narodna skupščina prekine zborovanje, da dobe poslanci priliko, posvetovati se o važnejih vprašanjih. Poslanci so baje voljni vsprejeti ta predlog.
Berolin, 20. avgusta. „Nordd. Zeitg." poroča, da, je nemški cesar potrdil včeraj meščanski zakonik.
Fulda, 20. avgusta. Včeraj se je po božji službi, katero je opravil kolonijski nadškof. otvorilo škofovsko posvetovanje.
Sredec, 20. avgusta. Danes, deveti dan od nastopa ministerske krize, še vedno ni znan določen odlok. Govori se, da je pozval knez Ferdinand Cankova v Rilo. Z druge strani se zopet trdi, da temu ni tako in da je major Hessapšiev odbran Petrovim naslednikom.
Madrid, 20. avgusta. Brzojavka iz Key-vesta poroča, da se je vršila tam manifestacija proti Španiji. Pri ti priliki so zgrabili nekateri španjsko zastavo ter jo vrgli ob tla. — Ministerski predsednik ni hotel ničesar odgovoriti na vprašanje, kaj je ukrenil v zadoščenje te razžalitve.
Carigrad, 20. avgusta. Turška vlada je naznanila poslanikom, da je dospelo na Kreto 28 častnikov v uniformi s tremi gorskimi topovi, 2000 chassepot - puškami in 700.000 patronami. Razdeljeni so v dva oddelka.
nI R»<» 4 ■■
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—26) 2
Umrli ho:
16 avgusta. Franc Majce, črevljarjev sin, 10 mesecev, Kravja dolina 1, črevesni katar.
17.	avgusta. Ana Dobrin, krčmarica, 57 let, Gradišče 7, vodenica. — Ignacij Kerč, delavec, 25 let, Hrenove ulice 15, jetika. — Marij?. Oehmig, zasebnica, 45 let, Konjušne ulice 1, otrpnenje možgiu.
18.	avgusta. Marjana Brolih, postrežnica , 24 let, Pred škofijo 17, otrpnenje možgan. — Štefanija Škarjevec, krojačeva hči, 15 dni, baraka v Zvezdi, oslabljenje.
Tržne cene v Ljubljani
dné 19. avgusta.
r	gl.kr.			gl.	kr.
PScnica, m. st. . .	6	70	Špeh povojen, kgr. .	—	68|
Rež, „ . . .	b	60	Surovo maslo, „ .	—	80,
Ječmen, „ . . .	4	50	Jajce, jedno . . .	—	2 H
Oves, „ . . . Ajda.....	6	—	Mleko, liter . . .	_	101
	8	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	—	Telečje	_	56l
Koruza, „ . . .	5	20	Svinjsko „	—	62
Krompir, „ . .	y	10	KoStrunovo „ „ .	—	36
Leia, hktl. . .	10	_	Piščanec ....		45'
Grah, „ . . .	8	—		__	15¡
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo, kgr. , .	—	90	Slama, 100 „. .	1	90
: Mast, „ . . j Špeh svež, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	SMî
	—	66	„ mehka, 4 „ „	4	60
Meteorologično porodilo.
a Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
19	9. zvečer	P 735'9	14-9	si. jug	dol. "oLlač.	
20	7. zjutraj 2. popol.	7358 7353	113 22-4	si. svzh. si. jug	skoro jasno del. jasno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 15.0°, za 3-5° pod nor-malom.
Eksekutivne dražbe.
Antona Butare iz Gorenje Vasi zemljišče (2625 gld.) dne 27. avg. in 24. sept. v Zatičini.
Franceta D e r m o t e iz Škofje Loke zemljišče (2555 gld.), terjatev 450 gld., dne 27. avg. in 24. sept. v Škofji Loki.
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr.
Lekarna Trnkoczy,
T^jlll>lj»nn,. 447 10 3SJS- Vsakdanja razpošlljatev s pošto.
570 1-1
Rodbina Korbar naznanja tužnim srcem prežalostno vest o prerani smrti iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre i tete, gospodičine
Ivane Korbar
katera je po dolgi mučni bolezni previ-dena s svetotajstvi sv. vere, dne 19. avg. ob 5 1/2 uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnee bode dne 21. avgusta ob 5 V2 ur' >z hiše žalosti na pokopališče pri Božjem grobu.
Blaga ranjca bodi priporočena v pobožno molitev in blag spomin.
V Spodnej Hrušici, dne 19. avgusta 1896.
Da se izognem vsem prevarani, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najceneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu ' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108,) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone C0 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-4
Atloli' Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Št. 25.175.
Razglas.
560 S—2
Podpisani magistrat razpisuje s tem ustanovo v letnem znesku 250 gld. za obiskovanje kake državne obrtne šole.
Ta ustanova namenjena je v prvi vrsti onim obrtuim pomožnim delavcem, ki so dovršili obrtno nadaljevalno šolo z dobrim vspehom, v drugi vrsti pa sploh takim, ki zamorejo dokazati svojo usposobljenost za obisk kake državne obrtne ali umetno obrtne šole, oziroma takim, ki zavode te vrste že obiskujejo.
Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike dobiti višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sicer najprej oni, ki so v Ljubljano pristojni, če pa takih ni, sploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter s šolskimi spričevali, vložiti je tukaj
do konca meseca avgusta letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. avgusta 1896.
13 il n a j s k a borza.
Dn6 20. avgnsta.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru ... .101
Avstrijska zlata renta 4 %......123
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4%.......122
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	«9
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	955
Kreditne delnice, 160 gld......36)
London vista...........119
NemSki drl. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	58
20 mark........................11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini......................6
gld.
Dni 19. avgnsta.
60	kr.	i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	143 gld.	75	kr.
60	.	5% državne sreike 1. 1860, 100 gld. . .	156	„	—	„
70	„ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189	,	—	„
20	,	4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	40	„
40	. Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	„	50	„
55	.	Dunavske vravnavne sreike b% ... .	127	.	—	„
—	.	Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . .	108	„	75	„
75	. Posojilo goriškega mesta.......112	.	—	„
65	, 4% kranjsko deželno posojilo.....93	„	—	„
60	„	Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4^6	99	„	45	„
71	,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	„ •50	,	„ „ južne železnice 3% ,	171	,	—	, 30	„	„ . južne železnice 5* .	128	„	60	„ 64	„	„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld........201
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečena križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gendis srečke, 40 gld.......69
Waldsteinove srečke, 20 gld......58
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3395
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	415
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	101
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60
Montanska družba avstr. plan.....79
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	154
Papirnih rabljev 100........126
gld. -	kr.
D	B
, 75	„
. 75	.
. 50	.
75 75
50 50
87
AT Nakup ln prodaja 18
vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd, Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri ¡»žrebanj«
najmanjšega dobitka. KiUntn» izvršitev naroiil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
WollzBili it. 10 Dunaj, RiriihilfiritraiiB 74 B.
66
potem papirjev
Pojasnila'£& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, o kursnih vrednostih vseh ipektllasijlklli vrednostnih sv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega
obrestovan)» pri popolni varnosti naloženih g Invnio,