Potrebna študija o kvinkvenijah. pjalokdo pomisli. kako velika škoda se zgodi učitel.ju. ako ne dobi za jedno ali več let kvinkvenije. Vzeniinio sledeče slufaje, ki so se deloma djansko pripetili ali se pa utegnejo zgoditi še. Učitelj A služi že od 1. 1869. Od tega leta naprej mu bodo šteta leta tudi v pokojnino. ker si je bil že v tem letu piidobil svedočbo usposobljenosti. Ce bode služil nepretrgonia do 1. 1909., dobil bode takrat celo pokojnino. Kako visoko pokojnino bode užival, tega nočemo tukaj razruotrovati, ampak le določiti, koliko bode do takrat na kvinkvenijah potegnil. Postal je definitiven v službi I. 1871. Pravico do prve kvinkvenije si je pridobil 1. 1876. ter se mu je nakazala v letnera iznesku 60 gld. V 1. kvinkvenalni dobi (1876- i 881) je potegnil 5 X 60 gld. t. j. 300 gld.; v 2. kvinkvenalni dobi (1881-1886) 2X300 gld. = 600 gld.; v 3. (1886—1691) 3X300 = 900 gld.; v 4. (1891 — 1896) 4X300 gld. = 1.200 gld.; v 5. (1896—1901) 5X300 gld. = 1.500 gld.; v 6. (1901- 1906) 6X300 gld. = 1.800 gld. torej skupaj 6.300 gld. Več kakor šest kvinkvenij se učitelju ne niore nakazati, ker se samo 30 službenih let šteje pri kvinkvenijah. Od 1. 190(i. naprej do 1909 učitelj sicer ne bode dobil nobene nove kvinkvenije več, toda užival bode vse sedanje še, in potegnil bode za slednja tri leta svojega službovanja še 3/s od 1.800 gld. t. j. 1080 gld. Tedaj bode ta učitelj potegnil v 33 letih svojega službovanja 6.300 + 1.080 gld. t. j. skup 7.389 gld. saino ua k v i n k v e n i j a h. Lepa vsota. Vsak učitelj pa ni tako srečen, da bi se inu bile kvinkvenije tako redno delile. Učitelj B služi tudi od 1. 1669., postal je tudi on 1. 1871 stalen v službi; tudi on je 1. 1876. zaprosil kvinkvenije, a ni se niu hotela nakazati, prošnja njegova se ni rešila, marveč na razne načine zavlekla, tako, da se niu je šele 18 7 9 nakazala in šele od tega leta naprej dajala. Kaj mislite, ali je na škodi samo 180 gld., če bode služil tudi 40 let? On bode morebiti na škodi 13 80 gld. in še v pokojnino se niu bode 60 gld. manj zaračunilo, ker se njeniu morebiti ne bode dala 6. kvinkvenija, kakor učitelju A. Učitelj B bode namreč potegnil v 1. kvinkvenalni dobi (1879/84) 300 gld., v 2. (1884/88) 600 gld., v 3. (1889/94) 900 gld., v 4. (1894/99) 1200 gld., v 5. (1899/1904) 1500 gld. torej skupaj 4500 gld. Če bode 1. 1904. potrkal za 6. kvinkvinijo, utegnejo ga zavrniti rekoč: Ti si čez 30 let v definitivni službi, ne pripada ti več starostna doklada. Užival bode slednjih pet let svoje službe (1904 — 1909) le prejšnjih pet kvinkvenij, t. j. 1500 gld. Dobil bode torej učitelj B v celem svojem življenji na starostnih doklad 4500 + 1500 gld, skupaj 6000 gld., t. j. 1380 gld. (ako bi obresti računili, bila bi škoda še večja) manj kakor A. Ali je po pravici ali po krivici toliko na škodi, o tem nočem razpravljati; dokazati smo le hoteli, da je š k o d a v e 1 i k a n s k a. Ta škoda se nekoliko zmanjša, ako se učitelju da vender šesta kvinkvenija 1. 1904., čeravno je bil že pred 3 leti 1. 1901. dopolnil 30. leto svojega stalnega službovanja. Vender je še 1080 gld. na škodi; kajti ta škoda se je skozi šest k vinkv enalnih dob po 180 gld. ponavljala. Izraeunili smo škodo, katero utegne inieti učitelj, ako se niu za nekaj let kvinkvenija ne privoli. Če bodo šolske gosposke tako ugodno razlagale § 30. o kvinkvenijab, da pripada učitelju 6 starostnih doklad, vender bode znašala škoda pri dokladi v znesku letnih 40 gld. na koncu 30 letne službene dobe, ako je bil učitelj prikrajšan za 1 leto 240 gld. za 2 leti 480 gld., za 3 leta 720 gld., za 4 leta 960 gld., za f> let 1200 gld. Če pa znaša starostna doklada 60 gld., znašala bode škoda, ako je kaznovan za eno leto, konec 30. službenega leta 360 gld., ako je prikrajšan za 2 leti 720 gld.. za 3 leta 1080 gld., za 4 leta 1440 gld., za 5 let 1 soo gld. Ta kazen je torej velikanska še v tem ugodnem slučaji, če bodo dajala oblastva kvinkvenije čez 30. službeno leto. 0 tein pa ni dvombe več. Saj se je pripetil že slučaj, na kateri se niorejo učitelji npirati. NaStajeiskem je služil učitelj T . . . v Žicah pri Konjicab Temu je c kr. deželni šolski svet v Gradci odbil kvinkvenijo, katero je bil zaprosil po 30. službenem letu. A na pritožbo se mu je od strani naučnega ministerstva pripoznala kvinkvenija. Ako učitelj 30 let definitivno služi, pripada niu torej 6 kvinkvenij, ako le tudi nepretrgoma in z dobrim uspehom deluje. Če se mu odreka dober uspeh, naj terja disciplinarno preiskavo, da se mu krivda dokaže. V slučaji krivde se niu sme nekako za 1, 2, 3 leta odreči kvinkvenija. Ali kaznuje naj se ga le v jedini kvinkvenalni dobi, t. j. le v jedni kvinkvenalni dobi naj škodo trpi. Zavoljo tega naj bi se jasnejše glasil dotični §, ki govori o kvinkvenijab, namreč tako: Konec 5 letne dobe se tlobi 1. doklada, 10 „ 15 „ 20 „ 25 „ 30 .. n » n n 7) J) » n 2. 3. 4. 5. 6. n n n Vines lahko odpade učitelju v kateri dobi posainezno leto vsled izvršene disciplinarne preiskave in naložene disciplinarne kazni. Ali da bi se učiteljem tako ogronme škode godile, pred teni naj se učitelji sanii varujejo. Ali tudi šolska oblastva naj bodo naprošena, da se tako velike denarne kazni učiteljem ne nalagajo. V tej stvari je prosila ponioči pri slavnem kranjskein deželneni odboru ,,Zaveza slovenskih učiteljskib društev". Iv. Lapajnc — Krško.