Po Slgm. Fellócker -j i spisal Fr. Erjavec. Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani . 1867 . RuninosIov~e za nize giiaije ii realkep Po Siga Felli oker j i spisal Fr. Erjavec , kr. viae realke profesor v Zagrebu . Izdala in založil a Matica Slovenska v Ljubljani. V Ljubljani.. Natisnil Jožef Blaznik. 1867. Fo delce je osnovano po Fellricker- evi knjižici „A nfangsgrinde d er Mineralogi e”, ki rabi za šolsko knjigo gimnazijam i realkam v nižih, razredih. Knjižica je tedaj namenjena sosebno našim srednjim Šolam, a inače tudi vsacemu začetniku, kteri se želi učiti rudninstva. A s tem ni rečeno da bi mogel kdo iz same knjige poznavati rudnine . Ako kje,, gotovo je tukaj treba kazalnega nauka. Clovek mora 'meti pred sebó' kristalni lik , z lastnimi očmi mora gledati vsako rudnino , sicer je trud i čas izgubljen. Dasitudi mi je gori omenjena knjižica bila vodnica, vendar si nisem mogel kaj, da — zlasti gledeč na realce — ne bi bil med opisane rudnine vvrstil tudi železnega i bakrenega vitrijola pa 7:javega mangánovca, ki so v mnogem ozira preimenitne rudnine. Kolikor mi je bilo mogoče, dodajal sem pri o i u tudi kraje, na kterih se rudnzna nahaja po lovenskem, kar bode mislim po godi vsacemu, komur je mar?: da tudi v tej stvari boje pozna svojo domovino . Fr. E e, karkoli je u.stvaril Bog solnce, mese zvezde, med kterimi je tudi naša zemlja, na zemlji vsa bitja, kar jih naši čuti zazna vajo — vse to imenujemo naturo ali prirodo . No tukaj puščamo v nemar zvezde, i govorimo le o zémeljskih bitjih . Med njimi je velika raznovrstnost. — Nektera so sestavljena iz raznih posodic, iz tekočih i trdih delov, i vsak del (organ) ima svoje opravilo . Taka bitja se vedno spreminjajo, i ko dokončajo svojtek, razpadajo sama brez vnanje sile — zovemo je živa ali organska, i delimo je spet na Živali, ki čutijo i gibljejo se samovoljno, i n a rast l i n e, ki so brez čutja i brez samovoljnega gibanja. Druga bitja pa ne kažejo v svojih delih nikakorgne različnosti i nikakoršne spremembe ; sestavljena so iz enakošne snovi i brez vnanjeg a vpliva ostanejo, kakoršna so — zovemo je neorganska bitja ali rudnine (1[inera1ien) . Nauk, ki nam opisuje rudnine po njihovi h lastnostih ter je vreduje po njihovih sličnostih i različnostih zovemo rudnino sl o v j e ali m ineralogijo. Rudninoslovje. 1 Rudnina, ki je vsa iste snovi, ktera napolnjuje svoj prostor nepretrgoma ter ima neko stanovito vnanjo obliko, imenuje se e rt otérn a rudnina (einfaches Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna, nove se golot ali k r istal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo ali sestavljeno rudnino (zusammengesetztes Mineral). Ako so pa zrastene enoterne rudnine raznih, vrst, onda je to mešana rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu opisuje le eno terne i zložene rudnine, i prepušča opis zmés i drugej posebnej znanosti . s) Od grške besede xQ'6s,ra,,Iog-krystallos, ki pomenja najpoprej e led in potem tudi kamen, ki je prozoren ko led . v ktere se razlagajo rudninska znamenja. Prvi razdelek. Lastnosti enoternih rudnin, zlasti kristalov . I. Kristalni liki (Krysta]igestaten vsaeem kristalnem liku je treba paziti na četvero , namreč: 1. na ploskve . na robov . na ogle in 4. na osi. 1 . Ploskve mejé lik, pri njih se mora gledati na število in na obliko. a) Po številu ploskev, namreč : 4, 6, 8, 12, 24, 48 i po dotičnih grških števili:likih : „tetra, hex, odo, dodeca , ikositetra, tetraeontaocto”, imenujejo se kristalni liki : Tetraeder, Heksaeder, Oktaeder Dodekaeder Ikositetraeder, Tetrakontaoktaeder. b) Po obliki je ploskev ali : trikot — trigon — al i eetverokot — tetragon — ali petokot pentagon — al i šestokot itd. Od téh tujih besed se izpeljújejo pridevnik . trigonai, tetragonal, pentagonal itd ., i z njimi se kristaln i liki še dalje razločujejo. Tako n. pr. je Trigonal- Dodekaeder omejen z dvanajstimi trikoti, Tetragonal - Dodekaeder z dvanajstimi &tverokoti Pentagonal - Dodekaeder z dvanajstimi petokoti. Toda trikoti, pa tudi četverokoti, petokoti, šestokoti itd. spet se med sebó razločujejo na kar je treba tudi paziti. 4 Trikot je ali enakostran ali enakokrak ali pa raznostran. Enakostrani trikot (gleichseitiges Dreieek). (sl. Olika l . slika 2. slika 3. ima tri med sebo enake strani: ab — bc ac; enakokraki trikot (gleichschenkeliges Dreieek) ima samo dv e enaki strani (sl. 2) ac bc, a tretja ab je različna ; raznostrani trikot (nngleichseitiges Dreieek) (sl. 3) ima same različne strani ah .'> bc ac. C e t v e r oko t se po svojih lastnostih spet loči v kvadrat, pravokotnik, romb, romboid, deltoid, trapez itd. Kvadrat ali j á k (s1.4)je Četverokot enacih strani sl. 4. sl. 5. sl. 6. sl. 7. ab bc cd ad i enacih (pravih) kotov a b 900, tudi njegovi préki (diagonali) ac — bd ste enaki i stojite druga na drugej navpik . Pravokotnik (Rechteck) ima same enake (prav e kote (sl 5.) : a=b=c=d= 900, toda le po dve i dve enaki strani i to vštritni dve : ab M, ad bc. Romb (Rhombus) (sl. 6) ima enake strani : ab = cd ad, toda le dva i dva nasproti si ležeča kota sta s i enaka : a = c, = d, a i c sta manjša nego pravi kot (ostra kota), b i d sta pa veča nego pravi (topa kota) . Préki stojite sicer druga na drugej navpik, toda óna, ki vež e ostra kota, daljša je od druge. Romboid (Rhomboid) (sl. 7) ima le dve ' i dve enaki strani i to vštritni dve : ab M, bc = ad, i takisto tudi dva i dva enaka kota: a = c, b — d. Préki se križate v naklonjenem kotu . Delto a d (sl. 8) ima po dve i dve enaki strani, ki sl. 8. se stikate : ab = tke, ad M; dva kota i c, kjer se stikate dve razni strani, sta enaka, dva pa, namreč b i d, kjer se stikate dve enaki strani, sta različna . T r a p e z (sl. 9) ima dve vštritni razn i ah II de, i dve nevštritni enaki strani si. ad lic i dva para enacih kotov : a = b, c = d, vsak par ob enej vštritnici . Pet o k o t je ali pravilen (regu1~r) al i ravnoméren (syraraetrisch) . Pravilni (sl. 10) ima same enake strani ab = cd de = ae i same enake kote : a = b = c=d= e. Ravnomérn i ima pa le štiri enake strani (sl. II) : de = ae, . Q. sl . 1 a peta stran ab je sama i razna, potem dva para enacih kotov, namreč (ob razvej strani) kota a = b, i potem bližnja dva c e, két d pa, ki leži nasproti raz e' ani ab, je sam. 2 . Važen je tudi pravilni šestokot (sl . 12) ki ima zgol enake strani : ab = = cd de = er = ar i zgol enake kote : a = b = c = d — f. Tudi njegove tri preke so si enake : ad be = c/, režejo v kotu 600 . 2. Dve sosedni ploskvi se strinjate ob ravnej ki jo rob (Kante) imenujemo . Pri robu je treba gledati na troje, namreč : l . na njegovo dolgost, i po njej razlikujemo enako dolge, ali daljše, ali pa krajše robove ; — 2. kako je ploskva nagneva proti ploskvi, to je n a kot, ki ga delate ploskvi na robu . Ta kot je ali oster, potem se tudi rob imenuje oster rob (scharfe Kante) , ali pa je top, i tak rob se nove top rob (stumpfe Kante Navadno se ta kot meri s posebnim orodjem, k o t oméree (Goniometer) imenovanim (sl. 13). To orodje je v stopinje razdeljen mesingast polukrog, ki nosi dva Iinirja , eden ab gre skozi krogovo središče ter je nepremičen, drug i 6 3. pa cd se okoli tega središča pre- mi& za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkraeimo ga s krakoma ae i de tako , da se ta kraka popolnoma pri slonita na ploskvi, ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga de- lata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to j e kraka be i epe, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enak o dolgi i enako ostri ali topi . Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zove .o se enakorobi liki (gleiehkantige Gestalten) . 3. Ako se trije ali še več robovi ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje o gel, (Keke) . Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč : l. na števila ploskev, ki se v oglu shajajo po tem se ogel imenuje : triplo k, četveroplosk, petoplosk, šestoplos k itd. na kakovost stri4jajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel en'akorob, ako so pa robovi razni, tud i ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd . Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s tope] km, ali daljši s kraj 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, o si v likih ravne črte, okolo kterih so tikovi ogli, robovi in ploskv e enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo o s i (Achsen) . Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge zna menite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča razpolovišča robov . Kristalni liki se med seboj jako razlikujejo po številu, i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako s o razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi . Najvažnej i tikovi so ti-le : I. Koekini ali tesnlarni ) liki. (Tessulare Gestalten . ) Kocka (Wfirfel) i vsi njej sorodni kockini liki imaj o to splošno znamenje da so v treh meréh od kterih druga , -kocka. na d ugej navpik stoji, enako razvite, to j : da se vsak koekin lik dá tako postaviti, da je od zgoraj i od zdolaj takisto razvit, kakor na desno in na levo, kakor od spredaj i od zadaj. To se dá tudi tako-le povedati : K o ckini liki imajo tri osi, drugo na drugej navpi k stoječe in enako dolge. Kedar koli hočemo primerjati dva koekina lika, moralno ju tako postaviti ali si ju. postavljena misliti., da je ena od ónih tréh osi navpik, druga horizontalna me d desno i levo roko a tretja gre tudi horizontalno med spredaj in zadaj . Najimenitnejši kockini liki so : sl. 14. l. Kocka ali hexaeder (Wtir sl. 14) je omejena s šestiml sokládnimi kvadrati (eden zgoraj , ede n zdolaj, eden desno, eden levo, ede n spredaj, eden zadaj = 6), ima 12 enakih robov aa (zgoraj 4, zdolaj 4 i o b stranéh 4), i 8 triploskih, enakorobih oglov a (zgoraj 4, zdolaj 4) . sl. 15. Tri enake i druga, na dru gej navpične osi bb (sl. 15) gredo skozi središči dveh vštritnih ploskev. 2. Osméree ali oktae de r (sl. 18) j e omejen z osmimi sokladnimi enakostranimi trikoti (zgoraj 4. zdolaj 4), ima 12 enakih robov bb (zgoraj 4, zdolaj 4 i na okoli 4 v kvadratu), i 6 štiroploskih enakorobih oglov b (zgoraj eneg a zdolaj enega i na okoli štiri, kot ogle onega kvadrata) . Skozi dva i dva nasprotna ogla gre ena os . 3. 1nakorobi dvanajstéree ali enakorobi dodekaede r (gleichseitiges Tetragonal - Dodekaeder) sploh na kratko dvanajsteree sL 17. imenovan (sl. 17) omejen je z 12 sokladnimi rombi (zgoraj 4, zdolaj 4 i na okoli. 4), ima 24 en.akih robov i dvojne ogle, namreč : 6 štiroploških b, ki takisto ležé, kot 6 oktaedrovih, a 8 triploskih a, ki ležé takisto, kot hexaedrovi ogli. Osi gredo skozi dva i dva nasprotna štiroploska ogl a Kockasti trikotni štirin dv a etéree (Hexaedrisehes .Trigonal - Ikositetraeder) (sl. je omejen s 6 x 4 = 24 sokladnimi enakokrarimi trikoti. Lik je podoben kocki , sl. 18. kterej smo na vsako ploskev postavili četveroplosko enakorob o kopico torej ima pridevek „,kockasti”. Ima : dvojne robove : 12 daljših aa, ki ležé takisto kot hexaedrovi, i x 4 = 24 krajših robov ab, ki delajo omenjene kopice . in dvojne ogle : 8 šestoploskih dvorobih a, ki ležé takisto, kot hexaedrovi , i 6 četveroploskih enakorobih b na, omenjenih kopicah. Osi gredó skozi dva i dva teh istih oglov . Osmereasti trikotni. štirindvajsetére c (oktaedr. Trigonal - Ikositetraeder) (sl. 19> je omejen z si. 19. 8 x 3 = 24 sokladnimi enakokrakimi trikoti. Lik je podoben osmercu, kteremu smo na vsako ploskev postavili triplosko enakorobo kopico, torej pri devek,,osmerčasti". Ima: dvojne robove, 12 daljših bb, ki ležé takisto, kot 1 2 osmerčevih, i 8 x 3 = 24 krajših ucó , ki so robovi. omenjenih kopic, i tudi dvojne ogle : 6 osmoploskih dvorobi h t), ki ležé takisto, kot osmerčevi i 8 triploskih énakorobih a, ki ležé kot hexaedrovi . Osi gredó skozi dva i dva osmoploska ogla 6 . Dvorobi četverokotni ali deltoidni štiri n d vaj s eteree (zveikantiges Tetragonal Ikositetraeder ) 9 (sl. 20) je omejen s6 x 4 24 sokladnimi deltoidi 20. (zgoraj Miri, zdolaj štiri, levo štiri desno štiri, spredaj štiri, zadaj štiri) ima dvojne robove : 6 x 4 = 24 daljših k, ki delajo 6 štiroploskih enakorobih oglov b, ki ležé kot osmer čevi, a tudi takisto dela 24 krajših robov ac, 8 triploskih oglov a, ki ležé kot hexaedrovih osem oglov. V vsem ima tedaj trojne ogle, ker razen ome njenih dvojnih ima tudi 12 štiroploskih dvorobih c, ki ležé kot središča dodekaedrovih rombov . Tri osi gredó skozi dva i dva četveroploska, enakoroba ogla b. 7. Os e ' idese ee ali tetrakonta oktaeder (sl. 21) je omejen z 12 x 4 = 48 sokladnimi raznosl. 21. stranimi trikoti, od kterih po štirj e štirje delajo četveroplosko, dvorobo kopico nad dodekaedrovo ploskvijo ima trojne robove : 24 daljših ab , ležé takisto kot dodekaedrovi robovi ; 4 srednjih k' nad daljšimi prekolni 12 rombov ónega dodekaedra, i napósled 12 x 2 = 24 krajših 'm nad krajšim p ekami onih rombov . Ogli so trojni, namreč : 6 osmoploskih dvorobih b takisto ležečih, kot oktaedrovi ogli ; — 8 šestoploskih dvorobih a, ležečih kot hexaedrovi ogli — i 12 četveroploskih dvorobih c, ki Iežé, kot četveroploski dvorobi ogli na del toidnem ikositetraedru . Osi gredó skozi dva i dva o oploska ogla b . sl. 22. 8. Četverec ali tetra- e der (sl. 22) je omejen s štirimi sokladnimi trikoti, ima 6 enaeih robov ee, (po dva i dva sta si navskriž kot preke na hexaedrovih ploskvah) i triploske enakorobe ogle e ki s o udi vskriž. 10 Osi gredó skozi razpolovišča dveh i dveh robov. 9. Trikotni dvanajsterec (Trigonal-~odekaeder) (sl. 23) je omejen s 4 x 3 = 12 sokladnimi enakosl. 23. krakimi trikoti, od kterih trij e * trije delajo triplo .sko enakorobo kopico nad štirimi tetraedrovimi ploskvami. Robove ima dvojne : 6 daljših ee, ležečih kot robovi tetraedrovi, i 4x3 = 12 krajših ae ki so robovi onih kopic . Ogli so dvojni : 4 šestoploski, dvorobi e, ki ležé , kot 4 tetraedrovi ogli i 4 triploski enakorobi a na omenjenih kopicah . Osi gredó skozi razpolovišča dveh i dveh daljših robov . 10. Petokotni dvanajsterec (Pentagonal- Dodekaeder) (sl. 24) je omejen z 12 sokladnimi ravnomernimi sl. 24. petokoti (zgoraj i zdolaj po dva , desno i levo po dva, spredaj i zadaj po dva) ima dvojne robove : 6 daljših dd (1 zgoraj, I zdolaj, l desno, 1 levo, 1 spredaj, 1 zadaj) — i 8 x 3 = 24 krajših ad. Ti krajši robovi delajo sami 8 triploskih enakorobih oglov a, ležečih kot hexaedrovi ogli, a naposled je d namreč na koncéh še 12 triploskih dvorobih oglov vsacega daljšega roba po dva ogla. Osi gredo skozi razpolovišča dveh i dveh daljši h robov. Opomba. Dostikrat kristali niso tako razviti, ka kor smo je tukaj opisali, časi je mesto ogla ali roba ploskev, to je, rob ali ogel je o t o p l j e n (abgestumpft) . sl. 25. Tako n. pr. so v sl. 25 kocki otopljeni ogli s ploskvami o, v sl. 26 osmerci ogli, v sl. 27 četverci ogli, v sl. 28 kocki robovi, v sl. 29 petokotnemu dvanajsterci daljših 6 robov. Časi so mesto vsacega roba po dve ploskvi ki delate topejši rob takemu lik u pravimo da a zaostrene robove n. pr. sl. 30, a naposled so časi tudi ogli zaostreni, to j e mesto pravih oglov so drugi topejši n. pr. sl. 31. sl. 26. sl. 27. . 28. sl. 29. sl. 30. I . Romboederski liki . (Rhomboedrlsche Gestalten . ) Romboeder i vsi njemu sorodni liki imajo ta-le splašil a znamenja : Vsi ti liki so v eno mér drugače razviti neg o v druge tri meri, ki vse tri ležé v istej ravnici i delaj o med sebo kot 600, takisto kakor preke v pravilnem šestokotu, prva mér pa stoji na finih treh navpik . a drugače rečeno : Vsak romboedersk' lik ima štiri 12 osi : eno posamezno, ki velja za glavno ter s e zmerom stavlja navpik, i tri druge med sebo j enake v iste] ravnici ležeče, ki se križajo v kotu 600. Zadnje tri stojé horizontalno i zovemo j e stranske osf . ajixnenitnii romboederski liki so : Romboeder (sl. 32 i 33) (Rhornboeder) je orne jen s estnn,l sokladnhm rombi , ima dvojne ogle : 2 triploska, enakoroba a, tudi roglja imenovana ; skozi ta dva gre glavna os, i 6 triploskih dvorobih b i — stranski ogli. Od teh 6 so trije b bliže gornjega, trije pa bliž e doljnega roglja . — Tudi robovi so dvojni : 2 x 3 = 6 ab i abl , ki se končavajo v rogljih — rogljevi robovi — i 6 stranskih bb', ki gredo ob strani gori i doli . Skozi razpolovWéa dveh i dveh nasprotnih si stranskih robov gredé stranske osf cc, (sl. 33). 2. Enakoroba estostrana piramida (sl. 34.) sl. 3 . (gleichkantioie sechsseitige Pyramide) je omejena z 2 x 6 = 12 sokladnimi, enakokrakimi trikoti (6 zgoraj, 6 zdolaj), ima : dvojn e ogle, 2 ''sestoploska, enakoro ba a (roglja), skozi ktera gre glavna os, i 6 četveroploskih dvo bih b — (stranski ogli) — v kterih končavajo stranske osi . tudi dvojne robove : 2 x 6 = 12 ab (6 zgoraj 6 zdolaj) ki se konéava'o v rogljih i zovej o se rogljevi robovi (Spitzenkanten) ; in 6 drugih bb, ki gredó 13 okoli piramidine srede v podobi pravilnega šestokota te r se imenujejo stojálni robovi (Basiskanten) . Ta piramida se zone enakoroba samo zato ker so s i rogljevi robovi enaki. Raznoroba šestostrana piramida (sl. 35) (un sl. 35 . gleichkantige sechsseitige Pyramide) je omejena z 2 x 6 = 12 so- Madnimi, raznosttanimi trikoti . Im a dvojne ogle : 2 šestoploska dvoroba a i a' (roglja), skozi ktera gre glavna os, i 6, štiroploskih trirobih b i bi, trije so bliže gornjemu, a drugi bi bliže doljnemu roglju ; i trojne robove: x = 6 krajŠih i ostrejših rogljevih robov ab i &l)°, ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli ; 2 x 3 = 6 daljših i topejših rogljevih robov abi i (l i h, .ki vežejo gornji rogelj z doljnimi , a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli ; a naposled 6 stranskih robov bb i, ki gredo kot na, romboedru ob strani gori i doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih si stranskih robov gredó stranske osi. Enakoroba šestostrana prizma (.s1.3) (Gleichkant ges seehsseitiges Prisma) ima ob stranéh sokladni h navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita ali z horizontalnim pravilnim šestokotom b (sl. 38) ali z romboedrom (sl. 37) ali pa z sl. 36. sl. 37. sl 38. 14 sl. 39. enakorobo šestostrano piramido (sl . 38). SL 39 kaže isto prizmo, kot sl. 36, samo da je jako nizka i ploči podobna . Opomba. Tudi pri teh likih se dostikrat primerja , da so n. pr. ogli otopljeni, v sl. 40 se vidi romboeder , ki je le malo, v sl. 41 pa skoro do sredine otopljen, da je skoro podoben pločiei. V sl. 42. se vidi enakoroba šestostrana piramida iz sl. 38jako otopljena. sl. 43 kaže sl. 40. sl. 41 . sl. 43. sl. 42. šestostrano prizmo (ploskve s), kterej je vsak drugi rob otopljen z navpično ploskvijo l, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita z romboedrovirni ploskvami P. M. Piramidasti lik (Pyraini1a1e Sestalten.) Enakoroba tirostrana piramida i vsi njej sorodni liki imajo to-le splošno znamenje: V dve meri, ki stojite druga na druge] navpik, enako je Iik razvit, drugače v tretj o mér, ki pa tudi navpik na ónih dveh stoji ; ali drugače govorjeno : vsak piramidast lik ima tri o 15 drugo na druge] navpično stoječe, toda le dv e med njimi ste enako dolgi, tretja je pa al i daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite en a med desno i levo roko po dolgem druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki l. Enakoroba, Četverostrana piramida (sl . sl. 44. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) a je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj , 4 zdolaj ter ima : dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba na koncéh glavne osi, roglja imenovana„ i 4 štiroploske dvorobe b na koncéh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani ; i dvojne robove : 2 x4= 8 (4 zgo raj 4 zdolaj) , ki se končavajo v rogljih torej rogljevl robovi zb — i 4 druge, ki pašejo piramid o okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski , i — ker se ón kvadrat zove tudi pixamid'ino stojalo - tudi stojalni robovi (0) . Enakoroba se imenuje zato ker so ogljevi ro boni enaki . 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizm a sl. 45. je omejena s štirimi sokladnimi i na vpičnimi ploskvami ima štiri pravo sl. 46. kotne navpične robove aa', i po krita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratorn(sl.45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (s1.46). IG Ako je prizma zgoraj i zdolaj pokrita s kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica . . Klin ali s fe n o i d (Sphenoid) (sl. 47) je omejen s štirimi sokladnimi enakokrakimi trikoti, in ima 6 lobov . Različne strani teh trikotov se namreč stikate po dve i dve, deldje dva enaka roba ab i M ; skozi njijna razpolovišča gre glavna os . Ostale enake strani pa delajo štir i med sabo enake robove ac, od, k i bd, k.i gredó ob liku gori i doli. Skozi ,razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle a, b, c i d. Opomba. Tudi na teh likih so često ogli več ali menj otopljeni (sl. 48). sl. 48 . sl. 47. IV. O .'totipni lilo. (Orthotype Gestalten) . Ortotil i ) i vsi njemu sorodni liki so v vse tri drug a na drugej navpik stoječe meri razno razviti, zgoraj i zdolaj drugače, nego desno i levo, i spet drugače spreda j i zadaj ; ali krajše rečeno : Vsak ortotipni lik im a tri drugo na drugej navpik stoječe osi razn e dolgosti. Ena teh osi, ktera koli se postavlja navpik, zove s e glavna os, drugi dve stojite horizontalno ter se zovete stranski osi ; ena je daljša, druga krajša . Najvažnejši ortotipni liki so : Po grškem ('orthos = ravno, navpik , )()Oo typos oblika . O rtotip 49) je omejen z osmimi sokladnim i si . 49 raznostraniini trikoti , (4 zgoraj, 4 zdolaj) ; ima : trojne ogle : 2 na krajéh glavne os i a — roglja zvana ; — 2 druga b n a krajéh daljše i spet dva c na, krajéh krajše stranske osi ; i trojne robove : 4 ostrejše rogljevc robove ab med rogljema i med koncema daljše stranske osi v podob i romba ; 4 topejše rogljeve robove (le med rogljema i med koncema krajše stranske osi tudi v podobi romba ; a naposled 4 stranske robove bc, ki delajo tretji romb, nam reč stojalnico ortotipovo. 2. Ortotipnaprizma (sl. 50) je omejena s štirimi sokladnimi navpičnimi ploskvami, i ima dvoje navpične robove : 2 topejša cc na koncéh krajše stranske osi i dva ostrejša bb na koncéh daljše stranske osi. Zgoraj i zdolaj je pokrita ali z horizontalnim rombom (sl. 50) ali pa z ortotipom (sl. 51). sl. 50. sl. 51. 51 . 52 . 3. Doma je prizma z horizontalnimi robovi, tedaj horizontalna prizma. Dómini robovi a gredó ali vštrit daljše stranske osi, i orada je na koncéh po krita z dvema navpičnima ploskvama vštrit krajše stranske Rudninoslovje . 2 18 sl. 53. osi (sl. 52) ; ali pa gredó robovi vštrit krajše stranske osi, i on da je na konceh pokrita z dve ma navpičnima ploskvama d vštrit daljše stranske osi (sl 53). Doma tudi lepko pokriva prizmo zgoraj i zdolaj , tako n. pr. se vidi v sl. 54 prizma (4 plosk-ve ar), ki je zgoraj i zdolaj pokrita z domo ( 4 ploskve ara) vštrit daljše stranske osi. Sl. 55 kaže prizmo (4 ploskve abbuc) zgoraj i zdolaj pokrito z domo (4 ploskve oba) vštrit krajše stranske osi. sl. 55. sl. 54. OpOMb a. Tudi pri teh likih so časi robovi i roglj i otopljeni. V sl. 56 n. pr. so otopljeni robovi cc sl. 54 , v sl. 57 r obovi filca sl . 55 s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip , kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r . 'V sl. 59 se vidi lik iz sl. 51, kteremu sta robova bb otopljena s sl. 56. sl. 57. 19 sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove a c vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. llemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. Hemiortotip i) i vsi njemu sorodnilikiimajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovet e se stranski osi — še navpik stojite druga n a drugej, tretja pa — glavna os — stoji le š e na enej stranskej osi navpik ; k drugej je p a n a g n e n a. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, ono pa drugo . Obrazce i na črte si pa mislimo tako postavljene da glavna os stoj i ) Od grškega iit -hemi = pol i ortotip, zato ker je tak o rekoč polovica ortotipa. 2* 20 navpik, druga stranska os horizontalno povprek, prva stranska gre pa po dolgem navzgor. Sem spadajo ti-le važnejši liki : l . Hemiortotip (sl. 62) je omejen z 8 raznostra - Dimi trikoti, 4 zgoraj, 4 zdolaj, tod a sl . 6 niso vsi, ampak le po 4 i 4 med sebój sokladni, i to : 2 zgornja i sprednja acb, z vštritnima dvema dolnjima i zadnjima &d'', onda dva zgornja i zadnja accó' z dvema Bolj nima i sprednjima &d). Prve štiri enake ploskv e zase delajo eno polovico ortotipa, a druge štiri spet drugo polovico, o d tod ime hemiortotip. Prve štiri ploskve acb i &d.' zovemo pozitivno , druge štiri pa negativno polovico ; ima : trojne ogle : 2 čveteroploska, triroba — roglja a i a' — skozi ktera gre glavna os, 2 druga é-veteroploska triroba b i b' na koneéh prve stranske osi i 2 četveroploska dvorob a na koncéh druge stranske osi ; i četvere robove : 4 namreč bc b'c vežejo konce dve h stranskih osi i delajo romb, ki je hemiortotipova stojálnica ; 4 druge namreč ac i a lt., vežóče roglja s koncerna drug e stranske osi — tudi ti štirje robovi delajo romb, kteri je prot i prvej stranskej osi toliko naoinen, kolikor glavna os ; a . 63. naposled še 4 robove, ki vežejo v podobi romboida roglja s koncema prv e stranske osi, od teh štireh robov sta si, le vštritna dva enaka &i' a'b i ab 2. Prizma z nagn eno končno ploskvijo (sl. 63) je omejena s štirimi sokladnimi ploskvami, ima 4 z glavno osjo aa' vštritne robo-ve , toda le po dva i dva sta si enaka bb 14' cc cc, a pokrita j e ali z nagneno ploskvijo ali pa z en o ali z obema polovicama hemiortotipa itd. 21 3. Doma (sl. 64) s štirimi sokladnimi in s prvo stransk o osjo vštritnimi ploskvami a i c, ki je na konci zaprt a z navpičnim rombom b vštrit druge stranske osi . sl. 64. sl. 65. 4. Domasti lik (sl. 65) je omejen tudi s štirimi , toda le po dve i dve sokladnimi ploskvami, ki pa vse gredó vštrit druge stranske osi, a konca zapirata navpičn a romboida e vštrit prve stranske osi . Dve i dve sokladni ploskvi se zovcte dómini polovici, i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritn a zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni n . v sl. 66 so robovi cc sl. 63 pločaste oblike — otopljeni s navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi . sl. 66. sl. 67 . Sl. 87 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi ; a pokrita je ta prizma zgoraj i zdolaj nekaj z nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab' i a lb. 22 sl. 68. Sl. 68 kaže prizmo, (ploskve f) iz sl. 63, kterej so ostali robovi bb i b'b' celi, robovi cc so pa otopljeni z navpičnima ploskvam a P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. V sl. 69 se vidi prizma (ploskve M) i z sl. 63, kterej sta oba para robov otopljen a namreč robova bi) i b'b' z navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi , robova cc pa z navpičnima ploskvama l vštrit prve stranske osi . Pokrita je z negativno hemiortoti povo polovico. sl. 70. sl. 69. Sl. 70 kaže prizmo (ploskve f iz sl. 63) kterej sta robova ec otopljena z navpičnima sl. 71. ploskvama P vštrit prve stranske osi . Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipov o polovico . V sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvam a vštrit prve stranske osi, zgoraj i zdo laj je pa zaprta z dvema dóminima polovicama, namreč ploskvi aba i ai b'a' ste pozitivna, a ploskvi a l ba" i abla negativna polovica . II, Nepopolnost kristalov. Kristal je popoln, ako so I . ploskve iste vrste na njem enako velike, 2. popolnoma ravne i 3. gladke. 23 Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni sicer : l . Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezn e ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadra tov ; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov . 2. Casih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven al i notri, i tako pločast kristal je lehko léčast, prizmasti kristal je lehko stebelčást, a če je jako tenek tudi iglas t ali lasast . 3. Večkrat so stanovite ploskve na kristalu p r o t as t e, to je z vštritnimi brazdicami preráskane ; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to j e polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo . Mnogokrat so neke ploskve b r a davi č a s t e (drusig), ak o imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kri stali posute. Zrnčasto (gekrirnt) ploskev imenujemo óno , ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.) ; ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo j e izluščene (lose Kr) . Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je v z r a s l e (aufgewachsene Kr .). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit ; drugi konec si moramo v mislih dopolniti . Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lik a (podobe) imenujemo pl o č i c e, ako so jako tenke, ste belca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka . III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razlo čevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kri stali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanoviteg a položaja onda se tak kristal imenuje r á,z kolen (spalt 24 bar) ; ako pa kosci, na ktere smo kristal razdrobili, ni majo stanovitih ploskev, in ako te ploskve niso ravne , onda to imenujemo I o m (Bruch) . l. R á z k o l n o s t (Spaltbarkeit) . Ravne ploskve, kter e dobimo, ako kristal razkoljemo, imenujemo r á z k o l n e ploskve (Spaltungs~l~chen) . Nektere kristale je jako lehko razklati. Ako n. pr. s kladivcem udarimo na kristalizovani apnenec ali svinč nati sijajnik, razdrobi se apnénec na kosce romboedrovega, svinčnati sijajnik pa na kosce kockinega lika. Tedaj pravimo : apnenec je razkolen na romboedre, svinčnat i sijajnik pa na kocke. Nektere rudnine n. pr. sadro, tinjec lehko s tenkim nožem razkoljemo, navadno pa potrebujemo ostro dletce in z njim ravnamo tako-le : kristal položimo na sukno al i prt, ki smo ga na več gub zložili, dletce z rezjó na stavimo tjekaj, kjer se nam dozdeva, da je prelomna ploskev. Da tako ploskev laže najdemo, dobro je kristal sukati proti svetlobi (najbolje pri sveči), óna mér, ki svetlob o -močneje odséva, je navadno taka razkolna ploskev. Kolikor ravnejše, gladkejše i svitlejše so razkolne ploskve, toliko popolnejša se imenuje razkolnost ; rudninam, ki nimajo teh prednosti, pravimo, da imajo nepo polno ali nerazločno razkolnost . Znamenito je to, da moremo kristal, ako smo v njem našli eno razkolno mer, vštritno tej meri tudi dalje ena ko lehko klati., in sicer v najtanjše pločiee . Iz tega lehk o sodimo, da so kristali znotraj takisto pravilno stvar] en i kakor od zunaj . Mnoge rudnine se dadé klati le v eno mér, druge v 2, druge v 3, še druge v 4, nektere v 6 i nektere cel o v več meri ; toda razkolne ploskve niso v vseh meré h enako popolne. 2. L o m (Bruck) . Samo taki kristali, ki se dadé težko klati, se lehko lomijo a take, ki se dadé lehko klati , težko je lomiti. Vsako ploskev, ki postane, ako rudnino prelomimo , imenujemo I o m n o ploskev (Bruch~1~che) . Te ploskve , niso ravne ter morejo imeti vsakoršno mér. Casih (n. pr. 25 pri streli) je prelomna ploskev več ali menj podobna notranej strani kake školjke, i tako ploskev imenujemo : š k o l jkasto (muschlig) i sicer popolno ali nepopolno školjkasto . Ako so grbe na lomnej ploskvi nepravilne i brez stanovit e meri , imenujemo jo neravno (uneben). Kosci, na ktere se rudnina razdrobi, imajo ali ostr e ali tope robove , i potem se tudi imenujejo o s t r ó r o b i (scharfkantig) ali pa t o p o r ó b i (stuinpfkantig) . Drugi razdelek. Lastnosti zloženih rudnin . I. Njihovo lice. Ako se več kristalov med sebó zraste , onda je tak zrastek večkrat podoben kakej drugej naravnej ali umetnej stvari, i takim zrastkom velimo posnemki (naehahmende Gestalten) , ker tako rekoč v svojih podoba h posnemajo druge stvari . Najimenitnejši posnemki so : 1. Vra s tek (Krystallgruppe) i njegovi posnemki . Vrastek imenujemo več vraslih i med sebó z r astenih kristalov. Ako gredó ti kristali iz istega središča ako so vsi skoro enako dolgi i tenki , i ako jih je jak o mnogo : onda je tak vrastek bolj ali menj podoben krogli . Imenujemo ga : vrasla krogla (eingewachsene Kugel) . Krogla, ki je vzeta iz snovi, v kterej se je naredila, ime nuje se i z lu š č ena krogla (lose Kugel). Ako tako kroglo razbijemo, vidimo dostikrat posamezne kristale, kak o gredó iz središča kot polumeri. Blizu središča so tenki , proti obodu so debelejši ter se končávajo v dosti očitne osti , i zato je krogla po vrhu tudi največ bradavičasta. Iz več tacih krogel, ki so se med sabo sprijele, postanejo grozdasti i ledvičasti posnemki. Grozdast posnemek je postal iz večih koscev manjših krogel, ledvičast pa iz manjših koscev večih krogel. 2. r a s t ek (Krystalldruse) i njegovi posnemki. Več vzraslih i med sebó zrastenih kristalov, ki imaj o skupno podlogo , imenujemo v z r as t e k. 26 Ako so vrastkovi kristali tenki ; ako gredo iz vkup nega središča na vse strani kot polumeri v krogli, i ako je njihova površina bolj ali menj podobna krogli : onda je imenujemo v z r a sl e krogle (aufgewachsene Kugel) . Na onej strani, na kterej so vzrasle, so te krogl e nepopolne. Ako se več takih krogel dotika, postanejo zopet grozdasti i ledvičasti posnemki.. Ce je na grozdastem ali ledvičastem posnemku vsaka krogla nasajena na reclji, onda se spreminja v grmičaste (staudenfórmig) ali b r o s k v a s t e (blumenkohlformig) posnemke. Casi je vzrasli kristal podloga drugemu , drugi spet tretjemu itd., i tako se napravi cela vrsta vsakoršno skrivljenih kristalov. Casi se posamezni kristali dadé lehko raz ločiti , časi so pa tako zliti, da posameznih ni mogoče razločiti , i tako postanejo zobčasti (zahnig) , ž i č a s t i (drahtfármig) i lasasti (haarfčirmig) posnemki. Ako se od take vrste kristalov odcepijo druge slične vrste , kakor n. pr. veje od debla, i ako veje ostanejo v istej ravnici ter se med sebo ne zrastejo , onda je imenu jemo drevesaste ; ako se pa med sebó dotikajo , postanejo listasti (blattfármig) i plati časti (bleehf~rmig ) posnemki . Ako preki vrste vštritnih kristalov gredó druge take vrste , onde delajo pletene p o s n e m k e (gestrickte G-st.). Večkrat stojé posamezni kristali navpično okoli ravnega i okroglega stebelca ; taki kristali delajo k a p n i č a s t e (tropfsteinartig) posnemke. Ce pa stebelce ni ravno , i če so posamezni kristali krivo na njem vzrasli, postanejo rogljasti (zaekig) i koralasti (korallenartig) posnemki. Zloženo rudnino , ki v svojem lici ne kaže niti pravilne oblike, niti ne posnema drugih stvari, tako rudnin o imenujemo b r e z lično (gestaltlos) ali g r ú č a v o (derb) . Majhne gruče, ki niso debelejše od lešnjaka, zovemo d r ob i ž ali drobir (]ingesprengtes) . 27 Il. Notranji zlog ali sklad zloženih rudnin . Posamni nepopolni kristali, iz kterih je zložena rudnina sestavljena, imenujejo se njene zloženine (Zusammensetzungsstiicke) . Način, po kterem so te zloženine v rudi med sebó vezane imenujemo zlog ali skla d (Struktur). Ako so zloženine skoro enako dolge, široke i debele , onda se imenujejo zrna, i tak zlog je : zrnast (kiirnig) po razvej debelini zrn se spet razločuje : debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so široke i de bele, onde se imenujejo : stebelca (St~ngel) i tak zlog : stebel č a s t (st~ngelig). Stebelca so spet časi debelejša , časi tanjša, časi gredó stebelca drugo varit druzega al i pa se razhajajo. Po tem spet razločujemo zlog : d eb el o st eb e lč a s t , tenkostebelčast, vštritnostebelčast i razhodnosteb elčas t. Ako so naposled zloženine mnogo daljše i širše neg o so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog : Iušeinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima rudnina velike zloženine, onda so časi te zloženine spet zložene. Tako n. pr. so časi debela zrna zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd . Tak zlog je d v o j e n. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine tako majhne, da jih z goli m očesom ne moremo ločiti, onda je zovemo predrobn e (verschwindend klein), i take] rudnini pravimo, da je j edrnata (dicht). Od enotérne rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnat a pa ne. Zložena rudnina se namreč ne dá nikoli klati, to zato ne, ker njene zloženine ne ležé vštritno . M. Lom Zloženih rudnin . Zložene rudnine se sicer ne dadé klati, toda se dadé lomiti, kot enotérne . 28 Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali n e r a- v e n, kot pri enoternih rudninah , ali pa : t r o s k v a st (splittrig), to je : lomna ploskev je polna troskev, ki se z debelejšim koncem držé rudnine, s tanjšim so pa odstopile, i zato so tudi na tem konci jasnejše ; r e p i n a st (hackig), ako je lomna ploskev polna majhnih kaveljcev , kot repinčeva glavica ; prstén (erdig) je lom prhki h rudnin . Tretji razdelek. Lastnosti, ki pripadajo enotérnim i zloženim rudninam . I. Rudnine z odrom na svetlobo. Si j a j no s t (Glanz) . Rudnine odsévajo nekoliko svetlobe ki pada na nje i to imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti : 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3 . tolščéno (Fettglanz), 4. stekléno (Glasglanz) i 5. biserno (Perlmutterglanz) . Mnogokrat se kakost ne dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko i demantovo . Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celó na raznih razkol nih ploskvah je časi sijajnost različna . Po jakosti razločujemo 5 stopinj sijajnosti, i sicer : 1. si jajno (starkgl~,nzend) , 2. svetlo (gl~nzend) , 3 . sveti i č a s t o (wenigglanzend), 4. l e s k ó t n o (schimmernd) i 5. temno (matt). Ista rudnina je zdaj bolj, zdaj meni svetla. 2. Barva (Farbe). Gledé barve je treba paziti , ima li rudnina kovinsko sijajnost ali ne. Rudnine kovinske sijajnosti imajo tudi kovinske barve (metallisch e Farben), i teh je 8, namreč : 1 . t o m p akasta (tombackbraun), 2. bakrasta (kupferroth) , 3. b r ó n a s t a (speissgelb), 4. mé dasta (messinggelb), 5. zlata (goldgelb) 29 6. srebrna (silberweiss) 7. k o s ita r j a s ta (zinnweiss ) 8 . s vin čas ta (bleigrau) . Znamenito je to, da med kovinskimi barvarni ni niti modre niti zelene . Rudnine brez kovinske sijajnosti imajo nekovinske barve, kterih je tudi osem glavnih, ki pa po raznih stopinjah prehajajo druga v drugo . Te barve so: l. bela (weiss), 2. siva (grau), 3. črn a (schwarz), 4. m od r a (blau), 5. zelena (gr~n), 6. r u m en a (gelb), 7. rdeča (roth) i 8. rjava (braun) . Barvna vrsta (Farbenreihe). Nektere rudnine imajo vedno eno in isto barvo, torej jo imenujemo s t anovito (best~ndig), in taka stanovita barva je bistven o znamenje te rudnine. Druge rudnine kažejo pa zdaj to zdaj ono barvo — tedaj so nestanovite barve. Rud- nine nestanovite barve se dadé časi tako zvrstiti, da s e druga barva izgubi v drugo, i da je vsaka srednja me d dvema drugima. To zovemo barvno vrst o . Pestrost (Farbenzeicbnung) . Na enotérnih rudni nah je redko videti več barv, pogosto se pa nahajajo pestre ali pisane zložene rudnine. Po podobah, ki je delajo razne barve med sebó, rudnini pravimo, da je : pikčasta (punktirt), ako ima male okrogle pičic e druge barve nego je dno ; pégas ta (gefleckt), ako ima veče med sebó nevezane lise druge barve nego je dno ; ob lakasta (gew~lkt), ako ima veče okroglaste lise , ki se med sebó strinjajo ; plamen a s t a (gef1ammt), ako so lise podolgaste , plamenu podobne ; marógasta (gestreift) ako se vrste razno barvan e maroge ali proge ; žilasta (aderig) , ako so maroge nepravilne žilam podobne . Casi se na rudnini tudi vidi podoba drevesa, razvaline itd. 3. Raza (Strich). Ako potegnemo z rudnino po bo lej, trdej i raskavej ploči (najbolja je poreeljanasta), od 30 drgne se nekoliko rudnine, ktera na ploči ostane ; ta prah ima mnogokrat drugo barvo nego rudnina . Barvo tega prahu imenujemo razo (Strich) . Ako ima prah na razi isto barvo, ktero ima rudnina , velimo, da se rudnina v razi n e spreminja (unver~ndert im Strich) . Ako je prah na razi bel ali samo malo sivkast, onda velimo , da je raza brez barve (ungef~rbter Strich) . Rudnine brez stanovite barve imajo sploh tudi raz o brez barve. 4. P r o z ó r n o s t (Durehsiehtigkeit) . Mnoge rudnine puščajo skozi sé nekoliko svetlobe, in kolikor več svetlob e gre skozi nje, toliko bolj se vidi skozi nje, toliko p r ozornej še so. O rudnini se reče, da je : a. prozorna (durchsichtig), ako pušča toliko svetlob e skozi sé, da človek skozi njo lehko loči črke na papirji ; b. p o lup r o z orna (halbdurchsichtig), ako se črke i druge stvari sicer vidijo, ali nejasno, kot v megli ; p r o s ó j n a (durchscheinend), ako le še nekoliko svet lobe pušča skozi se ; č. na robéh p r o s ó j n a, ako le na tankih robéh pušča nekoliko svetlobe skozi se ; d. neprozórna (undurchsichtig), ako ne pušča nikakoršne svetlobe skozi se. Rudnine s kovinsko sijajnostjo i s kovinskimi barvami so zmerom neprozorne, in o rudnini, ki im a te tri lastnosti, pravimo, da ima kovinsko lice (nietallisches Aussehen) . 5. Kot se na milnih mehurcih ali penah navadno kažejo krasne barve, tako opažavamo večkrat tudi na rudninah slične prikazke, ki imajo različne vzroke, torej je tudi različno imenujemo. Tako n. pr. : a) N a d ú h l o s t (Anlaufen). Nektere rudnine, posebno one kovinskega lica, dobé na zraku po svojem površj i tenko kožico druge snovi, i zarad tega bolj ali menj jasno kažejo mávrine barve. Temu prikazku pravimo nad uhlost (das Anlaufen) . Nektere rudnine so tako na 31 duhle, da so podobne pavovemu repu, druge mavrici, spet druge golobjemu vratu itd . b) Mavrica (d. lrisiren). Casi ima rudnina v seb i tenke rázpoke, napolnjene z zrakom, i ta tenka zračn a plast tudi kaže bolj ali meni lepe mavrine barve . c) Barvni preliv (Farbenspiel). Nektere rudnine kažejo sem ter tje lepe žive barve, ki se spreminjajo, ako rudnino v roci sučemo, da svetloba v drugej mer i nanje pada. To prikazen imenujemo barven preliv. č) M é n a barv (Farbenwandlung) je podobna barvnemu prelivu, toda pokazuje se samo v nekih meréh ki so pokorne rudninemu zlogu . d) Mena svetlobe (Liehtwandlung). V nekterih prozornih rudninah opažavamo neki posebni blišč v enej al i tudi več v barvah, i ta blišč se menjáva, kakor rudnino v roki obračamo. Posebno lepo se vidi to onda, ako je rudnina na okroglo izbrušena. Ta prikazek je najlepše videti na opalu i zato se tudi imenuje o p a l o v á n j e (Opalisiren). Ako ima neprozorna rudnina ta prikazek na površji, onda o takej rudnini pravimo, da je spre m i n j a s t a (schillernd) . I . Skupnost (Aggregationszustand). Navadno so najmanjši drobci v rudnini tako vezan i med sebó, da je moreš le silama premekniti ali je eel ó raztrgati — i take rudnine imenujemo : t r d e (feste) . V nekterih rudninah se pa njihovi najmanjši drobci slabo vežejo med sebó, i najmanjša sila je premakne ali odtrga — te imenujemo : t e k ó č n e (fliissige) . Trde rudnine so pa spet ali krhke ali pa vléčne vitke, raztezne, mehke, gibke, prožne ali vratke. K r h k a (spred) rudnina se razdrobi na kosce ako s kládivom na-njo udariš, ter se dá, v prah stolči ; v l é č n a (zahe) se ne dá z lepa razdrobiti ; vitka (geschmeidig) se reže ; m e l k o ali mehko (milde) lehko z nožem stržeš , a rudnina ne bode škripala, i stržine ostanejo na noži. 32 razté zna ali kovna (dehnbar oder hammerbar) s e dá v tenko žico raztegniti ali v tenko pločo stanjšati . ; gibka (biegsam) se dá pregibati i ostane tako, kakor si jo pregenil ; v r a t k a ali prožna (elastisch) se tudi dá pregeniti y toda ne ostane pregánena, temue se vrne v svojo star o podobo . Tekočne rudnine so ali kágljaste (troptbarfliissig ) ali pa plinave (ausdehnsam flitssig) . Kapljaste rudnin e se dadé le težko i malo stisniti, plinave pa lehko i jako , toda kakor preneha tisek, zopet se enako hitro i jak o raztegnejo . Nektere rudnine so sedaj trde, sedaj kapljaste i se daj spet plinave, n. pr.: voda; živo srebro je navadno kap ljasto, na večem mrazu trdo, v večej toplini plinavo . IM Trdota rudnin . Ako hočeš drobce kake trde rudnine razmekniti, te daj se drobci bolj ali menj temu vpirajo . Nektere rudnine se dadé že z lesenim suličastim klineem ali z nohtom obraziti (ritzen), nektere pa samo z železnim ali celó samo z jeklenim žrebljeni, a nekterih nit i najtrša pila ne more obraziti. T r dot a (Hrte) rudnine je tedaj upor, ki ga stavb a rudnina onej sili, ktera hoče njene drobce razmekniti . Na rudninah razlikujemo deset s to p in j (Grade ) trdote, i te so : I . (i naj niža) stopinja je trdota lojév'éeva (Talk) . 2. kaméne soli (Steinsalz . 3. apnéneeva (Kalkspath) . 4. jédaveeva (Flussspath ) . 5. apatitova (Apatit). 6. ,) živeeva (Feldspath ) . kvárčeva (Quarz). 8. ;, topázova (Topas) . korúndova (Korund) . 9. 7, 10. (i najviša) démantova (Diamant) . Rudnine v prvej stopinji trdote obrazijo mehak les , rudnine druge stopinje zaostreno pero ali pa nohet, tretje stopinje železni žrebelj, četrte stopinje jeklena ost . Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne d á iskre ; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom tudi posamezne iskre ; rudnina sedme stopinje s e tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáj e obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé le med sebó primerjati, ker topaz je že trši od najtrše pile, še trši je korund i še mnogo trši od tega je demant . Vseh 10 stopinj trdote imenujemo trdotno lestvic o (H~rteskala). Vsaka rudnina v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali nobene za sebó . Živec n. pr. more obraziti vseh 5 rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako hočemo seznati trdoto kake rudnine , moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z nj o obraziti a ktere obrazijo njo. Ako n. pr. vidimo, da ta rudnina obrazi apatit, a da živec obrazi njo, onda pravimo , da je ta rudnina trda med 5 i 6 ali 5.5. Trdota se navadno pri opisu rudnine zaznamuje s „tr .”, n. pr. tr. 5.5. I . Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali e n ó lik e kocke iz raznih rudnin , n. pr. iz sadre, mramora, živca, železa, svinca i zlata , ter bi te kocke déli na vago, prepričali bi se, da je nji hova teža tako različna, kakor so rudnine same . Ako bi sádrina kocka, vagala n. pr. l lot, mramorna bi onda va gala 11/8 lota, živčeva 2 1/2, železna 31/4 lota, svinčena 5 a zlata 8 lotov. Iz tega se vidi, da ima vsaka rudnina svojo posebno težo (spezilsches Gewicht) . Da se rudninam določi njihova posebna teža, primerj a se vsaka rudnina s čisto vodo, ki služi za mero ; zato pravimo, da je posebna teža vode = l. Ako je rudnina 2, 3, 4, 5krat itd. teža, nego je del vode, ki jemlje to liko prostora, kolikor rudnina, onda pravimo, da j e po sebna teža (tž.) = 2, 3, 4, 5 itd. N. pr. tž. srebra je 10 .5, to je z drugimi besedami : stanovita prostorna enota (Raumeinheit), recimo 1 kubičen palec, čistega srebra j e 10 i polkrat teži nego 1 kubičen palec čiste vode . Rudi'noslovie, 3 Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, te muč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčev e kisline je 1 .5, to je : prostorna enota, recimo l kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 ku bičen črevelj navadnega zraka . Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam , n. pr. živemu srebru i to tako : Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkra t za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obójič odbijem o težo prazne steklenice . Tako zvemo težo vode i tež o živega srebra v iste] prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Ce tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo , kolikokrat je živo srebro teže od vode . To je živega srebra posebna teža . Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se nji hova posebna teža tako : Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q . Ako spustimo rudnino v stekle nico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vod o i z rudnino še enkrat zvaga, i njena sedanja teža bodi Q . Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijem o od prejšnje p q, zvemo težo vode, ktero je rudnin a izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Ce tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža o d vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na t a način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n . pr. z vinskim cvetom, kamenim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laž e od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teli dveh razmer morem o ukreniti kolikratov je naša rudnina, laža ali teža od vode . v. Magnetizem. Nektere rudnine imajo v sebi moč, da železne opilk e k sebi vlečejo, i to moč imenujemo magnetizem (Magnetisrnus), a rudnine s to lastnostjo zovemo magnete . Nektere druge rudnine, da si tudi same niso magneti, imaj o pa lastnost, da je magneti k sebi vlečejo, kakor železn e opilke. Rudnine prve vrste na enoj strani magnetno igl o k sebi vlečejo, na drugej strani jo pa odbijajo, rudnin e druge vrste jo pa k sebi vlečejo na obeh stranéh. VI. Elektrika. Mnoge rudnine dobé, ako jc drgnemo, to lastnost , da male kosce papirja, kroglice iz bezgovega stržéna i druge lehke stvari na se potezajo i potem spet odbijajo . To lastnost imenujemo elektriko (Ilektricitt), a take rudnine električne (elektrisch) . VII. Svetlikanje ali fosforovanje . Nektere rudnine imajo lastnost, da se v temi svetijo , pa ne izgoré; to lastnost imenujemo svetlikanje ali fo s f o r o vanj e, ker se to posebno lepo vidi na fosforu . Ta lastnost se pokaže, če rudnino drgnemo (n . pr. dva kosa kvarea), ali ugrejemo (n. pr. ako jédavčev prah na platinovi platici ugrejerno nad plamenom vinskega cveta) , ali naposled, ako jo dalje časa pustimo na solnci ležati . Nektere rudnine se svétijo bolj, druge menj, nekter e rumeno, druge zeleno ali modro ali rdeče . VIII. Okus. Rudnine, ktere se v vodi topé, imajo okus (Ge schrnack), o čemer se prepričamo, ako je z jezikom pokuarno. Okus je ali trpek, (zusarnrncnziehcnd), ali o m 1 é- d e n (siisslieh), s 1 a n (salzig), hi ž e n (kmgen ha rt), 11 l a d i-3 36 len (k~blen~t), grenek (bttcr), rézen (stecliend), kise l (sauer) . Ker so nektere rudnine jako strupene, zato ni varno z jezikom pokušati. IX. Duh. Nektere rudnine imajo poseben d u h (Geruch), a druge ga dobé še le tedaj , ako je ugrej em o ali drgnem o ali pa nadahnemo . Duh je različen , ali diši po smol i (bituruins), ali po s er i (žepki) (schwefelich), po č e s n u (knoblauchartig), po sinodu (brenzlich), po i l u (thonig) itd . r:-o(GIA7JLI. V njem se opisujejo najimenitnejše vrste rudnin . r uf .1 e rudnine so najvažnejše, i tudi se v prirodi najeešé e nahajajo . I. Plini. (trase). Plini so raztezno-tekóeni ali zrákavi, niso kisli ter imajo med vsemi rudninami najmanjšo posebno težo . 1. Najvažnejši plin j e zrak ali h l i p (athmospli~rische Luft), nima niti duha niti okusa, brezličen je i prozóren, a nad 800 kratov laži od vode. Zrak je ob vsej zemlji, potreben je ljudem i živalim , da dihajo ; brez njega niti goreti ne more nobena stvar . 2. O gl o vo dene ali blatni plin (Kohlenwasserstogas ali Sumpfgas) je tudi brezličen i prozóren, no laži od zraka, ima duh po smodu, gori z rumenkastim , slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv . Ta plin se nareja po jamah, kjer premog kopljejo , po močhjih i mlakah, v nekterih krajih tudi šviga iz zemlje, ni pr . pri Vičenci s plamenom 5 črevljev visokim i 3 črevlje širokim . Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se n a rudárskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takist o mnogokrat vzrok velikim nesrečam . Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa” . 38 H. Voda. Voda, nema — ée je čista — niti duha niti okusa , ob navadne] toplini (temperaturi) je kapljiva, ob veče j plinava t. j. sopara ~Darripf), a ob manj šej se strdi v kristale i mnogotere posnemlje , n. pr. v sneg, slano , točo, led. Vodni kristali so navadno zvézdasto ubrane tenke igle. Voda ima lastnost, da požira mnoge pline , pa tudi kapljive i trde snovi v sebi raztaplja. Vse to vodi jako spreminja okus, duh i tudi njeno posebno težo. Na ta način postajajo tako hnenovane trde vode : apnenice , sadrenice, kislice, grenčice, slanice i druga slátina , pa, tudi morska voda . Iz ozračja pada voda kakor rosa, megla , dež, sneg, toča, ter se prccčja skozi zemljo i kamenje, pa s e drugjé spet prikazuje kakor studenec, zbira se v potocih, rékah , jezerih i naposled v morji, od koder se spet v soparo spremenjena vzdiguje v zrak . V polarnih krajih i po snežnikih se nahaja zinérom kakor sneg ali led . Vsacemu je znana mnogotera raba i velika korist, ktero imamo od vode . HI. Msline. (Saiuren) . Kisline so ali plinave ali kapljive ali tudi trde , imajo kisel ali ornléden okus, a njihova posebna teža j e jako različna, sedaj manjša, sedaj veča od vode . Najvažnejše kisline so : l . Oglénčeva kislina ali huda sapa (Kohlensiure, fi.xe Luft) j e brezlična, prozorna, 1 .5krat teža od zraka, okisnega in rezkega okusa ; v njej se ne more dihati, živali se v njej zadušé i luč ugasne. Voda jo -vpija ter dobiva od nje rezán okus . Ce se jako stlači , potem je kapljiva . Razvija se iz kislic i drugih slatin, tudi iz nekterih močvirij, i zbira se po globinah, ker ni propuha, n. pr. v pasjej jami blizu Napolja, po kletih, vodnjakih i rudnikih, kjer ugaša luči i dui delavce. Z oglénčevo kislino, ki se v velikej množini prosti iz kislic pri Franzensbadu i Marienbadu na Ceškem, delajo se peneča vina i oglenčevokisle soli . 39 2. Ž e p l o v o cl é čcva kislina (5chwefelwasser stosure) je brezlična, prozórna, 1-2krat teža od zraka , diši po gnjilih jajcih, sama sicer gori, če se zažge, ali druge stvari v njej ne morejo goreti, niti živali ne morej o dihati. Meša se z vodo, ktera potem tudi diši po gnjilih jajcih. Kovine v njej navadno črne. Ta kislina se prosti iz 7''ieplenic (Schwefelwa sser), n . pr. v varaždinskih in badenskih toplicah i . dr ., tudi po močvhjih i za hodih ter sploh po tacih mestih, kjer gnjijó živalske snovi . 3. Sasolin, l) navadno borova kislina (Borax ure) imenovana, nahaja se največ samo v tenkih kristálastih lúskah, ki se sprimejo v rahle kupčke, sveti se kakor biser, sivkastobela je, ima belo rázo, prosójna je , le malo trša od lojevca (tr. 1.0 1.5), i 1.5krat teža od vode. Okusa je s prva okisnega, potem grénkastohladéčega, naposled omlednega . Nahaja se raztopljena v vročem vrelci pri mestu Sasso bliz u Siene i v toskanskih lagunih — a utrjena po robéh tega vrelc a i po lagunskih bregovih. Rabi se sama za se, i tudi borač se dela iz nje . IV. Soli. (Salze) . Soli so trde, v vodi se tope, imajo okus, le kisle niso ; njihova trdost (tr. = 1 .0 . . . . 3.5) i njihova posebna teža (tž. 1 .4 . .. . 3 .2) niste veliki. Najvažnejše vrste so : l . Soda ali nátron kristalizuje hemiortotipno (sl.88.) , sl. 68. sveti se, kakor steklo ; bela je, onečišéena, tudi rumenkasta ali sivkasta, ima belo rázo ter je poluprozórna. Soda je trša (tr. 1.0 . . . . 1.5) od lojevca, 1.4krat teža od vode, okusa je lužnega . — Zlo žene vrste kažejo največ posnemke stebeléástega zloga, ali pa so grúčave i zrnaste. Na zraku lchko sprhnejo i raz padejo. Soda se že od nekdaj dobiva iz natrono - Od mesta Sasso v Italiji , kjer se nahaja . 40 vib, jezer pri Memfu v Egiptu . Štiri do pet črevljev debel a sodina skorja pokriva dno teh jezer, a vode ni več, nego dv a erevlja. Ta soda je čista, lehko se dá rezati, pa se z nov a spet naredi. Na Ogerskem pri Debrecinu je tudi karih 20 do 2 5 tacih natronovih jezer, ki dajó na leto po 10 .000 centov sode. Od meseca aprila do oktobra jezera vsahnejo , i potem se soda pokaž e kot bel, snegu podoben cvet, kterega ljudje zmetajo . En sam mož nabere na dan po 30 do 40 vaganov sode . Veliko sode se potrebuje v milariji, barvariji, belariji i steklar iji, ter vprav tej rudnini moramo hvalo vedeti, da imam o steklo . Seniški trgovci so jo iznašli po naklučji : kuhali so namreč na bregu neke reke, kjer je bila soda s peskom zmešana , a iz raztopljene sode i peska se je naredila trda prozorn a stvar — steklo . 2. Nitrit (od latinskega imena nitrum salitra) navadno s o lit a r (Salpeter) imenovan , kristalizuje ortotipno (sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele sl . 6 . ráze je, prozóren ali poluprozóren , mehák, trd (tr. = 2), kakor sol , 1 .9krat teži od vode, slanega i hladečega okusa. Solitar se napravlja po pečinah, p o zidovih i jamah (n. pr. v Burkhardovi jami blizu Wi rzburga), kjer je kaj zraka , gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudni n n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitaruieah se dobiva solitar tako-le : Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd . pomešajo z živi m apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov , pa iz te zmési naredé kupe, pokrijejo, da jih dež ne izpira, i večkrat je premešavajo . O svojem času vso zmes izperó, preeedé, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga ; naposled vod a izpari, i solitarjevi kristali se pokažejo . Iz solitarja delajo smodnik, ki je zmešan iz 100 delov solitarja , iz 16 delov žepla (sčre) ino iz 17 .5 delov ogla . sl. 14. 3. Navadna sol, tudi k a m é na ali k u h i n j s k a sol (Steinsalz) imenovana, kristalizuje tesularno (sl . 14) , vštrit hexaedrovih ploskev je popolnoma rázkolna, a lomna ploskev je školjkasta, sveti se, kakor steklo , a največ je bela, pa tudi : rumena, rdeča siva, časi lepo vijolasta, višnjev a 41 i modra, nečista sol tudi zelena ; rázo ima belo, prozórna ali prosójna je, malo krhka, trdoto ima druge stopinje ; škrat teža je od vode ter slanega okusa . V zloženih zvrstéh se malokedaj vidéva v zobčastih, platičasti h i drugih posnemkih ; največ je samo grúčava, sedaj zrna stega sedaj stebelčástega zloga. Znamenito je, da se v tolikih krajih i tako obilo nahaj a ta človeku zeM potrebna rudnina. Sloveča je ravnica pri Dankali v Abisiniji, kjer na štiri dni hodá zemljo pokriva sol, bel a kot sneg. V Arabiji je toliko soli, da z njo zidajo hiše . Neizmeren zaklad soli ima tudi Galicija (pri Vielički i Bohniji) , gornja Avstrija i Štajerska (Išl, Hallstadt, Aussee), dalje Sohlogradska (Hallein), Tirolska (Hall), Ogerska, Sedmogradska itd . V avstrijskih rudnikih je sol dostikrat nečista od gline . Dobiva se tako : V rudniku se izkopajo veliki prostori, v ktere se napušča sladka voda, ki v sebi raztaplja sol, a glina se na dno seseda. To vodo imenujejo : slanico {Spole). Po 10 do 14 dneh , kedar mislijo, da se je voda nasitila soli, iztrombajo j o po leseneh cevéh v velike kotle, ki drže po 1000 i še več veder . V kotlih voda izpari, a sol ostane na dnu . Ko je slanica iztrombana iz rudnika, z nova napuščajo vode vanj, i vse to se ponavlja, karih 30 kratov, dokler se ne boje , da bi se jim prevelik prostor ne zrušil. — Mnogo soli pride na dan tudi po slanih potoeih, ki ali sami odtekajo po svojih strugah , ali pa s e po ceveh iztrombajo. Slano je tudi molje i voda necih jezer , sosebno po iztočnih krajih hvalinskega morja . Take vode, če izparé, tudi dajejo sol. Znano je vsem, da se sol rabi v kuhinji. Nečista sol se poklala živini ; malo soli primešane sadri ali maku (Gyps) tud i vékša zemlji rodovitnost. Sol potrebujejo mnogi obrtniki 11 . pr . milalji ; naposled je sol tudi dober lek : znano je n. pr. da morske ali sploh slane kopéli v mnogih boleznih pomagajo. 4. G a l ú n ali a l u n (od latinskega alumen) (A1aun ) kristalizuje tesularno (sl. 16) ; vštrit oktaedrovih ploskev sl . 16. je rázkolen, toda le n.epopolnorna , a lomna ploskev je školjkasta . Galun se sveti kot steklo, bel je, tudi rázo ima belo, prozoren ali prosójen je ; malo krhek, nekoliko trši (tr. 2.0 . . . . 2.5) od soli, ter 1.8krat teži od vode . Okusa je s prva osládnega, pote m trpkega. V zloženih zvrstéh se nahaja v kapničastih i tudi drugih po 42 snemkih s stebelčástirn zlogom, ali pa je gručav, bodi-s i zrnast, bodi-si stebelčast. V vodi se preeEj lehko topi . Dobiva se v Črniku blizu Kadnja, na Češkem, v Dutt‘veileru blizu Saarbriiekena, na lipanskih otokih . Rabijo ga v barvariji, strojariji i v papirnicah. Živalske snovi brani gnjilobe . 5. Melanterit'), navadno zelena ali železn a galica, tudi zeleni ali železni vitrijol 9) (Eisenvitriol, grtiner Vitriol) imenovan, kristalizuj e hemiortotipno , toda kristali se morajo umetno delati , v naravi se nahaj a največ v kapničastih, ledvičastih i. grózdastih kepah, ali pa kot skorja ali oprh. V enej meri se dá popolnoma, v drugej ne tako popolnoma klati, a lomi se školjkasto . Sveti se, kakor steklo, jasno zelen je, a razo ima belo . Zelena galica je navadno poluprózorna ali prosójna, mal o krhka, trda kot sol (tr. 2) i 1 .8krat teža od vode . Okusa je omledno-trpkega. V vodi se lehko topi, a raztopljena préeej počrni, če jej prilijemo vode na kterej sm o kuhali hrastove šiške. Zelena galica postaja tamkaj, kjer železni kršec razpada i na zraku preperéva . Nahaja se v Goslaru na Harzu , v švedske m Falunu, v ogerskej Sčavniei, na Ceškem, kjer ga mnogo delajo . Kot stransk pridelek ga dobivajo po nekterih bakrčnih rudnikih , n. pr. v Skajem na Kranjskem . Rabi se v barvariji i lekariji, potrebuje se za tinto, dalj e kedar se zlati poreeljan ali steklo ; iz nje se dela hudičevo olj e VitriolQhl), tudi lepa modra barva, berlinska višnjevica ali modrina (Berlinerblau) zvana . Največ se zelena galica v novejše m času rabi za razkunvanje zahodov (sekretov) i gnjijočih smrdljivih stvari, ki širijo kužne bolezni . 6. Halkantit, 3) navadno modra ali bakren a galica, tudi modri ali bakreni vitrijol (Kupfervitriol, blauer Vitriol) imenovan, v naravi redko kristalizuje v razločnih kristalih, navadno se nahaja samo v kapničastih, ledvičastih i grózdastih kepah, časi tudi ko t oprh i skorja po drugih bakrenih rudah, posebno n a bakrenem kršci. Rázkolen je nepopolnoma, a lomi se školjkasto. Sveti se, kot steklo ; lepo moder je, kakor ' Od melanteria (Plinius)= črnilo ali črna tinta . 2 Vitriolum od viham = steklo, ker se steklu enako svčti . Od grškega xáix«vOog halcanthos = bakreni cvet. 43 nebo, raza mu je pa bela, pohtprozoren je, ali pa sam o prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr . 2 .5) od soli , ter 2.2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a č e položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena . Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakr(Snih rudnikih , n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem , v Goslaru na Ilarzu i p o drugod . Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah . V. So1ko rc . (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solem, zato j e tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé le pko klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar j e raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikda r ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne . Njihova trdost (tr. 1.0 . .. 6.0) je sploh srednja niti teža (tž. 1.6 . . . . 3.3) ni velika. Najvažnejše vrste so : l . Sadra ali male c (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. 1.5 . . . . 2.0) kot sol, 2.3krat teža od vode. V zloženih zvrsteh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke ali pa je gručava časi zrnastega časi stcbelčastega zloga . stebelca so časi tenka , kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena : Mar i j n o steklo se imenujejo čisti , prozorni kristali ; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga ; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega 68. zloga. — Posebno lepa sadra se nahaja v Oxfordu na Angleškem, v Bexu na Svajearskem, v tirolskem Hallu, v avstrijskem Salzkammergutu , v Cerniku na Ceškem itd . Na Slovenskem s e nahaja malce v Bohinji na Kranjskem, v Mača h pod Roščico i v Bajdišah na Koroškem. Alabaster potrebujejo podobarji, iz vlaknaste sadr e se ponarejajo biseri i delajo se tudi zapéstniee i drug lišp gospém. Z navadno sadro gnoj é sosebno deteljišča, i xnort se dela iz nje . Zgana, stolčena i potem z vodó zmešana sadra j e posebno pripravna za modelGvanje ; iz nje se delajo sadréni vlitki, tudi umetni mramor i sicer tako : sadréni kaši se primešajo klejeve barve, i ko se vs e do dobrega p,)suši ter strdi, potem se zgladi ino olika . 2 . Fluor i t 1) ali j é d a v e c (Flussspath) kristalizuj e tesularno (sl. 14, 16, 25) (sl. 14 glej na str. 40 i sl. 16 na str. 41), vštrit oktaedrovih ploskev j e popolnom a sl. 25. rázkolen, ter ima skoljkast lom ; sveti se kot steklo, bel je, moder, rume n zelen, rudeč v nepretrgani vrsti, a raza je zmerom bela. Jédavec je prozóren ali prosójen, krhák, trd v če & tej stopinji, 3 .lkrat teži od vode zloženih zvrstéh navadno zrnast. Nahaja se posebno lep v angleškem Derbyshh-u , v saskem Annabergu, v češkem Zinnwaldu, na sv. G-otthardu itd. Na Slovenskem se dobiva jédavee pri Plajbergu i blizu sv . Pavla v zilskej dolini. Iz večih kristalnih gruč delajo strugače vsako vrstne posode i druge lepoče, tudi se primeš'áva mnogim rudni nam, da se laže topé v ognji . Naposled se iz njega dela fluorova kislina, ki steklo razjeda . Ce hočeš kaj v steklo vdolbsti , namaži je z voskom ali asfaltom, potem z iglo ali s kaki m dletcem načrtaj v vosek, kar bi rad vdolbel v steklo, i polož i ga na posodo, kjer razvijaš fluorovo kislino . Para te kisline ti hitro razjé ona mesta, s kterih si vosek oclsh-gal, Sna pa , ktera so z voskom pokrita, ostanejo gladka i svetla . 3. A p a t i t 2) kristalizuje romboederski (sl. 42.), lomi se školjkasto ali pa neravno ; sveti se kot steklo bel je , Zato, ker ima kemijsko prvino fluor v sebi. Od grškega ún'eeužco apatao — motim, varam, zato ke r ga rudoslovci dolgo niso spoznali, misleč, da je kak a druga rudnina . 4 sl. 42. moder, zelen ali pa tudi druge barve ; časi kaže na enem kristalu dve barvi, prozóren je al i prosójen ; krhak, trd v pete] stopinji, 3.2krat teži od vode. V zloženih zvrstéh dela vzrasle krogle , ledvičaste posnemke, ali p a je gručav in zrnast. Razločujejo se te-le zvrsti : a p a t i t je kristalizovan, f o s fo r i t je gručav, a š p ar govee (Spargelstein) je zelen, kot šparga, i prosójen . 4. A r a g ó nee ') (Aragonit) kristalizuje ortotipn o (sl. 56 na 40. strani), najpopolnejše je razkolen vštric dominih i prizminih ploskev ; lomi se školjkasto ali neravno ; navpične ploskve so časi krive, torej so taki kri stali često šilasti ali iglasti ; sveti se kot steklo ; bel je, pa tudi siv, rumen, zelen, moder ; razo ima sivkasto-belo , prozóren ali prosójen je; krhak, trd (tr. 3.5 . . . . 4), skoro kakor jédavec, 2 .9krat teži od vode. Zložene zvrsti s o ali kroglasti, ledvičasti, rogljasti posnemki ali pa so grúčave s stebelčastim zlogom. . Pri aragonci razločujemo te zversti : Železni cvet (Eisenbliithe) v rogljastih posnemkih — dobiva se blizu Železnih rud , n. pr. v štajerskem Eisenerzu ; grahovec (Erbsenstein) — razhodno stebelčástega zloga — nareja, se v vrelci v Karlovih varih : iz vročega vrelca se namreč nekoliko apna prime posamnih pešeénih zrn, i ta zrna plavajo v vrelci, dokler se okro g njih ne ovije apnena skorjica za skorjico, da so potem grahov e debelosti. Vsled svoje teže naposled zrna popadajo na dno vrelca, kjer se njih več v kamen sprime. — Tudi druge stvari , n. pr. cvetje, klasje, sadovi, listje, polžje hiše itd. dobé kameno skorjo, če nekoliko dni ali mesecev Iež'é v vrelci. Tudi ta kamen je le aragončeva zvrst, imenuje se vrélovec (Sprudelstein). — Najlepše kristalovan aragónee se nahaja v češkem Horenci blizu Bilina, pri Molini v Aragoniji, v ogerskem Herrengrundu i v solnogradskem Leogangu . Na Slovenskem se dobiva na Belščici pri Javorniku na Gorenjskem . 5. Kalcit, navadno apnenee (Kalkspath) imenovan , kristalizuje v romboedrih (sl. 32), v skalenoedrih ) Od dež'ele Aragonije, kjer se posebno lepi kristali nahajajo . 4 sl. 32. (sl. :35) v šestostranih prizma h (sl. 36), izvrstno se kolje vštri t romboedrovih ploskev, a lom i se školjkasto, sveti se kot ste klo ; največ je bel, pa tudi siv, rdeč, moder, zelen i rumen , sl. 36. sl. 35. a ter ima sivkasto-belo razo ; prozóren je ali prosójen ; krhák, trd v h-etjej stopinji, a 2.7krat teži od vode. Zložene zvrsti so eesto vzrasle krogle, kapničasti, ledvičasti i grmičasti posnemki stebelčástega i tudi krivo-luščinastega zloga, — al i pa so gruča-ve, i to časi stebelčáste, časi zrnaste, časi luščinaste. Te zvrsti imajo svoja imena : vlák n as t i apnenec ; zrnasti apnénec — najlepši i najčistejši se imenuje beli mr a m or ; jedrnáti apnénec je dostikrat pester ali pisan, n. pr. pestri mr a m or ; kreda je bel , jedrnat i prhek apnenec ; s m r d e c (Stinkstein) je apnenec nečist od smolastih stvari , (n. pr. od kame'nega olja), ter diši po modu, če ga tareš ali ogreješ . Lapor (Mergel) je apnenec z glino pomeša,n, če im a pa 13 do 19 ali še več odstotkov gline, imenuje se hidravličn o apno. S ko I j k a s t i mr am o r je jedrnat apnenec, poln školjkinih drobcev, ki lepo barve spreminjajo. Apnena siga (Kalksinter) ali kapnik (Tropfstein) postane iz apnenih vód, kter e kapljájo i euré skozi apnénč'eve gore ; ko pridejo te kaplje na zrak , apno se v njih strdi i sesede, časi v lepih kristalih . Tudi apnéni a č e k (Kalktuff) se seseda iz tacih vód ; maček j e več ali menj luknjast, i prijemlje se listja , trstja, mahú, ter sploh vsega, kar raste kraj tacih vód . Apnenec je izmed naj širše razprostranjenih rudnin , i dostikrat so iz njega velikansk e gore. Najlepši apnenec se nahaja v Pribramu i Braniku na 4'1 deškem, v Angleškem Kumberlandu, v koroškem lliittenbergtl , na Harzu, na otoku Izland, pri Klostcrneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Mringu itd . Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na, Obiru na, Koroškem , v Idrii i v Jelo vici na Kranjskem . Lep školjkast mramor se nahaja v Plajberg u i na, Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo , na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja , posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramoljem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega, mramolja i drugi kamenčki, 'h, do % s palca veliki , zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platiee ; potem se brusijo i ugladijo . Take podobe se imenujejo mozaike, naj lepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnenec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje , za tlak, za stópnic e i. dr. st. ; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort . Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterejzemlji dober gnoj . Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejš i kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ke r mokrega ni rabiti . Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo . vI. Težei. (Baryte) . Težei so nekovinskega lica, raza jim je največ bre z barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétij o se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni , razločujejo se sosebno po večej teži (tž. 3.2 . . .. 8.1) ; njihova trdost (tr. 1-0 . . . . 5.5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so : I . S i d e r it ') ali j eklénec (Spatheisenstein, Flinz ) kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto ; svetlost je steklina, i vléče malo na biserno . !Tekle ) Od grškega dl&‘QN' sideros Železo 48 sl. 32. nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele, prosój en, krhák je, časi trši (tr. = 3.5 ... . 4-5) časi mehkejši od jéclavca i 3.8krat teži od vode . V zloženih zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali s o pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom , ali je naposled tudi gručav i zrnast. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoski h Pirenejah, v koroškem Hiittenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd ., Koder se dobiva v večej množini ter nima škodljivega primésa , n. pr. na Koroškem i Staj erskem, topé iz njega izvrstno železo , iz kterega se izdeluje posebno dobro jeklo. Na Slovenskem kopljejo jeklénee v Javorniku i na Savi na Gorenjskem , v Vresnem pri Konjicah, v 'Železnem i v Hramšah n a štajerskem . 2. Barit') ali težec (Sehwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d se popolnoma kolje, a sl. 53. sveti se kot steklo, i vléee s e malo na tolščéno, navadno je bel, pa tudi moder, rumen i rjav, razo ima belo, prozóre n je ali samo prosójen, malo trši (tr. 3.0 . . 3-5) od apnénea, a 4.4krat teži od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom . Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsobanji, v Veleji blizu Parme, v angleškem Duftonu. Na Slovenskem se dobiva na Koroškem pri Plajbergu i v Rablji. Neka vlaknasta zvrst se nahaja, sosebno pri Bolonji, i zato se imenuje bolonjski kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobn o semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz sa- mega težca lepo belo barvo . 3. S mi t h s o n i ali Kal amin a3) (Galmei) kristalizuj e Od grškega fl«Qi) barys = težek . Po angleškem kemiku Smithson . 3) Od giala mina rumena ruda . 49 romboederski, toda malo kedaj razločno ; vštrit rombo edrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se neravno al i nepopolnoma školjkasto ; sveti se kot steklo , bela je, časi siva, zelena i rjava, ima belo razo, ter je poluprozórna ali prosójna, krhka, trda kot apatit (tr. 5-0), i 4.3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičasta, grozdasta, kapničasta s stebelčá,stim ali pa gruéava z zrnatim zlogom. Na zraku sprhne, i potem je zemljasta . Nahaja se v Sibiriji, pri Lyonu na Francoskem, v ogerskej Dognacki i v koroškem Rablji. Razen Rablja se dobiva kalamina na Slovenskem tudi v Reznem hribu na Savi, pri Soštanj i i v Sevnici na, Stajerskem, v Pliberku, Plajbergu, na Obiru i na Peči na, Koroškem. Iz kala,mine se topi sinek (Zink) . 4. Piromorfit,') tudi zeléni svinčénec (Griinbleierz) imenovan, kristalizuje roruboederski (sl . 42), vštrit sl. 42. ploskev enakoróbe šestostran e piramide se kolje, toda ne po polnoma, lomi. se školjkasto al i neravno, sveti se kot tolšča, naj več je zelen ali rjavkast, pa tud i zdržema rumen, rdeč i siv , ima belo razo, poluprozóren je , ali pa le na robéh prosojen ; krhek, trd, (tr. 3-5 . . . . 4-0), skoro kot jédavec, i sedemkrat teži o d vode. V zloženih zvrstéh posnema krogle, ledvice, grozde, o.rmiče, ali pa je gručav s stebelčastiru ali zrnasti m zlogom . Lep, zelen svinčénec se nahaja v češkem Pi'ibramu i v saskem Copovem, rjavi svinéenec pa v francoskem Poullaonu i na češkem Srebru. Wulfenit 2 ) ali ruméni svinčénec (Gelbbleierz ) kristalizuje piramidalno (sl . 48), vštrit piramidnih ploske v se skoro popolnoma kolje, lomi se nepopolnoma školjkasto , sveti se kot tolšča, največ je rumen, pa tudi rdeč, raz o ima belo, poluprozóren je ali samo na robéh prosójen ; ) Od 7.tijQ — pyr ogenj i po (gpii'— mode oblika, po doba, ker zrno te rude v pihalničnem plamenu kristalizuje . 1) Po rodoslovci Wulfenu . Rudninoslovje, 4 50 krhek, trd (tr. 3.0) kot apnénec, 6 .7krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav z zrnastim zlogom . Rumeni svinčénec se nahaja sosebno lep v koroškem Majbergu i v Crni blizu slovenske Kaplje na Koroškem . sl. 48. sl. 60. 6 . C erus it ') ali beli s vinč én ee (Weissbleierz ) kristalizuje ortotipno (sl. 60), vštrit dominih i prizminih ploskev se skoro popolnoma kolje, lomi se školjkasto , svéti se kot demant, ali pa kot tolšča ; bel je ali siv , sivkasto-črn, pa tudi Ijav, ima belo razo, prozóren je ali prosójen, nekoliko krhak, trši (tr. = 3.0 . . . . 3.5) od apnénea i 6.5krat teži od vode. V zloženih zverstéh je ledvičast, ali pa je gručav z zrnatim, malo kedaj sé stebelčástim zlogom . Najlepši beli svinčenec se nahaja v sibirskem Nerčinsku, v ogerskej Rezbanyi, češkem PT ibramu, na Harzu . Na Slovenskem se dobiva beli svinččnec po več krajih na Koroškem, n. pr. na Obiru, na Peči, v Rablji, v Plajbergu i drugod. Kjer se nahaja v večej množini, tope svinec iz njega . VIL taa1iti. (Ia1achite) . Tudi malahiti so podobni solikoveem, samo da imaj o v sebi bakra. Nimajo kovinskega lica, navadno so zeleni ali modri, i taka je tudi raza. Najtrši niso trši od apatita (tr. = 1.5 . . . 5.0) toda so vsaj 2-4krat nekteri eeló 6•4krat teži od vode n i) Od cerussa = svinčena bel, Bleiweisa . Najimenitnejše vrste so : 1. Malahit i) se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen je kot smaragd, tud i raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je ; krhek, trd (tr. 3.5 . . . . 4-0) skoro kot jédavec, i 3-8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge . Nahaja se posebno v banatskej Moldavi, v Sibiriji , v tirolskem Schwazu i . dr. Na Slovenskem se nahaja na Pohorji i v Skofjem na Kranjskem . Iz njega se topi baker (med), semlét daje lepo zeleno barvo, a jedrnat se brusi, ter iz njega se delaj o razne lepoče . 2. Azurit 2) ali modri bakrénee (Kup ferlazur kr*istalizuje navadno le v malih plošnjatih ali lúskastih kristalih, sveti se kot steklo, a vleče malo na demantov o sijajnost ; barve jc lazurne, i tudi raza je taka, samo nekoliko bledejša ; prozóren je ali prosójen, krhek, trd (tr. 3.5 .. .. 4-0) skoro kot jédavec, i 3.8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh posnemlje krogle, ledvice, grozd e i kapnike, ali pa je gručav, stebelčástega, redko zrnastega zloga. Najlepši azurit se dobiva v Chessi blizu Lyona na Fran coskem, pri Nerčinsku v Sibiriji, v banatskej Moldavi i Saski . Kjer se obilno nahaja, topé iz njega z drugimi bakrénimi rudam i vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo . SITI. Opáovei. (Opaline) . Opálovei nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto, imajo vse razne barve, svétijo se kot steklo ali kot tolšča, raza je bela , siva ali tudi barvana, precej trdi so, (tr. 2.0 . 7 .0), a težki niso (tž. 1 .8 ... . 4.8). Od grškega p«;.(;:pi slé, ker je enake barve . Od arabske besede a z u r, ki ponsenja prvo : modro, drugo : nebo . 4* 52 Najvažnejše vrste so : O b s i d i j á n 1) nikdar ne kristalizuje, ampak se nahaja samo v zrnih, v koséh, v kepah itd . Nikakor se ne dá klati, lomi se popolnoma školjkasto, po vrhu je često nagrban ali pa zméteno brazdast ; svéti se kot steklo al i kot tolšča, črn je, rjav, zelen itd ., toda zmerom temán , le malo je prozóren ali samo na robéh prosójen, trd j e skoro kot kvarec (tr. 6.0 s . .. 7.0) i 2.3krat teži od vode. Obsidijanove zvrsti so : pravi obsidijan je črn, jako se sveti i lomi se popolnoma školjkasto ; obsidijan se spreminj a malo po malo v gobast kamen, ki mu pravimo plovec (Bimsstein) ; — tenke kožice tega góbastega kamena so časi ovit e druga okoli druge, a v srčdi leži obsidijanovo zrno . To zvrst imenujemo bisernik (Perlstein), ker se posamezna zrna svčtij o kot biseri ; — s m o lin (Pechstein) je zelen, rdeč, rjav, sveti se kot tolšča, a lomi se nepopolnoma školjkasto . Vse te rudnine so delo sedanjih i nekdanjih vulkanov ; najlepši obsidijan s e nahaja v Eekfiordu na Izlandu, v Tinu nad Veltavo na Ceškem , v ogerskem Tokaji ; smolin je v saskej MiŠiiji a plovec na Vesuvu (Pompeji) i na liparskih otocih . Iz obsidijana se dela črni liŠp, zrcala, razne posode, tobá & lice i. dr. stv.; plovec je dobro ostrilo i gladilo, tudi se zida z njim. 2. Op ál 2') ne kristalizuje, ampak se nahaja le v zrnih i koséh, klati se ne dá nikakor, lomi se pa naj več popolnoma školjkasto, sveti se kot steklo, časi ko t tolšča, barve je razne, toda nikdar posebno žive . Opál je bel, rumen, rdeč, rjav, zelen, siv, črn ; prozóren ali prosójen je, pa tudi neprozóren . Nektere prozórnejš e zvrsti lepo spreminjajo barve, na nekterih belkastih prosojnih zvrstéh se pa vidéva neko spreminjevanje svetlobe , ktero baš po tej rudnini imenujemo opalovanje. Trd j e kot živec (tr. 60) i samo 2krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičast, grózdast, kapniéast, časi z izvrstnim krivo-luščinastim zlogom, ali pa je gruéav, i lomi se ali ravno ali školjkasto . Ako drgnemo opal ob opal , vidimo, da fosforizuje . I) Menda po neeem Rimljanu Obsidiji . 2) Grškemu piscu Dioskoridu pomenja étúW.wg -- opallios neki drag kamen . Opál ima te zvrsti. : plemeniti opál, ki spreminja barve ; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; p o l u o p a l (Halbopal) raznih barv , na robčh prosój en ; navadni opál razne barve, neprozóren ; voskasti opa l (Wachsopal) se sveti kot vosek ; lesasti opal (Holzopal) j e opal podoben lesu ; meni li t je opál v rjavih kepah ; steklasti opal (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve , prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seseda se iz vročih vrelcev ; j a š m as t i opál (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča. Plemeniti opal — soscbno lep —nahaja se v Crvenici bliz u Košič na, Ogerskem ; žareči opál pri Zimapanu v Mehiki, navadn i opal v ogerskej Telke-Banyi, Menila pri Menil Montant-u bliz u Pariza, kremenova siga okoli Gej sira na Izlandu, steklasti opál pri Walsehu na Ceškem itd . Plemeniti opal i tudi žareči opál se štejeta med drago kamenje, ter imata veliko vrednost ; iz navadnega i poluopala delaj o gumbe, tobačnice i dr . st. IX, TolAčeniki. (Steatite .) Tolšéeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova raza, svetijo se slabo, kot vosek ali steklo , niso sosebno trdi (tr. l-0 . 4.0), niti težki (tž. 1.. .. 3. 0), i največ grueavi . Najvažnejše vrste so : l . Kaolin 1) ali p oreci. j ank a (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu ie prhák, mehe k je (tr. = 1.0) i mélek, 22krat teži od vode, bel je i vleče na rdečkasto, rumenkasto, sivkasto, zelenkasto ; ne sveti se, neprozóren je . suh kaolin je pust, a moke r se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu na Pohorji i tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako dela iz poreeljanke : porceljanka se v vodi razmoči, pesek pade n a dno, a voda s poreeljanko se pretoči v drugo posodo, kje r mirno stoji, da se čista porceljanka sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca (Feldspath) i kvarca, i t o se dobro zgnjete . Iz tega testa se potlej na lončarskem kolovrat u 1 ) Kitajska beseda za poreeljanko . 54 delajo vsakoršne podobe, ki se najpoprejc posušé i potem žgó , ali ne v prevelikej vročini. Ko se je posoda ohladila, zamoči se v loš ali glazuro, i drugič se žge v večej vročini nego prvič , tako da se glazura stopi. Porceljan se v tem razločuje od druzega lončenega posodja, da je nekoliko prosójen, pa da v glazur i ni svinca . Za porceljanko se vrste razne vrste gline (Thon), ktera ni nič druzega, nego porceljanka, zmešana z apnom, železom , peskom i z drobci drugih rudnin . Se bolj zblójena je ilovic a (Lehen) . Iz ilovice i gline izdelujejo lončarji razno posodje tud i opeka se žge iz njiju. 2. Stiva ali morska pena (Meerschaum) se do biva samo v gručah i kepah ; na prelomnih ploskvah j e plošnjato-školjkasta ali prstena, temna je, bela i vleče na rumeno, rdeče ali sivo . Stiva je neprozórna, melka, pusta, i prijemlje se jezika ; v vodi se ne spremeni, samo vode se napije; jako mehka je, n. pr. kot sadra, i časi laža, časi teža od vode . Nahaja se po več krajih v malej Aziji, v Španiji, v moravskej Hrubšici. Tobáčne pipe se iz nje izdelujejo . 3. Serpentin i) je gručav, lomi se plošnjato-školjkasto, neravno ali troskvasto, sveti se slabo, i to ko t tolšča, razo ima belo, prozóren ali neprozoren je, melek , trd kot apnenec (h.. = 3.0), i 2.5krat teži od vode. V zloženih zvrsteh je zrnast, žilast, pegav i razno pester. Nahaja se na gori Monzoni v Tirolu, v saskem Zriblitzu , pri Eastonu v Pensilvaniji, v norveškem Snarumu . Na Slovenskem je serpentin na Poharji blizu slovenske Bistrice . Iz njega stružijo razno posodje i orodje, tudi ga rabijo zidarji . 4. S t e a t i t '-') ali s á l o v e c (Speckstein) niti kristalizuje niti se kolje, sveti se kot tolšča, toda slabo, bel ali siv je, zelen, moder, rumen, rdeč, raza j e bela , prosójen je samo na robéh, melek je i masten, če g a tiplješ. Nahaja se posebno blizu Wunsiedel-a na Bavarskem ; ž njim gladijo mramor i drugo kamenje, črtajo po suknu i po stekl u ter mažejo lesene mašine . Tudi delajo iz njega barve i stružij o vsakoršne stvari . ') Od latinskega serpens = kača, ker je pisan, kakor kača . ) Od grškega (srraha =. stvar loj. 55 5. Lojévee (Talk) kristalizuje samo v nepopolni h šestostranih luskah, na skrajnjej ploskvi se sveti kot biser , a inače kakor vosek, ramo zelen, pa tudi rjav je, moder, siv, bel, i taka je tudi raza ; poluprozóren je ali pa sam o prosójen, jako melek, v tenkih listkih jako gibek, trd v prvej stopinji, i 2.7krat teži od vode . Zložene zvrsti s o često kroglaste i zvezdaste kepe stebelčástega zloga, al i pa so zrnaste, luščinaste ali stebelčáste gruče a časi je tudi skoro prstén . Nahaja se posebno na Tirolskem, Štajerskem i Švajearskem . Iz lojévca se dela lepotica, (Sehminke), i mašine se z njim mažejo. Na Slovenskem se lojévec dobiva na štajerskem Poholji . Opomb a. L oné nik (Topfstein) je lojévec z nekterimi drugimi rudninami zmešan, i ker je mehák ter se v ognji n e spremeni, delajo iz njega lonce i druge stvari . 6. I v é r š č a k (Bergholz) je gručav, platičast i tenk o vláknast ; vlakna so trdno zrastla ; melek je, v tenkih iv é rih tudi nekoliko gibek ; bolj ali menj rjav, kot les , sveti se slabo ali eeló nič, ter ni prozóren . Dobiva se v tirolskem Sterzingu . X. %jel. (Glimmer) . Tinjci so rudnine nekovinskega lica, v enej meri s e jako lehko i popolnoma koljejo v neizmerno tenke i gibke , časi tudi prožne listke, živo se svetijo kot steklo, n a razkolnih ploskvah kot biser. Niso posebno trdi (tr. 0.5 .. . 6.0), niti ne težki (tž. = 1.9 . . .. 36). Najvažnejše vrste so : l . Klorit 1 ) ali z elénee kristalizuje največ v jak o otopljenih šestostranih piramidah, a navadno je gručav , i to v lúskavih kepah ; vštrit topeče ploskve je popolnom a rázkolen, melek, v tenkih listkih gibek, toda ne vratek , sveti se kot biser ter je bolj ali menj zelen . Nahaja se v Švajei, v Th.olu, na, Solnogradskem itd . 2. Navadni t in jee ali sljuda ( Glimmer) krista) Od grškega x;.coQó,; — hloros zelen . 56 lizuje hemiortotipno (sl. 66), vštrit krajnje ploskve je popol s 66 noma razkolen, na tej ploskvi se jako lepo sveti, kot biser, a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost . Tinj ee je bel, siv, rjav, zelen, črn, rde č kot roža ali kot bréskov cvet ; ima belo ali sivo razo, prozóre n je ali prosójen melek, v tencih listkih vratek, malo trši. (tr. = 2.0 .. 2.5) od soli, i 2 .9krat teži od vode . V zloženih zvrstéh dela vrasle i vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebel čast ali luščinast. Breskovordeča i Iúskova zvrst se imenuje le p i d o li t al i s k a v ee. Bele i rumene zvrsti so podobne rudam, i mnozega so zmotile, da je mislil, da je našel zlato ali srebro. To do kazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold) , mačj e srebro, (Katzensilber) . Nahaja se posebno po teh mestih : v češkem Zinnwaldu, -v Midletown-u v Conecticutu v severnej Ameriki, v Mijasku v Sibiriji, v Puratu v vzhodnjej Indiji i moravskej Rozni . Kristalizovani tinjee se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na, Koroškem . --- Prozorni tinjee, ki se v velikih ploeah dobiva iz Sibirije, ime nuje se rusko steklo ; rabijo ga posebno na bojnih ladijah z a okna, ker pri streljanji ne popoka tako hitro, kakor navadn o steklo, samo da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče ; semlét se rabi za sipo (Streusand) . XL Lágovci. (Kuphite.) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje manjša teža, i zato je tako imenujemo. Nimajo niti kovnega lica, niti stanovite barve, beli so ali barvani , navadno se svetijo kot steklo, i raza je zmerom bela , srednje trdote so (tr . 3.0 . . . . 7.0) , a rnale teže (tž. 1-9 . .. 2.5). Najvažnejše vrste : l . A n al c i m ) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit i) Od grškega /.v a~x analkis = slab, zarad tega, ke r kaže slabo elektriko, ako ga tremo . 57 s . , heksacdrovih ploskev se kolje, tod a težko, lomi se neravno ali nepopolnoma školjkasto ; sveti se kot steklo , sivkasto-bel ali rdečkasto-bel je, ter ima belo razo, prozóren ali prosójen je ; krhek, trd (tr. 5.5) med apatitom i živcem, 2.lkrat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i zrnaste. Nahaja se v dolini Tassa na, Tirolskem i na, ciklopovih otocih blizu Katancje v Siciliji . Na Slovenskem se dobiva analei v ramariei blizu Črn e na Koroškem . 2. L ev c i t 1) ali bélee kristalizuje tesularno (sl.20), sl. 20. vštrit heksaedrovih i dodekaedrovih ploskev je rázkolen, toda nepopolnoma, lomi se školjkasto, sveti s e kot steklo, sivkasto-bel je, ter ima belo razo, poluprozóren ali prosójen je, krhak, trd (tr. = 5.5 . 6.0) skoro kot živec, i 2 .4krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i zrnaste. Vrasli kristali i zrna se nahajajo v lavi, posebno na Vesuv u blizu Napolja . XII, Ka1arc~. (Spathe.) Kalavci so rudnine nekovinskega lica, srednje trdost i (tr. 3.0 . . 7.0) i dosti velike teže (Ut. = 2.5 . . 6-0), popolnoma rázkolni so v enej ali v več meréh, zato ji m tudi pravimo kalavei, imajo razno barvo, a raza je al i bela ali pa rdečkasto-rjava, zelena rumena modra . Najvažnejše vrste : l . Hemimorfit ) ali kremenita kalamin a Od grškega ),''I-)>co; levkos = bel, ker se po belej barv i razlikuje od granata . Od grškega i/pt — Nemi = pol i ,u,o(Kpil — mode = po doba, zato ker so kristali na gornjej strani éesto drugač e razviti nego na dolnjej . 58 (Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl . 56) SL 6 vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna, lomi se neravno ; sveti se kot steklo, bela je, siva, tudi rumena, zelena, rjava i modra, razo ima belo ; prozórna al i prosójna je, krhka, (tr. 5.0) kot apatit, i 3-4krat teža od vode . Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gru čave s stebelčástirn i zrnastim zlogom . Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji, v koroškem Rablji i v Plajbergu . Na Slovenskem se dobiva kremenita kalamina pri Soštanji n a Staj erskem, pri Rablji, Plajbergu, na Obiru i na Peči na Ko roškem . Imenitna je ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva sinek . 2. Avgit 1) kristalizuje hemiortotipno (sl . 69) , vštri t sl . 69. prizminih ploskev se dosti popolnom a kolje, vštrit ploskev l i vštrit ploske v r znanje popolnoma ; lomi se neravno ali školjkasto, sveti se kot steklo, zelen ali rjav je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren , krhak, trd je med apatitom i živcem (tr. 5.0 . . . 60) i 3.3krat teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gru čave, i to zrnaste, lrtščinaste i stebel<'' áste, največ širocih vštritnih stebelc. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena : pravi a v g i t v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih ; d i o p s i d i so zelenkasto- beli, prozórni kristali ; s a h l i t v rumenkasto-zelenih listasti h kepah ; k o k o l i t v temnozelenih debelozrnastih gručah . Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v dolini Fassa i v češkem Crnošinu, diospid v pijemontskej dolini Ala i v cilskej dolini na Tirolskem . Posebno lepo zelen avgit — zarad tega s m a r á g d o v ec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. Amfibol Q ) navadno r o ž á n e c (Hornblende) ime - Od grškega «132 — avge sijajnost . Od grškega — amfibolos dvoumen. 59 novan kristalizuje herniortotipno (sl . 67), vštrit prizminih sl. 67. ploskev je popolnoma rázkolen, lomi se nepopolnoma školjkasto ; sveti se kot steklo, zelen je ali siv ali črn ; razo ima sivkasto-belo ali rjavo ; poluprozóren ali neprozóren je . Amfibol je krhák, trd. (tr. = &O 60 m. med apatitom i živcem, i 3.3krat teži od vode. Zložene zvrsti so navadn o gručave, zrnastega ali stebelčásteg a zloga ; stebelca so časi dolga i vštritn a ali razhodna, časi pa kratka i zmétena. Te zvrsti se posebno imenujejo : pravi rožánee je temnozelen , slabo se sveti ter ni popolnoma rázkolen, v lepih krista lih se dobiva v čuhonskem Pargasu, v češkem Kostenblattu i nor veškem Arendalu ; K a r i n t i n je popolnoma rázkolen, nahaja s e posebno na svinskej planini na Koroškem ; trákavee (Strahlstein) se imenuje kot trava zelen, tenek kristal . T r e m o l i t je podoben trakaveu, samo da je bel ali siv. Tremolit i trákavee z lasastimi kristali se spreminja v a s b e s t, a kratko-vlaknasti as- best se imenuje amijant ; najlepši se dobiva iz Sondrija v Veit firm. Na Slovenskem se rožanec nahaja v Kaplji i v trni n a Koroškem . Asbest dá, kuštrati, sukati i presti ; iz njegove preje se dela neka tkanina i neki papir , ki ne zgori. Zeleznati rožanec mešajo med železne rude. O r t o k l a s) ali živec (Feldspath) kristalizuj e hemiortotipno (sl. 71), vštrit ploskve d je jako popolnoma, vštrit sl. 71. ploskve s popolnoma rázkolen; lomi se školjkasto toda neravno ; sveti se kot steklo, na razkolnih ploskvah pa vléče več ali menj na biserno svetlost ; sivkasto-bel, zelenkasto-bel , rjavkasto-bel, rdečkasto-bel, pa tudi lepo rdeč i zelen je ; razo ima sivkasto- belo ; če ga gledamo v stanovitej meri, vidimo časi, da modro odseva i da barve menjáva . Živec je prozóren ali pa samo na robéh Od d(.?'h;g orthos navpik i x2,R;0, — klao koljem , ker stojite dve razkolni ploskvi navpik druga na drugej . 60 prosójen krhak, trd v šestej stopinji, i 2.5krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav i zrnast, časi tud i lščinast. Prozorne zvrsti imenujemo : a d u l a r ; zelene zvrsti : a m a,zónski kam e , sé svetlimi rudečimi pikami opalizujoče : s o l nčev kamen (Soiinenstein), i temnejše : mesečev kame n (I‘Iondstein). Devljejo je v prstane. - Živec se v najlepših kristalih dobiva razen sv. Gottharda tudi na otoku Elbi, v čeških Karlovih varih, v bavarskih Smrečinah i dr . III Trdot, (Sklenite.) Trdci so izvrstni v svojej trdoti (tr . 6 .5 . . . . 10.0) , njih posebna teža pa ni velika (tž. 2.5 . . . . 4.9) , nimajo kovnega lica, njih barve so največ žive, svetijo s e kot steklo ; ena sama ima demantovo sijajnost ; prozorne so, njihova raza je bela. Trdci se prodajajo na karate : 150 karatov je 480 granov ali dva lota, tedaj I karat .=. 3 1/5 Brana . Najimenitnejše vrste : G r a n á t kristalizuje tesularno (sl. 17, 20), (sl. 20. glej sl. 17. na 57 . strani), težko se kolje vštrit oktaedrovih ploskev, lomi se b nepopolnoma školjkasto ali ne ravno, sijajnosti je steklene, ter vleče na tolščéno, rdeč, rjav , rumen, bel, zelen ali črn je. Granat je prozóren ali neprozoren, časi trši (tr. 6.5 . m 7. 5) časi meči od kvarea i 3.9 b krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav i zrnast. Granat ima te zvrsti : plemeniti granat ali almandi n je rdeč kot hijacint i prozóren ; cimetovec (Kaneelstein) j e rumen ; g r o s ul a r zelen kot šparga ; črnec (Melanit) je črn ; kolofonit rdečkast ali temno-rjav. Najlepši granati so iz cilske i oetzske doline v Tirolu, iz Dognacke v Banatu, iz Zlatousta v Sibiriji, iz Arendala v Norvegiji itd . Prozorne zvrsti so drag o kamenje, a navadna železnata se meša med železne rude. Prelepi granati se nahajajo na Slovenskem v Prévalah n a Koroškem . 61 2. P i r o p i) kristalizuje tesularno, toda kristali s o redki, največ v zrnih, klati se ne da, a lomi se po polnoma školjkasto, sveti se kot steklo, lepo rdeč je kot kri, prozóren ali poluprozóren, i trd je med kvarcem i topazom (h-. 7 .5) ter 3.7krat teži od vode . Nahaja se skoro samo na Češkem, posebno v Triblici i Posedlici, kjer ga brusijo i na niti nizajo ; torej ga tudi imenu jejo „češki granat” . 3. Topaz kristalizuje ortotipno (sl. 59), navpik na sl. 59. glavno os je popolnoma razkolen, bel je ali rumen kot méd, rdeč, moder ; sveti se kot steklo, prozóren je ali prosójen , njegova trdota velja za osmo stopinjo , 3.5krat je teži od vode. Pogosto i v velicih kristalih se nahaj a v Braziliji i Sibiriji, v mánjših tudi v sa skem Auerbachu , v češkem Slavkovu, v Zinnwaldu i moravskej Rozni i dr . Topaz je pri ljubljen drag kamen, karat stoji 15 do 2 0 gold. srebra. 4. K var e c (Quarz) kristalizuje romboederski (sl. 38) ; najlepši kristali se nahajajo dostikrat po votlinah Brusi. 38. zih rudnin ; prizmine ploskve so zme rom po vprek raskave. Da se ta ali ona ploskev bolj razširi na škodo druzih, s tem se kristal več ali menj izpači . Kolje se le nepopolnoma vštrit prizminih i pi ramidinih ploskev, dostikrat se lomi popolnoma školjkasto, a časi tudi nepo polnoma, sveti se kot steklo, na pre lómnej ploskvi časi tudi kot tolšča. Kvarec je navadno bel, toda tudi vijolčast, rdeč kot roža, rjav i zelen ko t jabelko ; prozóren ali prosójen, zarad barve ali nečistot e časi neprozóren, njegova trdota, veljá za sedmo stopinjo , 2.6krat je teži od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičast , kapničast i stebelčast. Če treš kos ob kos, diši po smodu . ) Od grškec, 71-v1 — pir ogenj i kpt — opsi s ker je lepo rdeč. G2 Najvažnejše kvarčeve zvrsti so : kaména strela (Bergkrystall) je kristalizovaaa i čista kot voda ; — ametist je vi- j olčast ; — citrin ali zlati topaz rumen ; s a j a v e c (Raueh topas) siv i rjav ; morij o n temno-rjav ; mlékovee bel kot mleko ; r óž e v e (Rosenquarz) rdeč kot roža . V av an t ur in u vse migljá zarad mnogih tenkih rázpok ; železnati kreme n (Eisenkiesel) je od železne rje rumen, rjav ali rdeč ; mačj e oko (atzenaage) je vlaknasto, i če se okroglo zbrusi, spreminja se zelenkasto, sivkasto ali rumenkasto, skoro kot mačj e oči. K a leedon je ledvičast, poluprozóren ali prosójen, slab o se sveti, ali pa• je teman, barve je razne ; k a r n e o l je kot kri rdeč , plazma pa zelen kalcedon . H e l i o tr o p je kalcedon zelenkast, rdeče i rumeno pikast ; h r i z o p r a z je gručav i zelen kot jabelko ; kresilnik (Feuerstein) je navadno kepast , školjkastega loma, na robéh prosójen, siv, rjav ali črn ; r o g o ličnik (Hornstein) je kroglast, troskvastega loma, na robéh tud i prosójen i navadno siv ; d r évee (Holzstein) je v rogoličnik spremenjen les, kteremu je še poznati lésni zlog . Skrilav kremen (Kieselschiefer) je na lomu troskvast i neprózoren, lidi t (lydischer Stein) je črn, skrilav kremen ; j a š m a (Jaspis) j e jedrnat železen kremen, ki ima razen kvarca i rje tudi gline v sebi. V agatih so se vrstéma jako tesno zrastli lehko razločn i kaleedonovi, karneolovi, ametistovi, kvarčevi i rogoličnikovi na sadi, i po votlini, kjer se agati nahajajo, ondod so ti nasadi mnogovrstno zganeni. Po pestróti razlikujemo trákave, máhave , pégaste agate. — Oniksi so agati stanovitim barvnim spreménom , o r i j e n t s k i oniks n. pr. spreminja črno v belo ; s a d o n i k s je bel kalcedon z rdečimi i rumenimi pegami . Med vsemi rudninami se kvarec najeešče nahaja. Granitu je bitna primes. Peščénjaki so navaden kvaree, tako tudi pese k po rečnih strugah i po poljanah. Casi je tako droben i legak, da ga veter vzdigne. Izvrstni kristali i druge čislane zvrsti se nahajajo : najlepši ametist v Rio Pardo v Braziliji, v Porkuri v Erdelji , v ogerskej Ščavnici ; kaména strela na sv. Gotthardu v Svaiei, v francoskej Dauphineji, v ogerskej Marmaroši, v kranjskej Cérknici, — a kalcedon v erdelskej Trestiji . Lepa kamdna strela se dobiva, na Črnem vrhu blizu Polhovega Gradca, pri kranjskej Cérkniei, pri štajerskem Rogatei ; kalcedoni i agati v Kramarici blizu Črne na Koroškem ; kresilnik i jašma po več krajih . Velika je tudi kvárčeva raba . Enobarvne prozórne, i mno gobarvne neprozórne zvrsti' se izdelujejo za mnoge lepoée i umetne stvari, brezbarvne i popolnoma čiste se rabijo pri optičnem orodji na mesti stekla, s kresilnikom se kreše ; lidski kamen rabijo zlatarji i srebrarji, da poskušajo, koliko čisteg a zlata ali srebra ima kaka reč ; pečénjak je za zidanje, za bruse i mlinske kamene, pesek za mort . Najimetnitnejši je kvarec v steklariji i lončariji ; tudi se dela iz njega emajlj i ponarejajo s e drugi dragi kameni, 5. S m a r a g d kristalizuje romboederski (sl . 42), vtrit sl. 42. skrajnje ploskve je rázkolen , toda nepopolnoma, sveti se kot steklo, ter ima krasno zeleno barvo, ktera se ba,š po njem imenuje „smaragdasta”, a več krat prehaja v modro, rumen o i belo ; prozóren ali prosójen je, v trdoti (tr. 7.5 .. .. 8.0) je skoro topazu enak, 2 .6krat je teži od vode . Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi , a drugi b e r i lj i (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aqnamarin) . Santa Fé de Bogota v Kolumbiji ima najlepše smaragde , manjši se dobivajo tudi v solnogradskem lleubaehthalu . Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, nuulj e čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije . Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otok u Elba, v bavarskem Bodenmaisu i dr . 6. K o r uri d') kristalizuje romboederski (sl . 42), a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkoln e vštrit skrajnje ploskve e ; sveti se kot steklo, samo na skrajnjej ploskvi časi kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen , rjav, siv — časi sosebno lep — trdota mu velja za de- veto stopinjo, a 4krat je teži od vode . Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprv e drage kamene ; rdeči so najdraži, imenujejo se navadno o r i- j entski rubini, modri orij entski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijoléasti orij entski ametisti a rumen i o r i j e n t s k i topaz i. Slabše zvrsti , sosebno zelene i sive , imenujejo se korund sploh , a rjave d é man to v e c (Dernantspath) ; oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst z lójevcern zmešana. Zadnje zvrsti sosebno rabijo za, blazinice v urah. Z d& mantoveem, navadnim korundom i smirkom brusijo jeklo i drug e drage kamene, celó demant, a ddmantovee ima od tega svoje ime. Najlepše safire i rubine dobivamo iz Cejlona. ; tudi na Ce škem na Izerskej planoti se nahajajo safiri, akoprem so redki i majhni. Karat se navadno coni po 30 gold. srebra, a rubini, lndska beseda,, nad tri lote težki, naj draži so med vsemi dragimi kameni , celó draži od démanta. — Navadni korund i démantovec se nahaja posebno v Tibetu i v Kitaji, tudi v Bieli na Pijemontskem ; smirek na otoku Naksu i na saskem Ochsenkopfu blizu. Schwarzenberga . 7. D é m a n t (Diamant) kristalizuje tesularno (sl.16, 27) sl. 16. sl. 27. a dobiva se tudi v zrnih ; vštrit oktaedrovih plóskev j e popolnoma rázkolen ; sveti se kot démant, navadno je bel , pa tudi moder, rdeč, rumen, zelen, rjav, siv i ceh') črn , prozóren ali prosójon je, brušen sosebno lepo barve menjava, trši je (tr. 10-0), nego ktera koli rudnina, a 3 .5 krat teži od vode. Nahaja se skoro samo v vzhodnjej Indiji i v Braziliji, kjer g a izpirajo iz réénega proda ali iz naplavljene zemlje . — Med vsem i dragimi kameni ima največo vrednost . Razno ga, brusijo za, lišp . Z malimi kristali steklarji režejo steklo ; bakrorezci i kameno-pisci ga rabijo za konice na dletcih. Z dčrnantovim praho m se brusijo drugi jako trdi dragi kameni , sosebno démant sam . 1 karat težak démant se ceni po 100 gold . srebra, 2 karata po 400 gold., 3 karate po 900 gold., 4 karate po 1 .600 gold., 5 karatov po 2.500 gold., G karatov po 3.600 gold. Poslej raste cena s težo še v večera razmerji. — Naj veči démanti so : demant angleške kraljice, nekdaj vélieega Mogula, 280 karato v težak, perzijskega Saha eden 252, drugi 162 karatov, ruskeg a carja 194 karatov, avstrijskega cesarja 139 karatov i naposled orleanskega vojvode démant, ki je nebrušen tehtal 410 karato v a sedaj ima 136 karatov ; dve leti so ga brusili i med vsem i démanti ima najlepšo podobo. Vojvoda ga je kupil za 2,250 .00 0 frankov, a cené ga na 6,000 .000 frankov. 8 . Turmalin 1) kristalizuje romboedersld (sl. 43) , vštrit prizminih i romboedrovih plóskev je rázkolen al i I) Cejlonsko ime. 43 . nepopolnoma tudi je nepopolnom a 'Skoljkastega ali neravnega loma ; prizmine ploskve so vštrit glavne osi navadno jako ráskave ; svéti se kot steklo, črn je ali zelen, moder , rdeč, prozóren, pa tudi skoro nepro zóren ; tri je (tr. 7-0 7.5) od kvarca i 3 .lkrat teži od vode . V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčtist, a stebelca so časi vštrit na, časi razhodna . Toplina ga naredi elektriéneo-a . Rabijo ga za optično orodje, čistega i lepo barvanega tud i za dragi kamen. — Najlepši kristali se dobivajo v Vélikem Meseriči na, Moravskem, Karosuliku na Gri nlandskem, v norveškem Modurnu, v bavarskem ll~rlbergu, na otoku Elbi, v moravske] Rozni i pri Sterzingu v Tirolih. Na Slovenskem se lep turmalin nahaja pri Kaplji na Koroškem . XIV . Rude. (Erze .) Rude so rudnine nekaj kovinskega nekaj nekovinskega lica, dovolj težke so (tž. 2. 1 . . . 9.5) a trdoto imajo samo srednjo (tr. = 1 .0 . . .. 7.0), sploh apatitovo ali Živčevo. Rude kovinskega Ilca so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene, sive, malokedaj zelene , modre ali bele, svetijo se kot steklo, vosek ali kot d& mant, i vlečejo na kovinsko sijajnost. Največ so neprozórne ; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali bel kasta, redko zelena, nikdar ne modra . Ruda se imenuje po onej kovini, ktere ima največ v sebi. .Najvažnejše vrste so : l . K as iterit 1) alikosita'.jevee (Zinnerz Zimi steni} kristalizuje piramidalno (sl. 46) ; prizmine ploskve so časi po dolzem ráskave, vštrit prizminih plúskev j e Od ..«.«Ta-ino kasiteros ein„ čiste e 66 si. 46 . rzkolen, lomi_ se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot dérnant, bel, siv , rdeč, rjav, črn je ; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je ; krhák, trd (tr. 6.0 . . . . 7 .0) kot živec ali kvaree i 6 .7krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičast, vláknastega, tudi zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast . Vlaknasta zvrst se imenuje k o r n v alsk i kositarjevee, ker se nahaja sosebno v angleškem Cornwallu. V lepih kristalih se dobiva v Cornwallu, v češkem Slavkov u i v Zinnwaldu . Iz njega se topi kositar ali eistee, kamenje s kositarjevo rudo sen prvo stolče, potem izpere (prazno kamenje voda od naša, a težka ruda ostaja) i naposled se topi z ogljem . V Cormvallu dobivajo po 80.000 centov čisteea na leto, v Saskej po 3000, a v češkej po 1000 centov . Čistee sam je premehák , zato se mu dodaja nekoliko svinca, toda po zakonu ne več neg o po I del svinca na 5 delov eisteea. Iz kositarja delajo vsako vrstno kuhinjsko posodo, tudi se železne, rmnno-médaste (messin gene) i bakrene posode z njim kositrijo. Cistee v listih jak o tenkih imenujemo s t a n i j o l ; njim se preoblačajo steklene posode, leseno orodje i dr. st. 2. Kuprit l ) ali rdeči bákrovee (Rothkupfererz) kristalizuje skoro v vseh tesularnih likih (sl . 16) ; sl. 16 . ploskve so gladke i svetle, vštrit oktaedrovih ploskev je razkolen , lom i sc školjkasto ali neravno ; sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo , poluprozóren je, krhák, trd skor o kot jédavee (tr. = 3.5 . . . . 4.0), a 5.8krat teži od vode. Zložene zvrsti so grúéave i zrnastega zloga . Nektere zvrsti se časoma spreminjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi i skozi, toda ohranijo svoj prvi kri stalni lik. Jedrnata, tudi prstena, kot opeka rdeča zvrst s e imenuje opékovee (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovee, ta so : Francoski Chessy, banatska Moldava, angleški" Cornwall , sibirski Katharinenburg . Iz njega sc topi baker . Od kuprum baker. 67 . Magnetit, magnétovec, magnetni' železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66) ; vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno, sveti se kot kovina, črn je ko t železo, tudi razo ima črno, neprozóren, krhale je, čas i trši, časi méči rtr. 5.5 . . . . 6.5) od živca, a 5krat teži od vode, ter ima moč do magnetne igle . Nektere zvrsti tudi železo nese vlečejo, imenujemo je prirodne ali naravn e magnete i na njih so najpred zapazili moč, ktero zovem o magnetizem . Najlepši kristali se nahajajo v švedskem Fahlunu ; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovee, dobiva se tudi na Ceškem , Tirolskem , Ogerskem i dr. Iz njega se topi izvrstno železo. 4 . Raj mat it x) ali rdeči železovec (Rotheisen stein) kristalizuje romboederski (sl . 41), rom40 , vštrit sl. 40. sl.41 , boedrovili ploskev i skrajnje ploskve je rázkolel lomi s e školjkasto ali neravno, romboedrove ploskve so časi horizontalno jako ráskave , skrajnja ploskva jc navadno ravn a i gladka ; sije kot kovina, sivkast je ali črn kot železo , raza je érešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat nadu hel ; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr . 5. 5 . . . .5 ) sedaj méči od živca i 5krat teži od vode . Zložene zvrsti so kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručavc — zloga zrnastega , stebelčastega i tudi luščinastega . Te zvrsti razlikujemo : svetli železovec (Eisenglanz ) se imenujejo kristalizovane ali zrnato zložene zvrsti kovinske sijajnosti ; luskavi Železovec (Eisenglimmer) so zeló tenk i plóskasti kristali ; rdeči Želézovee (Rotheisenstein) so splo h vse druge rdeče zvrsti; rdeči s v i t l o g l a v (r. Glaskopf) je vlaknast rdeč železovec ; rdeča okra (Rother Eisenocker) s e 0(1 (-u r 4(-kri , ker -je rdeč. (8 zove prsten rdeč železovec ; rdeča železna pena (Rottie i senrahrn) je lúskava, penasta, svetla i mehka ; rdeča kred a (Rahel) je jedrnat železovec ; g lin o v n a ti rdeči železovec (rother Thoneisenstein) je zmes rdeče okre i gline . Svetli železovec se nahaja v najlepših kristalih na otoku albi, v Frammontu na Francoskem, na sv. Gotthardu, v saskem Altenbergu i na Vesuvu pri Napolji . Na Slovenskem se nahaja svetli žel e zovec v Kaplji ; rdeči svitloglav v Črni, na Obiru i v Rablji n a Koroškem ; rdeči železovec v Reznem hribu i v Hrastnem bliz u sv. Ruperta na Dolenjskem. Mnogo železa se topi iz te rude , rdeča kreda se rabi , da se ž njo gladi i piše. 5. Limonit') ali rjavi želézovee (Brmmeise n erz) se nahaja skoro le v polukroglih, ledvičastih, kapnieastih ; grmičastih posnemkih vláknastega ali tudi krivo huščinasto-vlaknastega zloga, a dostikrat je tudi jedrnat , prstén i gručav. V kristalastih zvrstéh se sveti kot tolšč a i vleče malo na stekleno sijajnost, barve i raze je rumenkasto- rjave, neprozúren je, krhák, trd časi kot apatit čas i kot Živec (ti'. 5.0 6 .0) a 3.6krat je teži od vode. m. Njegove zvrsti so : rjavi s v i t l o g l a v, (brauner Glas kopf) je vlaknast, rjav želézovee ; rjava okra (brauner Eisen « ker.) je prsténa ; rttnténi g lino vn ati %elčzovec (gelbe r Thoneisenstein) je zmes rjave okre i gline ; klopotec (Eisenniere) je Iušeinast i rumen glinovnat železovec ; bobovce (Bohnenerz) je rumen glinovnat železovec v okroglih zrnih . — V naj lepših posnernkih se nahaja v koroškem Hiittenbergu, v ogerskej Radabuli, v Braziliji, v Sibiriji i dr. zelezo, ki se dobiva iz te rude, izvrstno je, sosebno dobro jeklo se izdeluje iz njega . Zelezne rude, ktere kopljejo in topé na Slovenskem, spa dajo največ v to vrsto. Kraji, kjer se ta ruda obilneje nahaja, ti so : Na Kranjskem : v Bohinji, v Železnikih, v Kropi, v Kamen i gorici (povsod bobovec), pri Cérkljah, v Hotavljah, Podlipo bliz u Vrhnike, pri Litiji, v Polšnjaku, v suhi Krajini i na več mesti h po Dolenjskem (največ glinovnat, rjav železovec) . Na Koroškem : na Obiru, na Peči, v Črni (svitloglav rjav). Na StajBrskem : v Mariborskem okraji, v Trebovljah, v Brežicah i dr. Piroluzit ) ali rjavi mangánovee (Braun stein) kristalizuje v kratkih ortotipnih prizmah ter je raz ') Od ~ét ltwv leimon = senožet, močvirje, zato ker se š e zdaj dela po nekterih močvirjih . Od ;ri')() pii ogenj i ).o6w pereni, čistim, ker v ognji steklo čisti od rjavih i zelenih -barev 69 kolen v dve meri. Sveti se slabo kot kovina, neprozóren je, siv kot jeklo ali črn kot železo, raza mu je črna Manganovec je mehak, samo malo trši od soli (tr . = 2 . 2.5) i 5krat teži od vode. V zloženih zvrsteh se nahaja v grozdastih i ledvičastih posnemkih stebelčástega zloga, a največ je gručav ali drobhjast, jedrnat ali prsten . Dobiva se na Češkem, na Štajerskem, na Koroškem , Banatu i dr. Na Slovenskem so našli rjav manganovee blizu Škofje loke na Gorenjskem . Iz njega se razvija kislec i klor, potrebuje se tudi v belil nicah, v steklarnicah, kjer se z njim steklo čisti pa tudi barva . XV. Kovine. (Metalle .) Kovine imajo svojo lastno, namreč kovinsko sij ájnost , neprozorne so i največ dovolj težke (tž. = 1.8 . , . 24.0), ker so največ 8 do 10krat, nektere celó 20 do 24krat teže od vode, njihova trdota pa komaj doseza kvarčevo (tr. 0.0 . . .a 7.0) a največ so trde kot apnenec ali kot jédavec. Barva je razna : rdeča, rumena, bela, siva, črna. Mnoge so jako raztezne ali kóvne, a nektere tudi krhke i dadé se v prah zdrobiti . Mnoge kovine, ki jih rabij o obrtniki i rokodelci , n. pr. svinec, čista; ali cin, cinek , celó železo (razen onega, ktero med ognjenimi prikaznim i v tako imenovanih meteornih kamenih časi pada iz ozračj a na zemljo) so v naravi zmerom vezane na druge snovi, i samo na umetni način se morejo ločiti iz svojih sestav . Najvažnejše vrste so : G r a fi t 1) ali t u h a (Graphit) kristalizuje rombo e derski v malih šcstostranih pločicah, toda samo malokedaj ; ima kovinsko sijajnost, črna ,je ali temnosiva ter ima črno, svitlo razo. Neprozórna je i mehka, v tenkih listkih je jako gibka, trdota jej omahuje med lojevéevo i solno (tr. 1 .0 . . . . 2.0), i 2krat je teža od vode. V zloženih zvrsteh je gručava, zrnasta, luskava, časi jako prhka . Od yeáqt» —, grafo pišem , ker j tako mehák, da s e more z njhn pisati. 70 Najčistejša tuba se nahaja v fiorrowdale v angl . Cumber- l :mdu, menj čista blizu Pasova na Bavarskem, na Češkem itd . a kristalizovana skoro samo blizu Franklina v scvernej Ameriki . Uabi sc za svinčnike (Bleifeder), za glajenje drugih kovin ; z njo sc črnijo stvari iz litega železa n. pr. peči, mažejo sc tudi kolesa, iz tube i primešane gline delajo topilne lonce (Schmelztiegel), ploée za peči, opeko itd . 2. P l á t i n a 1 ) kristalizuje tesularno , vendar so kri stali redki, največ se nahaja v zrnih i v oblotinah, klat i se ne dá, na prelomu je repinasta ; kovinske sijajnosti , jeklene barve i tudi jeklene svetle raze je ; kovna je , malo trša (tr. 4•0 . . 45) od jedavca a 16 do 20kra ov -- kakor je bob ali mesij čista — teža od vode . Nahaja se sosebno na Urah' v Sibiriji . Zarad velike trdote kovnosti, potem zato, ker se težko topi i ker niti ne rjavi, niti le Cie razjedajo kisline, rabi se posebno za kemijska orodja i posodja, a zarad izvrstne sijajnosti za kovinska zrcala. Iz platine tudi izdelujejo nmogovrstne lepoée, na Rusovskem celo novc e klijejo iz lije. 3. Zlato (Golcl) kristalizuje tesularno, toda lepi kri stali so redki, klati se ne dá, na prelomu je repinč.asto , kovinske sijajnosti, zlate barve je i tudi zlate svetle raze , kovno je, trdo kot apnenec, no, kakor hm-t več ali menj srebra v sebi, 12 do 19krat teže od vode. V zloženih erstéh je žiéasto, lásasto, pleteno, drevésasto, v listki h itd. ali pa je gručavo v zrnastem zlogi' . Mesta, kjer sc najlepše zlato nahaja, ta so : Matto 'TOSSO v Braziliji, Popnjan v Kolumbiji, VUri.išpatak i OlTenbanya v Erdelji, Kremenica na ()gorskem, Peru, Mijask v Sibiriji, Kalifol sija i Avstralija. ---- Razen prvotnih nahajališč se, dobiva zlato tudi po dolinah i planjavah , v pesku nekterih rek i v naphi,vljcnej zemlji, kssrnor ga je voda, nanesla. V nekterem kamelij i j, , zlato v tako malih clrobzih, da se potka• še le zapazi, ko s c kamenie stolče i spere . Rabi se za novce i svetinje, za cerkveno, namizuo i drugo orodje , za lepoée i za pozlato drugi h kovin .. Ker je mehko i drago, ne izdeljuje se čisto, ampak s srebrom ali bakrom, ali z obema pomešano. Marka zlata ima 1 karatov i čisto zlato se zovc 24kara,tno, zmes od 22 karatov zlata i 2 karata srebra ali bakra — 22karatno zlato itd . 4. Srebro (Silber) kristalizuje tesularuo, da si tudi Od španjolskega plaha = srebro, platinga srebru podobna kovina . 71 malokedaj razločno, n dá se klati, na prelomu je repin-často, sije kot kovina, barve je srebrne več ali menj naduhle, i tudi srebrne svetle raze; kovno je, trdo (tr. 5 . . . . 3 .0) skoro kot apnenec, no 10 do Ilkvat teže od -‘ ode. V zloženih zvrsteh je zobčasto, žičasto, lisasto , pleteno, drevesasto, v listkih i pločieah, ali pa jo gručavo. Mesta, kjer se najlepše srebro nahaja, ta so : Kongsberg v Note wogenu, Wittiehen v Ba(lenu, Potozi v Ameriki, ,„ Andreasberg n a Ilarzu, Freiberg na Saskem, Joahimov dol na Ceškem itd . Rabi se skoro takisto, kot zlato . Ker je premehko, zato se navadn o (IoLh't nekoliko bakra. Marka srebra ima 16 lotov, tega dob z :t se čisto srebro zove 1Matno ; 141otno se zove ono, ktero im a 3 marki 14 lotov čistega srebra a 2 lota bakra ; srebro, ktero ima na vsako marko 4 lote primese, zovč se 121otno . ~ . Merkur ali živo srebro (Qsroeksilbor) je brez- lično , tekočim, največ v malih kapljicah, ktero visé n a kameliji, sijajnosti je kovinske a barve kosit:uje-ve, 13 .6krat je teže od vode. Na velikem mrazu zmrzne i kristalizuje časih v lleksaedrih, zmrzlo se dá kovati . Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji, v španskem Ahnadcnu , ow,rskej Slani, v Kaliforniji i dr. Rabi se za razna fizikaln a orodja (barometre, termometre), ločitev zlata i srebra iz rud, z:L ker je kliko raztopi, za, pozlato, za zrcala i za zdravila. Njegova para je pa jako škodljiva, ne samo rudarjem, ampak splo h vsem, kteri imajo mnogo ž njim posla. Razen Idrije so našli živo srebro tudi pri sv . Tomaži blizu Loke i v Knapovšči na Gorenjskem . 6. Baker ali m é d (Kupfer) kristalizuje tesularno, a redko v razločnih kristalih, sijajnosti jo kovinske, barv e bakraste i naduhle i tudi takšne svetle raze ; koven je , trd (tr. 2.5 . 3.0) skoro kot apnenec i 8 .8krat teži o d ode. Zložene zvrsti so ali drevésaste, z :aste, ledvičaste 3 stebelčastem zlogu ali pa grúeave. Nahaja se sosebno v sibirskem Bogoslavskem, v banatskej Moldavi, v ogcrskej banskej Bistrici i Smolnici, v Japanu i dr . Baker se jako rabi v rokodelstvu i v umetnostih, z njim se pokrivajo strehe, obijajo se ladje, iz bakra se klijejo novci, izdeluje se vsakovrstno orodje i razne kovne zmesi se mešajo z njim . Najvažnejše zm(,si so : rumena méd ali mesing, to je zmes iz bakra i cinka ; tompak, bron, zvonovina, (Toinpssck , Bronce, Gloekengut) so zmesi iz bakra, čistcca (cina) i cink a 3 raznih razmerah ; topov in a (Kanonengut) je zmes iz bakra , svinca, čisteca ino antimona . 72 7. Bizmut (Wiesmuth) kris tallz uje nerazlocno , sijajnosti je kovinske, barve srebrne, a jako vleče na rdečkasto, takšne je tudi raze, no skoro zmerom je naduhe]; mehek je, skoro vitek, malo trši (tr. 2.0 . . . . 25) od sadre a 9.7krat teži od vode. Zložene zvrsti so drevésaste ali pa gručavc i zrnaste . Nahaja se posebno pri Penzance-uv Cornwallu, na sa,ke m Schneebergu, v Joahimovem dolu na Ceškem i dr. Rabi se za lehko tekočne kovinske zmesi (s svincem i čisteeem), ktere po trebujejo orgljarji, kositrarji, steklarji za varilo ali spojilo (loth) . 8. Antimon (Spiessglanz) kristalizuj e romb oederski , toda redko, sijajnosti je kovinske, barve cinaste (čistečeve) i cinaste raze, nekoliko je krhak, malo trši (tr . = 3.0 . . 3.5) od apnénca i 66krat teži od vode. Zložene zvrsti so ledvičaste, luščinastega zloga ali pa gruéave . Nahaja se posebno v francoskem Allemontu, v češkem Pribramu itd. Meša se s čisteeem, svincem, bakrom, železom i po tem se izdeluje za razno orodje, posebno pa so iz antimonov e zmesi tiskarske pismenke. Steklo, porceljun i drugo ilovo posodo ž njim jasno-rumeno barvajo ; iz njega se delajo rakete, mnetalni beli ogenj i tudi bela barva, ki je v mnozem ozira boljša, nego svinčena bél. 9. A r s e n i k kristalizuje le redko i to romboederski , srhek je i lomi se neravno, sijajnosti jc kovinske, barv e cinaste, ktera zaradi naduhlosti rada počrni, i tudi je takšne raze ; krhek je, trdota omahuje med apnenčevo i jedavčevo (tr. 3.5) i 5.7krat je teži od vode. Zložene zvrsti so ali pletene, ledvičaste, grózdaste v zrnastem , stebeMastem, navadno pa luščinastem zlogu, ali pa so gručave . Nahaj, se posebno na saskein Schneebergu v Joahimovem dolu na Ceškem, v Andreasbergu na Harzu i v erdeljskem Nagyagu. Rabi se v raznih kovinskih zmesih, kterim daje trdoto i belo barvo, v barvariji i v malariji na steklo . Arsenik je hud strup. XVI. Krei. (Kiese . ) Kršci so kovinskega lica, raznih barev, samo ne siv e niti črne, raze pa zmerom črne . Od kovin se posebno razločujejo po črnej razi i po tem, da niso nikoli vitki 73 ampak zmerom krhki. Njihova trdota (tr. 3-0 .. 6 .5) se premenáva med apnénčevo i kvarčevo, navadno s o trši od jédavca ; redko so apnéneeve trdote, a 4 do 7. 7krat teži od vode. — Kršci so največ kovine, ve zane z žeplom (séro) ali z arsenikom . Cc hočemo kovine iz teh rudnin odločiti, moramo je najprej na zraku peči ali žgati da se izkadi Žeplo arsenik i druge izhla p ljive snovi . Mimenitnejše vrste so : l . Nikel in ali niklj evnati kršec (Kupfernikel ) kristalizuje redko i nerazločno, ne dá se klati, lomi s e drobno-školjkasto ali neravno, sveti sc kot kovina, rde č je kot baker, a raza je rjavkasto-črna ; krhek je, malo trši (tr. 5.0 .. .a 5.5) od apatita i 7-6krat teži od vode. V zloženih zvrsteh je ledvičast, kapntéast, grózdas t v zlogu stebelčástem, ali pa je gručav i zrnast. Nahaja sc posebno v hesenskem Rieehelsdorfu, v štajerske m Schlaclmingu i v Joahimovem dolu na Ceškem . Iz njega se do biva kovina n i k elj, ki je jako čislana za nektere kovinsk e zmesi. Tako n. pr. znájo Kinezi že davno nikljevo zmes p o imenu „Pak fong”, to je beli baker ; v Evropi so jo jeli še l e v novejšem času rabiti po imenu „novo srebro” (Ncusilber) . Mešana je v 100 delih iz 54 delov bakra, iz 17 niklja i 2 9 einka ; popolnoma je podobna srebru i dalje trpi nego srebro , ker je trša. 2. Šmaltit ali smaltovnati kršec (Speiskobalt ) kristalizuje tesularno (sl. 14), slabo se kolje, največ vštri t sl. 14. heksaedrovih ploskev, sijajnosti je ko vinske, barve cinaste, raze sivkasto črne; krhak je, trd (tr. 5'5) med apatitom i živcem i 6.5krat teži od vode. Zložene zvrsti so pletene al i grmičaste ali gručave i drobno-zrnaste. Mesta kjer se sosebno lep smaltit nahaja, ta so : Sehneeberg, Annaberg , Ehrenfriedersdorf na Saskem itd. Iz njega se dela s malt a, to je lepa modra barva, s ktero se modro barva poreeljan, emajlj, navadna lončena posoda i tudi steklo . 3. K o b alt i n ali k o b al t n at i kršec (Glanzkobalt) kristalizuje tesularno (sl. 29), vštrit heksaedrovih ploskev 74 sl. -29 . je popolnoma razkolen , lomi s e školjkasto ali neravno, sijajnosti j e ko-vinske, barve srebrnate, i vleč e malo na rdečo, raze je sivkasto-črne ; krhek je, trd (tr. 5.5) med_ .lpati'tom i živcem i 6.2krat teži () d vode. Zložene zvrsti so