skajo svetli rumeni gumbi; nosijo snežnobele ovratnice in istotake rokavice. „Stewardi" jim pravijo in s tem imenom se moramo sprijazniti tudi mi. Če rečem, da jih je sto, se nisem zmotil preveč. Ob kraju pa stoje navadni mornarji, ladjini hlapci, maši-nisti itd. Pograbijo debele vrvi, jih vržejo na mali parnik in priklenejo pritlikavca k velikanu. Dva-dolga mostova spuste do nas, enega za potnike, drugega za prtljago. Tam gori pa, na „izprehajalnem krovu", stoji desetorica mož ter piska in gode, kakor da nas vabijo na ženitnino. Tudi ladjo so nam ozaljšali kakor za svatbo. Na prednji jambori plapola mogočna, belo-modra družbina zastava. Od vrha obeh glavnih jambor do prednjega, oziroma zadnjega konca ladje so razpeli dolge vrvi; na njih vise bujnopisane zastavice raznih držav in raznih pokrajin.
VII. Bliicher.
Kako nepočakani so nekateri ljudje! Komaj so zvezali parnika po mostu, že se vsuje nanj vse polno turistov. Prava gneča nastane. Mislil sem si: „Le prerivajte se! Meni se ne mudi; Bliicher mi itak ne uide."
Ogledoval sem Bliicherja. Prav orjak je; dolg je 160 m, širok pa 20 m. Ves je okovan z železom. Pobarvan je s črno barvo. Na zadnjem koncu ladje vidiš na steni rdeče vodoravne črte; kraj njih vidiš dvojno vrsto števil: arabska in rimska. Izprva nisem vedel, kaj pomenijo ta števila. Prileten gospod, ki se je že mnogokrat vozil po morju, mi je razlagal tako-le: „Rimske številke poleg črt pomenijo, koliko metrov parnika je pod vodo, Arabska števila kažejo isto globočino v angleških čevljih." Na Blucherju sem čital redno: 8 m ali 26 čevljev. (1 angl. čevelj = 0'305 m).
Nekaj mi še ni šlo v glavo: Zakaj globočine ne povedo samo na metre, ampak tudi na čevlje? Mentor pripomni: „Angleži in Amerikanci še vedno merijo na čevlje." So čudni ti Amerikanci. Večkrat me je izpraševal neki New-Yorčan: „Kaj menite, koliko je ta in ta vodopad visok?" Če sem mu rekel: „400 m, 600 /n", je vedno preračunil, koliko znaša to v angleških čevljih; to visočino je primerjal z nevvuorškimi palačami ali pa z niagarskim slapom, in šele tedaj mu je postalo jasno, kako visok je do-tični vodopad. Včasih sva stala pri toplomeru. Kazal je n. pr. 10° Celzija. Zopet me je prosil: „Preračunite mi, koliko je to po Fahrenheitu!" In šele, ko sem dejal: „Fahrenheitov toplomer bi kazal 50°," je vedel, pri čem da je.
Kako visok je Bliicher? Od morske gladine do roba ladje, do  „ krova", je nekako 5 m, od roba