^ RAZPRAVE
Martina Kocbek1, Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona
%ß
•lílAPU
A
MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
^ Razredni učitelji pri pouku govorno nastopajo, zato sem raziskovala, katere so po mnenju učiteljev razlike v govorni usposobljenosti med učitelji iz Ljubljane in Pomurja, ali na govorno usposobljenost učitelja vplivajo leta poučevanja, ali je razlika med učitelji, ki so študirali na pedagoških fakultetah v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Med učitelji so se pojavile razlike pri uporabi pripomočkov, pojavom treme, gibanju po prostoru, vzdrževanju očesnega stika in analizi govornega nastopanja.
Uvod
Ko učitelj2 poučuje, se ves čas uči in raste. To pomeni, da se profesionalno razvija - tudi na področju govornega nastopanja. V šoli - pri pouku in v dejavnostih, povezanih s šolo - vsakodnevno govorno nastopa, zato je pomembno, da učencem predstavlja govorni zgled, saj je dober govorni zgled za učenčev razvoj zelo pomemben. Da bo učitelj uspešen pri svojem delu, mora imeti ustrezno znanje, čim več mora govorno nastopati in imeti ob tem nekoga, ki ga posluša, s komer analizira svoj govorni nastop ali pa to naredi sam. Zavedati se mora svojih pomanjkljivosti, da je lahko nanje pozoren in jih ob naslednjem govornem nastopu odpravi. Za govorni nastop pred učenci se mora dobro pripraviti, ker lahko ob slabi pripravi ob okoliščinah, ki nastajajo pri pouku, izgubi rdečo nit govorjenja.

lODUpi
podpičje
m
"C
Učiteljevo govorno nastopanje kot enosmerno sporazumevanje
Javno govorno nastopanje pomeni tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javnosti oz. razredu. Pri govornem nastopu mora biti učitelj pozoren na zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih javnih enogovornih govorjenih besedil, pri čemer mora upoštevati sestavine sporazumevalne zmožnosti, pravorečno zmožnost, metaforično, metajezikovno in metakognitivno zmožnost (povzeto po Križaj Ortar 1999, v Petek 2011: 60).
Učitelj je pri govornem nastopanju v šoli odgovoren za pošiljanje, sprejemanje in delovanje posredovanih sporočil. Skrbeti mora, da je sporazume-
1	Martina Kocbek, prof. razrednega pouka in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok
2	V nadaljevanju bom uporabljala samo moško obliko samostalnika učitelj, in sicer za moški in ženski spol.
50
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
vanje popolno in strokovno. To doseže tako, da je njegovo govorno nastopanje hoteno, načrtovano in zavestno; pri tem mora iskati in sprejemati povratno informacijo učencev. Sprejeto sporočilo mora na učence vplivati v skladu z namenom sporočila (Brajša 1993).
Oblika javnega govora
Za učitelje je pomembno, da poznajo različne oblike javnega govora, tako se lahko dobro pripravijo na govorni nastop. Ob poznavanju oblik javnega govora bo učitelj vedel, s kakšnim govornim nastopom bo pri učencih dosegel boljše poslušanje in sodelovanje.
Glede na pripravljeno predlogo Tivadar (2011: 493) deli besedilo na pet osnovnih stopenj govora, ki zahtevajo različno obvladanje knjižnega govora. Te stopnje so: a) branje, b) polbranje, c) govor na podlagi opornih točk, č) prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo, d) popolnoma prosti govor.
Govor na podlagi opornih točk in prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo, spadata med nebrani govor, ki ni neposredno povezan s pisno predlogo in zahteva aktivno usvojitev pravorečne norme. Tak govor uporabljajo na televiziji, pri oddajah v studiih in zabavnih oddajah z generalko. Govora sta značilna za parlamentarni govor, ker je precej branja in polbranja ter je v razpravi mogoča le kratka miselna priprava oz. priprava po opornih točkah. Govor vsebuje več narečne zaznamovanosti govorcev, raba besed je manj predvidena (Tivadar 2011). Za učitelja sta ti stopnji pomembni, saj je tak govor prisoten v razredu. Učitelj si za govorni nastop v razredu najpogosteje pripravi oporne točke ali pa se na govor pripravi samo miselno.
Priprava učitelja na govorno nastopanje
Preden nastane besedilo, mora učitelj opraviti kar nekaj dela. Dejavnosti pri tvorjenju besedila Križaj Ortar idr. (2011) razdelimo v sedem faz - iznajdba (odločimo se, kaj bo namen in kaj tema našega besedila), urejanje (gradivo uredimo, da nastane smiselna celota), ubesedovanje (urejenemu gradivu izberemo ustrezne besedne in stavčne vzorce), popravljanje prve različice (presojamo ustreznost, razumljivost in odpravimo napake), prepisovanje popravljenega besedila in navajanje podatkov o virih, pomnjenje besedila in pripravljanje ponazoril za govorno nastopanje ter izvajanje govornega nastopa.
Načela učiteljevega uspešnega govornega nastopanja
Če želijo biti učitelji pri sporočanju uspešni, morajo upoštevati šest načel: a) sporočamo z jasnim namenom; b) sporočamo le o tistem, kar dobro poznamo; c) upoštevamo okoliščine sporočanja; č) upoštevamo prvine in pravila danega besednega jezika; d) upoštevamo oz. posnemamo značilno zgradbo izbrane besedilne vrste; e) upoštevamo prednosti in pomanjkljivosti prenosnika (Križaj Ortar idr. 2011: 46).
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
51
Nebesedno sporazumevanje
Brajša (1993) poudarja, da je nebesedno sporazumevanje učitelja zelo pomembno, ker je nepogrešljivi del našega sporazumevanja z učenci. Sestavljeno je iz več elementov, kot so a) telesno vedenje (drža, usmerjenost gibov telesa), b) mimika (čela, lic, brade, obrvi, ust), c) očesni stik (pogled, zenice, očesne mišice), č) gestikulacija (govorica rok, velike in majhne kretnje) d) dotik, e) oblačenje, f) vedenje v prostoru (intimni, osebni in družbeni prostor, območje telesne razdalje), g) vedenje v času (čas za srečanja), h) zunanji kontekst (zunanje okoliščine med komuniciranjem).
Učenci zelo dobro zaznavajo nebesedna sporočila svojih učiteljev in so precej občutljivi nanje. Z opazovanjem mimike sklepajo o učiteljevem resničnem mnenju o tistem, o čemer govori. Učenci so pozorni na vse segmente nebesednega sporazumevanja in jim sledijo (Brajša 1993).
Opredelitev raziskovalnega problema in cilji raziskovanja
Učitelj v šoli - pri pouku in v dejavnostih, povezanih s šolo - vsakodnevno govorno nastopa, zato je pomembno, da vsem predstavlja govorni zgled.
Cilji raziskovanja so ugotoviti, kakšno mnenje imajo učitelji o svoji zmožnosti govornega nastopanja, ali so se učitelji dodatno izobraževali in jim dodatna znanja koristijo pri govornem nastopanju, ali je med govornimi nastopi pri pouku in govornimi nastopi v dejavnostih, povezanih s šolo, razlika v jezikovni zvrsti, obliki javnega govora, pripomočkih, pojavu in odražanju treme in v napakah. Ob tem želimo ugotoviti tudi, ali učitelji pred govornim nastopom in med njim občutijo tremo in kako se ta odraža, ali se učitelji pripravljajo na govorni nastop, kako dolgo se pripravljajo in kaj je pomembno pri pripravah, ali učitelji po govornem nastopu naredijo analizo in kako. Zanima nas še, katere so po mnenju učiteljev razlike v govorni usposobljenosti med učitelji iz Ljubljane in Pomurja, ali na govorno usposobljenost učitelja vplivajo leta poučevanja, ali je razlika med učitelji, ki so študirali na pedagoških fakultetah v Mariboru, Ljubljani in Kopru.
Vzorec in raziskovalna metoda
Raziskava temelji na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2012/13 poučevali na osnovnih šolah v Ljubljani in Pomurju. Podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga poslala na osnovne šole v Ljubljani in Pomurju. V raziskavi je sodelovalo trinajst osnovnih šol, sedem iz Pomurja in šest iz Ljubljane. Na anketne vprašalnike sta odgovarjala 102 učitelja iz osnovnih šol v Pomurju (Osnovna šola Gornja Radgona, Osnovna šola Murska Sobota I, Osnovna šola Murska Sobota II, Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, Osnovna šola Benedikt, Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka, Osnovna šola Radenci) in v Ljubljani (Osnovna šola Maksa Pečarja, Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Osnovna šola Franceta Bevka, Osnovna šola Mirana Jarca, Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro in Osnovna šola Oskarja Kovačiča).
52
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Pri raziskovalnem delu sem uporabila kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.
Ugotovitve
Učitelji razrednega pouka so mnenje o svoji zmožnosti govornega nastopanja podali z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika.
Govorno nastopanje učiteljev med učno uro
ČAS POUČEVANJA (leta)	V katerem delu učne ure v glavnem govorno nastopate?			Skupaj
	V uvodnem delu učne ure	V osrednjem delu učne ure	V sklepnem delu učne ure	
f	13	8	3	24
0-10				
f %	54,2 %	33,3 %	12,5 %	100,0 %
f	20	9	1	30
10-20				
f %	66,7 %	30,0 %	3,3 %	100,0 %
f	19	10	4	33
20-30				
f %	57,6 %	30,3 %	12,1 %	100,0 %
f	14	1	0	15
30-40				
f %	93,3 %	6,7 %	0,0 %	100,0 %
f	66	28	8	102
Skupaj f %	64,7 %	27,5 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 1: Govorno nastopanje učiteljev z različnim številom let delovne dobe, med učno uro
OBMOČJE POUČEVANJA		V katerem delu učne ure v glavnem govorno nastopate?			Skupaj
		V uvodnem delu učne ure	V osrednjem delu učne ure	V sklepnem delu učne ure	
	f	30	14	6	50
V Ljubljani	f %				
		60,0 %	28,0 %	12,0 %	100,0 %
	f	36	14	2	52
V Pomurju					
	t %	69,2 %	26,9 %	3,8 %	100,0 %
	f	66	28	8	102
Skupaj	f%	64,7 %	27,5 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 2: Govorno nastopanje učiteljev iz Ljubljane in Pomurja, med učno uro
DODIPLOMSKO ŠTUDIRAN JE		V katerem delu učne ure v glavnem govorno nastopate?			Skupaj
		V uvodnem delu učne ure	V osrednjem delu učne ure	V sklepnem delu učne ure	
Na Pedagoški fakulteti v	f	38	15	2	55
Mariboru	f %	69,1 %	27,3 %	3,6 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	27	12	6	45
Ljubljani	f %	60,0 %	26,7 %	13,3 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	1	1	0	2
Kopru	f %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	66	28	8	102
Skupaj	f %	64,7 %	27,5 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 3: Govorno nastopanje učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, med učno uro
Med učitelji z različnim številom let delovne dobe (učitelji iz Ljubljane in Pomurja; učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah) se ne
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
53
pojavljajo razlike glede tega, v katerem delu učne ure govorno nastopajo. Največkrat nastopajo v uvodnem delu učne ure.
Učitelji ob pouku največkrat še govorno nastopajo na roditeljskih sestankih. Najmanj učitelji govorno nastopajo na prireditvah.
Dodatno izobraževanje po študiju
ČAS POUČEVANJA	Ali ste se na področju govornega nastopanja		Skupaj
Geta)	dodatno izobraževali na seminarjih?		
	Da	Ne	
f	8	16	24
0-10			
f %	33,3 %	66,7 %	100,0 %
f	9	21	30
10-20			
f %	30,0 %	70,0 %	100,0 %
f	15	18	33
20-30			
f %	45,5 %	54,5 %	100,0 %
f	3	12	15
30-40			
f %	20,0 %	80,0 %	100,0 %
f	35	67	102
Skupaj f %	34,3 %	65,7 %	100,0 %
Preglednica 4: Dodatno izobraževanje učiteljev z različnim številom let delovne dobe
OBMOČJE POUČEVANJA	Ali ste se na področju govornega nastopanja dodatno izobraževali na seminarjih?		Skupaj
	Da	Ne	
f V Ljubljani f	21 42,0 %	29 58,0 %	50 100,0 %
F V Pomuriu J f %	14 26,9 %	38 73,1 %	52 100,0 %
Skupaj l %	35 34,3 %	67 65,7 %	102 100,0 %
Preglednica 5: Dodatno izobraževanje učiteljev iz Ljubljane in Pomurja
DODIPLOMSKO ŠTUDIRAN JK		Ali ste se na področju govornega nastopanja dodatno izobraževali na seminarjih?			Skupaj
		Da	Ne		
Na Pedagoški fakulteti v	f	15		40	55
Mariboru	f %	27,3 %		72,7 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	19		26	45
Ljubljani	f %	42,2 %		57,8 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	1		1	2
Kopru	f %	50,0 %		50,0 %	100,0 %
Skupaj	f	35		67	102
	f %	34,3 %		65,7 %	100,0 %
Preglednica 6: Dodatno izobraževanje učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah
Med razrednimi učitelji z različnim številom let delovne dobe se ne pojavljajo razlike glede tega, ali so se po dokončanem študiju dodatno izobraževali. Prav tako se ne pojavljajo razlike glede izobraževanja po dokončanem študiju pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja in učiteljih, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah.
54
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Socialna zvrst pri govornem nastopanju
ČAS		V kateri jezikovni zvrsti v glavnem govorno nastopate?				Skupaj
POUČEVANJA		V zbornem	V knjižnem	V pokrajinskem	V	
(leta)		knjižnem	pogovornem	pogovornem	narečju	
		jeziku	jeziku	jeziku		
	f	6	18	0	0	24
0-10						
	f %	25,0 %	75,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	12	17	1	0	30
10-20						
	f %	40,0 %	56,7 %	3,3 %	0,0 %	100,0 %
	f	12	20	1	0	33
20-30						
	f %	36,4 %	60,6 %	3,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	4	11	0	0	15
30-40						
	f %	26,7 %	73,3 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	34	66	2	0	102
Skupaj	f %	33,3 %	64,7 %	2,0 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 7: Uporaba socialne zvrsti pri govornem nastopanju glede na število let poučevanja učiteljev
OBMOČJE		V kateri jezikovni zvrsti v glavnem govorno nastopate?				Skupaj
POUČEVANJA		V zbornem	V knjižnem	V pokrajinskem	V narečju	
		knjižnem	pogovornem	pogovornem		
		jeziku	jeziku	jeziku		
	f	13	35	2	0	50
V Ljubljani	f %	26,0 %	70,0 %	4,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	21	31	0	0	52
V Pomurju	f %					
		40,4 %	59,6 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f	34	66	2	0	102
	f %	33,3 %	64,7 %	2,0 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 8: Uporaba socialne zvrsti pri govornem nastopanju učiteljev iz Ljubljane in Pomurja
DODIPLOMSKO		V kateri jezikovni zvrsti v glavnem govorno				Skupaj
ŠTUDIRAN JE			nastal	sate?		
		V	V knjižnem	V	V	
		zbornem	pogovornem	pokrajinskem	narečju	
		knjižnem	jeziku	pogovornem		
		jeziku		jeziku		
Na Pedagoški fakulteti	f	22	33	0	0	55
v Mariboru	f %	40,0 %	60,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	11	32	2	0	45
v Ljubljani	f %	24,4 %	71,1 %	4,4 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	1	1	0	0	2
v Kopru	f %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	34	66	2	0	102
Skupaj						
	f %	33,3 %	64,7 %	2,0 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 9: Uporaba socialne zvrsti pri govornem nastopanju učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah
Največ učiteljev razrednega pouka poučuje v knjižnem pogovornem jeziku, temu sledi poučevanje v zbornem knjižnem jeziku. Učitelji v narečju govorno ne nastopajo. Med učitelji se ne pojavljajo razlike glede tega, katero socialno zvrst razredni učitelji (z različnim številom let delovne dobe; iz Ljubljane in Pomurja; ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah) uporabljajo pri govornem nastopu.
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
55
Učitelj kot govornik
ČAS POUČEVANJA	Kako bi se ocenili kot govornik?			Skupaj
Geta)	Sem dober	Sem povprečen	Sem slab	
	govornik	govornik	govornik	
f	9	15	0	24
0-10				
f %	37,5 %	62,5 %	0,0 %	100,0 %
f	7	23	0	30
10-20				
f %	23,3 %	76,7 %	0,0 %	100,0 %
f	7	26	0	33
20-30				
f %	21,2 %	78,8 %	0,0 %	100,0 %
f	1	14	0	15
30-40				
f %	6,7 %	93,3 %	0,0 %	100,0 %
f	24	78	0	102
Skupaj f %	23,5 %	76,5 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 10: Kako se ocenjujejo kot govorci učitelji z različnim številom let delovne dobe
OBMOČJE POUČEVANJA		Kako bi se ocenili kot govornik?			Skupaj
		Sem dober govornik	Sem povprečen govornik	Sem slab govornik	
	f	13	37	0	50
V Ljubljani	f %	26,0 %	74,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	11	41	0	52
V Pomurju	f %				
		21,2 %	78,8 %	0,0 %	100,0 %
	f	24	78	0	102
Skupaj	f %	23,5 %	76,5 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 11: Kako se ocenjujejo kot govorci učitelji iz Ljubljane in Pomurja
DODIPLOMSKO ŠTLDIRANJE		Kako bi se ocenili kot govornik?			Skupaj
		Sem dober govornik	Sem povprečen govornik	Sem slab govornik	
Na Pedagoški fakulteti v	f	12	43	0	55
Mariboru	f %	21,8 %	78,2 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	12	33	0	45
Ljubljani	f %	26,7 %	73,3 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	2	0	2
Kopru	f %	0,0 %	100,0 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f	24	78	0	102
	f %	23,5 %	76,5 %	0,0 %	100,0 %
Preglednica 12: Kako se ocenjujejo kot govorci učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah
Razlike se med učitelji z različnim številom let delovne dobe glede tega, kako se ocenjujejo kot govorci, ne pojavljajo. Tudi med učitelji iz Ljubljane in Pomurja in med učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, ni razlik glede tega, kako se ocenjujejo kot govorci. Največ učiteljev razrednega pouka je mnenja, da so povprečni govorniki. Ni učitelja, ki bi se ocenil kot slab govornik.
56
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Oblika javnega govora
ČAS POUČEVANJA (leta)		Katero obliko javnega govora v glavnem uporabljate na govornih nastopili pri pouku?				Skupaj
		Govor na podlagi zapisanega besedila	Govor na podlagi opornih točk	Prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo	Govor brez poprejšnje miselne priprave	
	f	1	8	15	0	24
0-10						
	%	4,2 %	33,3 %	62,5 %	0,0 %	100,0 %
	f	5	12	13	0	30
10-20						
	%	16,7 %	40,0 %	43,3 %	0,0 %	100,0 %
	f	3	21	8	1	33
20-30						
	%	9,1 %	63,6 %	24,2 %	3,0 %	100,0 %
	f	0	6	9	0	15
30-40						
	%	0,0 %	40,0 %	60,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	9	47	45	1	102
Skupaj	f%	8,8 %	46,1 %	44,1 %	1,0 %	100,0 %
Preglednica 13: Oblika javnega govora pri učiteljih z različnim številom let delovne dobe pri pouku
OBMOČJE POUČEVANJA		Katero obliko javnega govora v glavnem uporabljate na govornih nastopih pri pouku?				Skupaj
		Govor na podlagi zapisanega besedila	Govor na podlagi opornih točk	Prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo	Govor brez poprejšnje miselne priprave	
	f	4	22	23	1	50
V Ljubljani	f %	8,0 %	44,0 %	46,0 %	2,0 %	100,0 %
	f	5	25	22	0	52
V Pomurju						
	f %	9,6 %	48,1 %	42,3 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f	9	47	45	1	102
	f %	8,8 %	46,1 %	44,1 %	1,0%	100,0 %
Preglednica 14: Oblika javnega govora pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja pri pouku
DODIPLOMSKO		Katero obliko javnega govora v glavnem				Skupaj
ŠTUDIRAN JE		uporabljate na govornih nastopih pri				
			pouku?			
		Govor na	Govor	Prosti	Govor	
		podlagi	na	govor brez	brez	
		zapisanega	podlagi	zapisa, a z	poprejšnje	
		besedila	opornih	miselno	miselne	
			točk	pripravo	priprave	
Na Pedagoški fakulteti	f	5	27	23	0	55
v Mariboru	f %	9,1 %	49,1 %	41,8 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	4	19	21	1	45
v Ljubljani	f %	8,9 %	42,2 %	46,7 %	2,2 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	0	1	1	0	2
v Kopru	f %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f	9	47	45	1	102
	f %	8,8 %	46,1 %	44,1 %	1,0 %	100,0 %
Preglednica 15: Oblika javnega govora pri učiteljih, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku
Pri učiteljih razrednega pouka se pojavljajo razlike glede tega, katero obliko javnega govora najpogosteje uporabljajo pri pouku. Učitelji, ki poučujejo 20-30 let, največkrat uporabljajo govor na podlagi opornih točk, preostali učitelji uporabljajo prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo. Govor na podlagi opornih točk večkrat uporabljajo učitelji v Pomurju, v Ljubljani pa
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
57
večkrat uporabljajo prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo. Učitelji, ki so študirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, največkrat uporabljajo govor na podlagi opornih točk, učitelji z ljubljanske fakultete največkrat uporabljajo prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo. Učitelja, ki sta se izobraževala na koprski fakulteti, sta eden za govor na podlagi opornih točk, drugi pa za prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo.
ČAS		Katero obliko javnega govora v glavnem uporabljate na				Skupaj
POUČEVANJA		govornih nastopih v dejavnostih, povezanih s šolo?				
(leta)		Govor na	Govor na	Prosti govor	Govor brez	
		podlagi	podlagi	brez zapisa, a z	poprejšnje	
		zapisanega	opornih	miselno	miselne	
		besedila	točk	pripravo	priprave	
	f	5	14	4	1	24
0-10						
	f %	20,8 %	58,3 %	16,7 %	4,2 %	100,0 %
	f	4	23	3	0	30
10-20						
	f %	13,3 %	76,7 %	10,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	7	22	3	1	33
20-30						
	f %	21,2 %	66,7 %	9,1 %	3,0 %	100,0 %
	f	0	9	6	0	15
30-40						
	f %	0,0 %	60,0 %	40,0 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f	16	68	16	2	102
	f %	15,7 %	66,7 %	15,7 %	2,0 %	100,0 %
Preglednica 16: Oblika javnega govora pri učiteljih z različnim številom let delovne dobe pri dodatnih dejavnostih
OBMOČJE POUČEVANJA		Katero obliko javnega govora v glavnem uporabljate na govornih nastopih v dejavnostih, povezanih s šolo?				Skupaj
		Govor na podlagi zapisanega besedila	Govor na podlagi opornih točk	Prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo	Govor brez poprejšnje miselne priprave	
	f	9	32	9	0	50
V Ljubljani	f %					
		18,0%	64,0 %	18,0%	0,0 %	100,0 %
	f	7	36	7	2	52
V Pomurju	f %					
		13,5 %	69,2 %	13,5 %	3,8 %	100,0 %
	f	16	68	16	2	102
Skupaj						
	f %	15,7 %	66,7 %	15,7 %	2,0 %	100,0 %
Preglednica 17: Oblika javnega govora pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja pri dodatnih dejavnostih
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Katero obliko javnega govora v glavnem uporabljate na govornih nastopih v dejavnostih, povezanih s šolo?				Skupaj
		Govor na podlagi zapisanega besedila	Govor na podlagi opornih točk	Prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo	Govor brez poprejšnje miselne priprave	
Na Pedagoški	f	7	38	8	2	55
fakulteti v Mariboru	f %	12,7 %	69,1 %	14,5 %	3,6 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	8	29	8	0	45
fakulteti v Ljubljani	f %	17,8 %	64,4 %	17,8 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	1	1	0	0	2
fakulteti v Kopru	f %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	16	68	16	2	102
Skupaj						
	f %	15,7 %	66,7 %	15,7 %	2,0 %	100,0 %
Preglednica 18: Oblika javnega govora pri učiteljih, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri dodatnih dejavnostih
58
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Učitelji z različnim številom let delovne dobe, učitelji iz Ljubljane in Pomur-ja in učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, največkrat pri dodatnih dejavnostih uporabljajo govor na podlagi opornih točk. Naj-manjkrat uporabljajo govor brez poprejšnje miselne priprave.
Uporaba pripomočkov
ČAS POUČEVANJA (leta)		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu pri pouku?					Skupaj
		Prosojnice	Tablo	Interaktivno tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
	f	2	13	5	2	2	24
0-10							
	f %	8,3 %	54,2 %	20,8 %	8,3 %	8,3 %	100,0 %
	f	8	8	13	0	1	30
10-20							
	f %	26,7 %	26,7 %	43,3 %	0,0 %	3,3 %	100,0 %
	f	4	14	11	2	2	33
20-30							
	f %	12,1 %	42,4 %	33,3 %	6,1 %	6,1 %	100,0 %
	f	3	9	3	0	0	15
30-40							
	f %	20,0 %	60,0 %	20,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	17	44	32	4	5	102
Skupaj							
	f %	16,7 %	43,1 %	31,4%	3,9 %	4,9 %	100,0 %
Preglednica 19: Uporaba pripomočkov učiteljev z različnim številom let delovne dobe pri pouku
OBMOČJE POUČEVANJA		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu pri pouku?					Skupaj
		Prosojnice	Tablo	Interaktivno tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
V Ljubljani	f f %	8 16,0 %	22 44,0 %	18 36,0 %	2 4,0 %	0 0,0 %	50 100,0 %
V Pomurju	f f %	9 17,3 %	22 42,3 %	14 26,9 %	2 3,8 %	5 9,6 %	52 100,0 %
Skupaj	f	17	44	32	4	5	102
	f %	16,7 %	43,1 %	31,4%	3,9 %	4,9 %	100,0 %
Preglednica 20: Uporaba pripomočkov učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pri pouku
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu pri pouku?					Skupaj
		Prosojnice	Tablo	Interaktivno tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
Na Pedagoški	f	10	24	14	2	5	55
fakulteti v							
Mariboru	f %	18,2 %	43,6 %	25,5 %	3,6 %	9,1 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	7	19	17	2	0	45
fakulteti v							
Ljubljani	f %	15,6 %	42,2 %	37,8 %	4,4 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	0	1	1	0	0	2
fakulteti v							
Kopru	f %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	17	44	32	4	5	102
Skupaj							
	f %	16,7 %	43,1 %	31,4%	3,9 %	4,9 %	100,0 %
Preglednica 21: Uporaba pripomočkov učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku
Učitelji, ki poučujejo 10-20 let, najpogosteje od pripomočkov uporabljajo interaktivno tablo. Vsi drugi učitelji največkrat uporabljajo tablo. V Ljubljani
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
59
in Pomurju učitelji od pripomočkov najpogosteje uporabljajo interaktivno tablo. V Ljubljani interaktivno tablo uporabljajo večkrat kot v Pomurju. Med učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, ni razlik - največkrat uporabljajo tablo.
ČAS POUČEVANJA		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
(leta)		Prosojnice	Tablo	Interaktivno tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
0-10	f f %	5 20,8 %	3 12,5 %	7 29,2 %	5 20,8 %	4 16,7 %	24 100,0 %
10-20	f f %	6 20,0 %	4 13,3 %	16 53,3 %	4 13,3 %	0 0,0 %	30 100,0 %
20-30	f f %	9 27,3 %	6 18,2 %	10 30,3 %	5 15,2 %	3 9,1 %	33 100,0 %
30-40	f f %	3 20,0 %	3 20,0 %	4 26,7 %	3 20,0 %	2 13,3 %	15 100,0 %
Skupaj	f f %	23 22,5 %	16 15,7 %	37 36,3 %	17 16,7 %	9 8,8 %	102 100,0 %
Preglednica 22: Uporaba pripomočkov učiteljev z različnim številom let delovne dobe pri dodatnih dejavnostih
OBMOČJE POUČEVANJA		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
		Prosojnice	Tablo	Interaktivno tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
	f	8	5	21	13	3	50
V Ljubljani							
	i %	16,0 %	10,0 %	42,0 %	26,0 %	6,0 %	100,0 %
	f	15	11	16	4	6	52
V Pomurju							
	i %	28,8 %	21,2 %	30,8 %	7,7 %	11,5%	100,0 %
	f	23	16	37	17	9	102
Skupaj							
	i' %	22,5 %	15,7 %	36,3 %	16,7 %	8,8 %	100,0 %
Preglednica 23: Uporaba pripomočkov učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pri dodatnih dejavnostih
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Katere pripomočke v glavnem uporabljate pri govornem nastopu v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
		Prosojnice	Tablo	Interaktiv no tablo	Ne uporabljam pripomočkov	Drugo	
Na Pedagoški	f	15	11	18	5	6	55
fakulteti v							
Mariboru	f %	27,3 %	20,0 %	32,7 %	9,1 %	10,9 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	8	5	17	12	3	45
fakulteti v							
Ljubljani	f %	17,8 %	11,1 %	37,8 %	26,7 %	6,7 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	0	0	2	0	0	2
fakulteti v							
Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	100,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	23	16	37	17	9	102
Skupaj							
	f %	22,5 %	15,7 %	36,3 %	16,7 %	8,8 %	100,0 %
Preglednica 24: Uporaba pripomočkov učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri dodatnih dejavnostih
Pri dodatnih dejavnostih se med učitelji iz Ljubljane in Pomurja pojavljajo razlike glede tega, katere pripomočke uporabljajo pri dodatnih dejavnostih. Vsi učitelji pri dodatnih dejavnostih največkrat uporabljajo interaktivno tablo. Predvidevanje, da se med učitelji z različnim številom let delovne
60
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
dobe in med učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, ne pojavljajo razlike glede tega, katere pripomočke uporabljajo pri dodatnih dejavnostih, potrjujem.
Trema pred govornim nastopanjem in med njim
Trema pred govornim nastopanjem
ČAS POUČEVANJA (leta)		Kako pogosto se vam pred govornim nastopanjem pojavi trema pred poukom?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	0	0	1	11	12	24
0-10							
	f %	0,0 %	0,0 %	4,2 %	45,8 %	50,0 %	100,0 %
	f	1	1	3	8	17	30
10-20							
	f %	3,3 %	3,3 %	10,0 %	26,7 %	56,7 %	100,0 %
	f	0	0	3	15	15	33
20-30							
	f %	0,0 %	0,0 %	9,1 %	45,5 %	45,5 %	100,0 %
	f	0	0	1	6	8	15
30-40							
	f %	0,0 %	0,0 %	6,7 %	40,0 %	53,3 %	100,0 %
	f	1	1	8	40	52	102
Skupaj							
	f %	1,0 %	1,0%	7,8 %	39,2 %	51,0%	100,0 %
Preglednica 25: trema pred govornim nastopanjem učiteljev z različnim številom let delovne dobe pred poukom
OBMOČJE POUČEVANJA		Kako pogosto se vam pred govornim nastopanjem pojavi trema pred poukom?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	0	0	5	19	26	50
V Ljubljani							
	1 %	0,0 %	0,0 %	10,0 %	38,0 %	52,0 %	100,0 %
	f	1	1	3	21	26	52
V Pomurju							
	f %	1,9 %	1,9%	5,8 %	40,4 %	50,0 %	100,0 %
	f	1	1	8	40	52	102
Skupaj							
	t %	1,0 %	1,0%	7,8 %	39,2 %	51,0 %	100,0 %
Preglednica 26: trema pred govornim nastopanjem učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pred poukom
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Kako pogosto se vam prc nastopanjem pojavi trema			d govornim pred poukom?		Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški fakulteti v	f	1	1	4	21	28	55
Mariboru	f %	1,8 %	1,8 %	7,3 %	38,2 %	50,9 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	0	4	18	23	45
Ljubljani	f %	0,0 %	0,0 %	8,9 %	40,0 %	51,1 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	0	0	1	1	2
Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	100,0 %
	f	1	1	8	40	52	102
Skupaj							
	f %	1,0%	1,0%	7,8 %	39,2 %	51,0%	100,0 %
Preglednica 27: trema pred govornim nastopanjem učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pred poukom
čas poučevanja ne vpliva na razlike glede pojavljanja treme pred govornim nastopom pri pouku. Med učitelji z različnim številom let delovne dobe ni
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
61
razlik glede pojavljanja treme, ker se pri večini učiteljev trema ne pojavlja. Pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja in učiteljih, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede treme pred govornim nastopanjem pri pouku. Učitelji najpogosteje nimajo treme pred govornim nastopom pri pouku.
ČAS POUČEVANJA (leta)		Kako pogosto se vam pred govornim nastopanjem pojavi trema pred nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	6	2	7	7	2	24
0-10							
	f %	25,0 %	8,3 %	29,2 %	29,2 %	8,3 %	100,0 %
	f	2	7	13	5	3	30
10-20							
	f %	6,7 %	23,3 %	43,3 %	16,7 %	10,0 %	100,0 %
	f	2	3	14	11	3	33
20-30							
	f %	6,1 %	9,1 %	42,4 %	33,3 %	9,1 %	100,0 %
	f	1	4	4	6	0	15
30-40							
	f %	6,7 %	26,7 %	26,7 %	40,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	11	16	38	29	8	102
Skupaj							
	f %	10,8 %	15,7 %	37,3 %	28,4 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 28: Trema učiteljev z različnim številom let delovne dobe pred govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
OBMOČJE POUČEVANJA		Kako pogosto se vam pred govornim nastopanjem pojavi trema pred nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	7	10	17	14	2	50
V Ljubljani							
	f %	14,0 %	20,0 %	34,0 %	28,0 %	4,0 %	100,0 %
	f	4	6	21	15	6	52
V Pomurju							
	t %	7,7 %	11,5%	40,4 %	28,8 %	11,5%	100,0 %
	f	11	16	38	29	8	102
Skupaj							
	t %	10,8 %	15,7 %	37,3 %	28,4 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 29: Trema pred govornim nastopanjem učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pred nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Kako pogosto se vam pred govornim nastopanjem pojavi trema pred nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški fakulteti	f	5	6	23	15	6	55
v Mariboru	f %	9,1 %	10,9 %	41,8 %	27,3 %	10,9 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	6	10	14	13	2	45
v Ljubljani	f %	13,3 %	22,2 %	31,1%	28,9 %	4,4 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	0	0	1	1	0	2
v Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	11	16	38	29	8	102
Skupaj							
	f %	10,8 %	15,7 %	37,3 %	28,4 %	7,8 %	100,0 %
Preglednica 30: Trema pred govornim nastopanjem učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pred nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
Glede treme pred govornim nastopom pri dodatnih dejavnostih se ne pojavljajo razlike med razrednimi učitelji z različnim številom let delovne dobe. Učitelji, ki poučujejo 10-20 in 20-30 let, najpogosteje odgovarjajo, da imajo tremo včasih. Največ učiteljev, ki poučujejo 0-10 let, ima tremo včasih ali redko. Redko imajo tremo tisti učitelji, ki poučujejo 30-40 let. Učitelji imajo včasih tremo pred govornim nastopanjem pri dodatnih dejavnostih.
62
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Trema med govornim nastopanjem
ČAS POUČEVANJA		Kako pogosto se vam med govornim nastopanjem pri				Skupaj
(leta)			pouku pojavi trema?			
		Vedno	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	0	0	10	14	24
0-10						
	f %	0,0 %	0,0 %	41,7%	58,3 %	100,0 %
	f	0	2	14	14	30
10-20						
	f %	0,0 %	6,7 %	46,7 %	46,7 %	100,0 %
	f	1	4	14	14	33
20-30						
	f %	3,0 %	12,1 %	42,4 %	42,4 %	100,0 %
	f	0	0	6	9	15
30-40						
	f %	0,0 %	0,0 %	40,0 %	60,0 %	100,0 %
	f	1	6	44	51	102
Skupaj						
	f %	1,0%	5,9 %	43,1 %	50,0 %	100,0 %
Preglednica 31: Trema učiteljev z različnim številom let delovne dobe med govornim nastopanjem pri pouku
OBMOČJE POUČEVANJA		Kako pogosto se vam med govornim nastopanjem pri pouku pojavi trema?				Skupaj
		Vedno	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	0	1	25	24	50
V Ljubljani						
	t %	0,0 %	2,0 %	50,0 %	48,0 %	100,0 %
	f	1	5	19	27	52
V Pomurju	f %					
		1,9 %	9,6 %	36,5 %	51,9 %	100,0 %
	f	1	6	44	51	102
Skupaj						
	t %	1,0 %	5,9 %	43,1 %	50,0 %	100,0 %
Preglednica 32: trema učiteljev iz Ljubljane in Pomurja med govornim nastopanjem pri pouku
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Kako pogosto se vam med govornim nastopanjem pri pouku pojavi trema?				Skupaj
		Vedno	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški fakulteti v	f	1	5	20	29	55
Mariboru	f %	1,8 %	9,1 %	36,4 %	52,7 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	1	24	20	45
Ljubljani	f %	0,0 %	2,2 %	53,3 %	44,4 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	0	0	2	2
Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %	100,0 %
	f	1	6	44	51	102
Skupaj						
	f %	1,0 %	5,9 %	43,1 %	50,0 %	100,0 %
Preglednica 33: trema učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah med govornim nastopanjem pri pouku
Med govornim nastopanjem učiteljev z različnim številom let delovne dobe se ne pojavljajo razlike glede treme pri pouku. Pri vseh učiteljih se trema najpogosteje pojavlja redko ali se ne pojavlja. tudi pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja in učiteljih, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede treme med govornim nastopanjem pri pouku. Prav tako se tudi pri teh učiteljih trema pojavlja redko ali se ne pojavlja. V Ljubljani se trema največkrat pojavlja redko, v Pomurju pa včasih.
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
63
ČAS POUČEVANJA (leta)		Kako pogosto se vam med govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo pojavi trema?					Skupaj
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	1	5	7	10	1	24
0-10							
	f %	4,2 %	20,8 %	29,2 %	41,7 %	4,2 %	100,0 %
	f	3	6	11	9	1	30
10-20							
	f %	10,0 %	20,0 %	36,7 %	30,0 %	3,3 %	100,0 %
	f	2	5	12	13	1	33
20-30							
	f %	6,1 %	15,2 %	36,4 %	39,4 %	3,0 %	100,0 %
	f	0	3	5	7	0	15
30-40							
	f %	0,0 %	20,0 %	33,3 %	46,7 %	0,0 %	100,0 %
	f	6	19	35	39	3	102
Skupaj							
	f %	5,9 %	18,6 %	34,3 %	38,2 %	2,9 %	100,0 %
Preglednica 34: trema učiteljev z različnim številom let delovne dobe med govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
OBMOČJE		Kako pogosto se vam med govornim nastopanjem v					Skupaj
POUČEVANJA		dejavnostih, povezanih s šolo			pojavi trema?		
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	6	13	12	18	1	50
V Ljubljani							
	f %	12,0 %	26,0 %	24,0 %	36,0 %	2,0 %	100,0 %
	f	0	6	23	21	2	52
V Pomurju							
	1 %	0,0 %	11,5%	44,2 %	40,4 %	3,8 %	100,0 %
	f	6	19	35	39	3	102
Skupaj							
	f %	5,9 %	18,6 %	34,3 %	38,2 %	2,9 %	100,0 %
Preglednica 35: trema učiteljev iz Ljubljane in Pomurja med govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
DODIPLOMSKO ŠTLDIRAN.IE		Kako pogosto se vam med govornim					Skupaj
		nastopanjem v dejavnostih, povezanih s					
			šolo pojavi trema?				
		Vedno	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški fakulteti v	f	1	6	25	21	2	55
Mariboru	f %	1,8 %	10,9 %	45,5 %	38,2 %	3,6 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	5	13	9	17	1	45
Ljubljani	f %	11,1%	28,9 %	20,0 %	37,8 %	2,2 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti v	f	0	0	1	1	0	2
Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	100,0 %
Skupaj	f f %	6 5,9 %	19 18,6 %	35 34,3 %	39 38,2 %	3 2,9 %	102 100,0 %
Preglednica 36: trema učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah med govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo
Med razrednimi učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede treme med govornim nastopanjem pri dodatnih dejavnostih. Pri teh učiteljih se trema pojavlja včasih ali redko.
64
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
Napake med govornim nastopanjem
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Kako pogosto med govornim nastopanjem delate napake v zvezi z navedenimi prvinami pri pouku? Gibanje po prostoru					Skupaj
		Zelo pogosto	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški fakulteti	f	0	6	17	23	9	55
v Mariboru	f %	0,0 %	10,9 %	30,9 %	41,8%	16,4 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	0	1	17	12	15	45
v Ljubljani	f %	0,0 %	2,2 %	37,8 %	26,7 %	33,3 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	0	1	1	0	0	2
v Kopru	f %	0,0 %	50,0 %	50,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	0	8	35	35	24	102
Skupaj							
	f %	0,0 %	7,8 %	34,3 %	34,3 %	23,5 %	100,0 %
Preglednica 37: Napake učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku - gibanje po prostoru
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE			Kako pogosto med govornim nastopanjem delate napake v zvezi z navedenimi prvinami pri pouku? Vzdrževanje očesnega stika z občinstvom					Skupaj
			Zelo pogosto	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
Na Pedagoški	fakulteti v	f	5	4	4	23	19	55
Mariboru		f %	9,1 %	7,3 %	7,3 %	41,8 %	34,5 %	100,0 %
Na Pedagoški	fakulteti v	f	1	4	10	9	21	45
Ljubljani		f %	2,2 %	8,9 %	22,2 %	20,0 %	46,7 %	100,0 %
Na Pedagoški	fakulteti v	f	0	1	0	1	0	2
Kopru		f %	0,0 %	50,0 %	0,0 %	50,0 %	0,0 %	100,0 %
		f	6	9	14	33	40	102
Skupaj								
		f %	5,9 %	8,8 %	13,7 %	32,4 %	39,2 %	100,0 %
Preglednica 38: Napake učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku - vzdrževanje očesnega stika z občinstvom
OBMOČJE POUČEVANJA		Kako pogosto med govornim nastopanjem delate napake v zvezi z navedenimi prvinami pri pouku? Vzdrževanje očesnega stika z občinstvom					Skupaj
		Zelo pogosto	Pogosto	Včasih	Redko	Nikoli	
	f	1	5	10	11	23	50
V Ljubljani	f %	2,0 %	10,0 %	20,0 %	22,0 %	46,0 %	100,0 %
	f	5	4	4	22	17	52
V Pomurju							
	f %	9,6 %	7,7 %	7,7 %	42,3 %	32,7 %	100,0 %
	f	6	9	14	33	40	102
Skupaj							
	f %	5,9 %	8,8 %	13,7 %	32,4 %	39,2 %	100,0 %
Preglednica 39: Napake učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pri pouku - vzdrževanje očesnega stika z občinstvom
Napake med govornim nastopanjem se pojavljajo pri večini učiteljev razrednega pouka. Med učitelji z različnim številom let delovne dobe se ne pojavljajo razlike glede tega, katere napake delajo med govornim nastopom pri pouku. Pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja se pojavljajo razlike pri vzdrževanju očesnega stika z občinstvom, saj teh napak učitelji iz Ljubljane najpogosteje ne delajo, učitelji iz Pomurja pa napake delajo redko. Zavračam tudi hipotezo, da se med učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, ne pojavljajo razlike glede tega, katere napake delajo med govornim nastopom pri pouku. Razlike med učitelji se pojavljajo pri gibanju po
Martina Kocbek MNENJA UčITELJEV/UCITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI	65
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
prostoru in vzdrževanju očesnega stika z občinstvom. Med razrednimi učitelji z različnim številom let delovne dobe, učitelji iz Ljubljane in Pomurja in učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede tega, katere napake delajo med govornim nastopanjem pri dodatnih dejavnostih.
Med učitelji se ne pojavljajo razlike v zvezi s prvinami pri pouku, kot so telesna drža, kretnje rok, mimika obraza (kremženje), spreminjanje tona in barve glasu, primerna hitrost govorjenja, ustrezna jakost glasu in tekoče govorjenje brez mašil.
Priprava na govorno nastopanje
ČAS POUČEVANJA		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno nastopanje za pouk?				Skupaj
(leta)		Odločitev za	Priprava načrta v	Urejanje	Izbiranje	
		temo	obliki točk ali	gradiva v	ustreznih	
		besedila	miselnega vzorca	smiselno celoto	jezikovnih prvin	
0-10	f f %	2 13,3 %	5 33,3 %	6 40,0 %	2 13,3 %	15 100,0 %
10-20	f f %	1 6,2 %	8 50,0 %	5 31,2%	2 12,5 %	16 100,0 %
20-30	f f %	0 0,0 %	7 41,2 %	9 52,9 %	1 5,9 %	17 100,0 %
30-40	f f %	0 0,0 %	5 50,0 %	5 50,0 %	0 0,0 %	10 100,0 %
Skupaj	f f %	3 5,2 %	25 43,1 %	25 43,1 %	5 8,6 %	58 100,0 %
Preglednica 40: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje pri pouku za učitelje z različnim številom let delovne dobe
OBMOČJE POUČEVANJA		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno				Skupaj
			nastopanje	za pouk?		
		Odločitev	Priprava	Urejanje	Izbiranje	
		za temo	načrta v	gradiva v	ustreznih	
		besedila	obliki točk ali miselnega vzorca	smiselno celoto	jezikovnih prvin	
V Ljubljani	f f %	1 3,6 %	12 42,9 %	14 50,0 %	1 3,6 %	28 100,0 %
V Pomurju	f f %	2 6,7 %	13 43,3 %	11 36,7 %	4 13,3 %	30 100,0 %
Skupaj	f f %	3 5,2 %	25 43,1 %	25 43,1 %	5 8,6 %	58 100,0 %
Preglednica 41: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje pri pouku za učitelje iz Ljubljane in Pomurja
66
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
DODIPLOMSKO ŠTUDIRAN JE		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno nastopanje za pouk?				Skupaj
		Odločitev za temo besedila	Priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca	Urejanje gradiva v smiselno celoto	Izbiranje ustreznih jezikovnih prvin	
Na Pedagoški	f	2	15	10	5	32
fakulteti v Mariboru	f %	6,2 %	46,9 %	31,2%	15,6 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	1	9	15	0	25
fakulteti v Ljubljani	f %	4,0 %	36,0 %	60,0 %	0,0 %	100,0 %
Na Pedagoški	f	0	1	0	0	1
fakulteti v Kopru	f %	0,0 %	100,0 %	0,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	3	25	25	5	58
Skupaj						
	t %	5,2 %	43,1 %	43,1 %	8,6 %	100,0 %
Preglednica 42: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje pri pouku za učitelje, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah
Pri pripravi na govorno nastopanje učiteljev z različnim številom let delovne dobe pri pouku se ne pojavljajo razlike, zato hipotezo zavračam. Več kot polovica učiteljev se pripravlja na govorni nastop. Za učitelje sta najpomembnejši priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca in urejanje gradiva v smiselno celoto. Skoraj polovica učiteljev se na govorni nastop pripravlja do 30 minut, nekoliko več kot 30 odstotkov učiteljev pa se na govorni nastop pripravlja do ene ure. Med učitelji iz Ljubljane in Pomurja in učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede priprave na govorno nastopanje pri pouku. Pri obeh skupinah učiteljev sta pri pripravi na govorni nastop za učitelje najpomembnejši priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca in urejanje gradiva v smiselno celoto.
ČAS		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno				Skupaj
POUČEVANJA		nastopanje za nastopanje v de.		avnostih, povezanih s šolo?		
(leta)		Odločitev za	Priprava načrta v	Urejanje	Izbiranje	
		temo	obliki točk ali	gradiva v	ustreznih	
		besedila	miselnega vzorca	smiselno	jezikovnih	
				celoto	prvin	
	f	2	9	10	1	22
0-10						
	f %	9,1 %	40,9 %	45,5 %	4,5 %	100,0 %
	f	1	15	11	1	28
10-20						
	f %	3,6 %	53,6 %	39,3 %	3,6 %	100,0 %
	f	5	7	11	2	25
20-30						
	f %	20,0 %	28,0 %	44,0 %	8,0 %	100,0 %
	f	2	6	1	0	15
30-40						
	f %	13,3 %	40,0 %	46,7 %	0,0 %	100,0 %
	f	10	37	39	4	90
Skupaj						
	f %	11,1%	41,1 %	43,3 %	4,4 %	100,0 %
Preglednica 43: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje v dejavnostih, povezanih s šolo, za učitelje z različnim številom let delovne dobe
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
67
OBMOČJE POUČEVANJA		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno nastopanje za nastopanje v dejavnostih, povezanih s šolo?				Skupaj
		Odločitev za temo besedila	Priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca	Urejanje gradiva v smiselno celoto	Izbiranje ustreznih jezikovnih prvin	
	f	2	23	18	1	44
V Ljubljani	f %					
		4,5 %	52,3 %	40,9 %	2,3 %	100,0 %
	f	8	14	21	3	46
V Pomurju						
	f %	17,4 %	30,4 %	45,7 %	6,5 %	100,0 %
	f	10	37	39	4	90
Skupaj						
	f %	11,1%	41,1 %	43,3 %	4,4 %	100,0 %
Preglednica 44: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje v dejavnostih, povezanih s šolo, za učitelje iz Ljubljane in Pomurja
DODIPLOMSKO ŠTUDIRANJE		Kaj je za vas pomembno pri pripravi na govorno nastopanje za nastopanje v dejavnostih, povezanih s šolo?				Skupaj
		Odločitev za temo besedila	Priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca	Urejanje gradiva v smiselno celoto	Izbiranje ustreznih jezikovnih prvin	
Na Pedagoški fakulteti	f	8	17	21	3	49
v Mariboru	f %	16,3 %	34,7 %	42,9 %	6,1 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	2	20	16	1	39
v Ljubljani	f %	5,1 %	51,3 %	41,0 %	2,6 %	100,0 %
Na Pedagoški fakulteti	f	0	0	2	0	2
v Kopru	f %	0,0 %	0,0 %	100,0 %	0,0 %	100,0 %
	f	10	37	39	4	90
Skupaj						
	t %	11,1 %	41,1 %	43,3 %	4,4 %	100,0 %
Preglednica 45: Pomembno pri pripravi na govorno nastopanje v dejavnostih, povezanih s šolo, za učitelje, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah
Največ učiteljev se na govorni nastop pripravlja do 30 minut, tem pa sledijo učitelji, ki se na nastop pripravljajo do ene ure. Med učitelji iz Ljubljane in Pomurja in učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, ni razlik glede priprave na govorno nastopanje pri dodatnih dejavnostih. Zavračam hipotezo, da se med razrednimi učitelji z različnim številom let delovne dobe pojavljajo razlike glede priprave na govorno nastopanje pri dodatnih dejavnostih. Za vse učitelje sta najpomembnejši priprava načrta v obliki točk ali miselnega vzorca in urejanje gradiva v smiselno celoto. Skoraj polovica učiteljev se na govorni nastop pripravlja več kot eno uro, nekaj manj učiteljev pa do ene ure.
Analiza govornega nastopanja
Moja predvidevanja se niso potrdila, saj se med učitelji z različnim število let delovne dobe ne pojavljajo razlike glede analize govornega nastopa pri pouku. Prav tako se med učitelji iz Ljubljane in Pomurja ne pojavljajo razlike glede analize govornega nastopa pri pouku. V Pomurju je 61 odstotkov učiteljev, ki po govornem nastopu naredijo analizo. Med razrednimi učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike
68
v I SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
glede analize govornega nastopanja pri pouku. Največ učiteljev analizo naredi tako, da prosi nekoga, da ga posluša in nato oceni. Med razrednimi učitelji se ne pojavljajo razlike glede analize govornega nastopanja pri dodatnih dejavnostih. Med razrednimi učitelji z različnim številom let delovne dobe se tako ne pojavljajo razlike glede analize govornega nastopanja. Med učitelji iz Ljubljane in Pomurja in učitelji, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, se ne pojavljajo razlike glede analize govornega nastopanja pri dodatnih dejavnostih. Učitelji najpogosteje naredijo analizo govornega nastopa tako, da prosijo nekoga, da jih posluša in nato oceni.
Sklep
S pomočjo izsledkov analize sem dobila odgovore na vprašanja o govornem nastopanju učiteljev. Ugotovila sem, da učitelji ne delajo veliko napak med govornim nastopanjem pred učenci. Med učitelji so se pokazale razlike pri a) uporabi pripomočkov pri dodatnih dejavnostih med učitelji iz Ljubljane in Pomurja; b) pojavu treme med učitelji iz Ljubljane in Pomurja med govornim nastopanjem v dejavnostih, povezanih s šolo; c) napakah učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku - gibanje po prostoru; č) napakah učiteljev, ki so študirali na različnih pedagoških fakultetah, pri pouku - vzdrževanje očesnega stika z občinstvom; d) napakah učiteljev iz Ljubljane in Pomurja pri pouku - vzdrževanje očesnega stika z občinstvom; e) analizi govornega nastopa učiteljev iz Ljubljane in Pomurja po govornem nastopu pri pouku.
^ POVZETEK
Ker učitelji razrednega pouka pri pouku tudi govorno nastopajo, sem raziskovala, kakšno mnenje imajo o svoji zmožnosti govornega nastopanja. Dobljene podatke sem primerjala med učitelji z različnim številom let delovne dobe, učitelji iz Ljubljane in Pomurja ter učitelji, ki so študirali na različnih slovenskih pedagoških fakultetah.
Na govorni nastop se učitelji pripravljajo, in sicer do 30 minut. Pri pouku učitelji najpogosteje govorijo na podlagi opornih točk ali prosto brez zapisa, a z miselno pripravo, pri dodatnih dejavnostih zunaj pouka pa uporabljajo predvsem govor na podlagi opornih točk, najmanj pogosto pa govor brez poprejšnje miselne priprave. Iz rezultatov je razvidno tudi, da učitelji od pripomočkov najpogosteje uporabljajo tablo in interaktivno tablo. Učitelji iz Ljubljane po govornem nastopu pri pouku manjkrat naredijo analizo govornega nastopa kot učitelji iz Pomurja. Razlik glede analize govornega nastopa pri dodatnih dejavnostih ni. Po govornem nastopu
Martina Kocbek MNENJA UČITELJEV/UČITELJIC RAZREDNEGA POUKA O SVOJI
ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA
69
učitelji opravijo analizo tako, da prosijo nekoga, da jih posluša in nato oceni. Večina razrednih učiteljev se ima za povprečnega govornika. Pri učiteljih ni razlik glede tega, katere napake delajo med govornim nastopanjem pri dodatnih dejavnostih. Pri pouku se pojavljajo napake pri učiteljih, ki so obiskovali različne pedagoške fakultete, glede gibanja po prostoru in pri vzdrževanju očesnega stika. Razlike glede vzdrževanja očesnega stika so tudi pri učiteljih iz Ljubljane in Pomurja. Pred govornim nastopanjem in med govornim nastopanjem pri pouku se trema pri učiteljih najpogosteje ne pojavi. Izsledki so pokazali, da med učitelji ni razlik glede tega, v katerem delu učne ure govorno nastopajo, ali so se na področju govornega nastopanja izobraževali še po končanem dodiplomskem študiju, da pri govornem nastopanju uporabljajo pogosteje knjižni pogovorni jezik kot pa knjižni zborni jezik.
^Literatura
•	Brajša, P., 1993: Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova.
•	Kocbek, M., 2013: Mnenja učiteljev/učiteljic razrednega pouka o svoji zmožnosti govornega nastopanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
•	Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D., Židan, S., 2011: Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.
•	Petek, T., 2011: Učinkovito učiteljevo javno govorno nastopanje kot temelj za uresničevaje sodobnega in kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij. 59-74.
•	Tivadar, H., 2011: Vzpostavitev razmerij med govorom in branjem, recitacijo in igranjem. Meddisciplinarnost v slovenistiki. 489-495.