Nova cesta kot dokaz solidarnosti LETO XXV, ŠTEVILKA 22, 5.NOVEMBER 1993, CENA 100,00 SIT GORNJI GRAD Intervju: Dominik MIKLAVC1 111» - 1: 3 «Bi ".v -i ■MMu GP Turist Nazarje: Rinka prodana, hotel v najem TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Se veliko neznank o lokalni samoupravi 1 ismsggmgssiismsmsmsiisimmmmimiivimmitsmii&smmm ^iliilllllliiiillililliillllillllllilllliSililliiilliiliiiililiillilllliiliillliilllilliiliiiiliiliišllllilliliiSlilllli^ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. vam nudi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih V POSLOVALNICAH: - ELEKTRO LJUBIJA - ŽELEZNINA GORNJI GRAD - ŽELEZNINA LUČE - BLAGOVNICA LJUBNO - V KPC LJUBIJA 15% POPUSTA na talne keramične ploščice-KERAMIX, marmor in lamelni parket - V BLAGOVNICI LJUBNO na VARIO elemente - GLIN Nazarje 15% popust, ki jih lahko dobite že od 7.265,00 SIT do 28.200,00 SIT/KOM. PLAČILNI POGOJI: * KREDIT 1+4 obroke brez obresti * KREDIT 1+6 obrokov In 8% fiksne obresti * KREDIT 1 + 12 obrokov in 18% fiksne obresti HVALA ZA ZAUPANJE! IBiSilSII5SS3iSIIllSlSISIBiiillliiii5iiSilSSilSiSlSiiiilšlliiišS!iS8i9Si8iŠiSSSSIiSlllSllllSSIlSSSS959Si81iSSlS3llSllit EPSI iPoročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda; - fotografiranje v studiu; - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 tel.:063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30 razen sobote, nedelje in praznikov REZERVNI DELI ZASTAVA,, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN J^R^M^GOVINAZ^^Š^rO S3SBiS8BSa8B8S8BSa8BSS8BS88BSS8B8a8BSa8B838BS38BŠB8BSI8BSS8BiB8BSB3BlS8BiB8Bia Predhodno zbiranje lastninskih nakaznic V Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi, ki sama ne bo v postopku lastninjenja, svetujejo vlaganje lastninskih certifikatov v poslovni sistem Mercator Osnova demokracije mora delovati Pogovor z Dominikom Miklavcem, predsedujočim občinske skupščine o stanju v njej in o možnih načinih rešitve sedanje krize. Neznank je še preveč Okrogla miza o lokalni samoupravi kljub navzočnosti visokih predstavnikov iz Ljubljane ni dala konkretnih odgovorov na vprašanja o novih občinah in okrajih. Nova cesta kot dokaz solidarnosti V KS Šmartno ob Dreti so ob krajevnem prazniku slovesno odprli asfaltirano cesto Šmartno - Lipa, s katero so največ pridobili krajani Rovta Sedem let zborovske pesmi V sklopu društva upokojencev v Mozirju že osmo leto uspešno deluje mešani pevski zbor pod vodstvom neumornega zborovodje Antona Acmana st. Kako je bilo nekoč Zanimiv pogled v Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije iz 1.1954, ki nam prikazuje organiziranost občin v tedanjem času. 17 v___y Pred novo sezono Pogovor z Robijem Kopušarjem in Tomažem Murkom, mladinskima državnima reprezentantoma v smučarskih skokih. a pomoč! Ustavite čas!" je nekoč, če se ne motim, nekdo že zapisal. In res. Življenje ima v sedanjem času tako hiter tempo, da tedni minevajo kol dnevi, meseci kot tedni, leta kot meseci... Če ne drugače, se tega zavemo ob prvem novembru, ko se zberemo ob grobovih naših svojcev, bližnjih, prijateljev in se mimogrede srečamo s številnimi znanci od blizu in daleč. Letos je bil 1. november suh, ne pretirano hladen, tudi sonce je sijalo. Pravo nasprotje prvega novembra 1990, ko sta se dolini Drete in Savinje utapljali v pobesnelih vodah. Ko nam je lani voda ponovno zagrozila, smo celo pomislili, da bo poplava postala naša stalna mora. Sanacijska dela v minulem letu pa so, vsaj videti je tako, stopnjo varnosti pred poplavami vendarle dvignila na višji nivo. Slednje velja še posebej za Savinjo, medtem ko je sanacija vodotoka Drete še odprta postavka na listi nujnih del. Tudi Lučnica naj bi bila po zagotovilih pristojnih dokončno sanirana v doglednem roku. Novost letošnjega novembra so tudi počitnice, ki so za naše šolarje nekaj novega. A nekatere starše bolj kot to, kaj njihova mladež počne med počitnicami, najbrž pesti vprašanje, kaj storiti z lastninskimi certifikati, ki so jih pred nedavnim prejeli. Slej ko prej jih bo potrebno nekam vložiti - ampak kam? Vsi bi si želeli vlagati v preverjeno uspešna družbena podjetja, da bi torej od delnic, ki si jih bomo pridobili z vijuganjem cerifikatov, tudi nekaj imeli. Pred leti verjetno ni bilo Slovenca, ki ne bi bil pripravljen vlagali v ELAN in še nekatera "bleščeča" podjetja. Danes je bistveno drugače, postali smo (razumljivo) bistveno bolj nezaupljivi in previdni, saj se nam pred očmi vedno znova podirajo "vzori" slovenskega gospodarstva. Začelo se je z Elanom, zdaj si podjetja kar lepo sledijo: HIT, Metalna, Primex... Kdo bo na vrsti jutri ? Tudi v Zgornji Savinjski dolini smo imeli "paradne konje" gospodarstva, kot so jih imenovali politiki. Najprej je bil to Glin, kasneje Elkroj, nato Gorenje MG A. Njihovo današnjo usodo poz-namo.Glin je last države, MGA je nemški, le Elkroj je še "naš". Nekateri pravijo, da to niti ni pomembno, kdo ti daje kruh, le da ti ga daje redno in dovolj. Spet drugi se s tem ne strinjajo in se obupani zgražajo: "Saj bodo tujci vse pokupili!" Navadni, preprosti ljudje so tiho. Vedo, da ni dobro prodajati svoje pameti v teh časih, ko je tako, "da če ti kaj ne ustreza, lahko greš" ali pa jih dobiš tudi po gobcu... Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. : . , . •: AKTUALNO llllllllllllllll lllll §11111; Nejasna usoda bodoče lokalne samouprave Tudi po zadnjem zasedanju Državnega zbora je usoda bodoče organiziranosti lokalne samouprave še vedno zelo nejasna. No, nekaj je vendarle bolj dorečeno: če bo obveljala rešitev, sprejeta ob prvem branju predloga zakona o območjih upravnih okrajev, bo Slovenija razdeljena na 25 upravnih okrajev, ki bodo imeli svoje izpostave na sedežih vseh sedanjih občin. Za naše področje to z laično razlago pomeni okraj Velenje z izpostavo v Mozirju. A počakajmo raje do naslednje obravnave, ko bodo (predvidoma) stvari že bolj precizno določene. Sicer pa je na oktoberski seji državnega zbora odpadlo načrtovano drugo branje zakonov o lokalni samoupravi in državni upravi. Zaradi tega državna uprava z novim letom zagotovo ne bo reorganizirana, torej bodo občine še naprej opravljale dosedanje državne funkcije. To, resnici na ljubo, ni v skladu z ustavnim zakonom, ki določa, da bi morala biti vsa zakonodaja do konca leta usklajena z novo ustavo. Kaj to pomeni za nadaljnji potek dogodkov? Možnih scenarijev je več. Zgolj teoretično še obstaja možnost, da bi državni zbor pravočasno sprejel potrebne zakone (o lokalni samoupravi, o lokalnih volitvah, o državni upravi, o območjih upravnih okrajev) in da bi se spomladi izvedle lokalne volitve po novem sistemu. Druga, bolj realna varianta, za katero se je na zadnji seji zavzel tudi državni svet, je, da bi spomladi organizirali volitve v nove enodomne skupščine v sedanjih občinah, tretja, spet manj verjetna rešitev pa je, da bi sedanjim občinskim skupščinam, ki so v osnovi še trodomne in le še malokje normalno funkcionirajo, podaljšali mandat do jeseni prihodnjega leta in takrat izvedli nove volitve v nove občine. Možnih poti je torej več. Nanje gledajo drugače tako v državnem zboru kot v državnem svetu in nazadnje v vladi. Vsemu skupaj se previdno upirajo tudi sedanje občine same, saj jim država poleg odvzema skoraj vseh pristojnosti grozi tudi z odvzemom premoženja. Situacije, kot je , denimo, v naši občinski skupščini, navkljub vsemu temu silijo k čimhitrejšemu ukrepanju. V katero smer se bo premaknil voz sprememb, bomo videli v prihodnjih tednih. KF GOSPODARSTVO GP Turist Nazarje Minkii jnncM iona? hotelm naj&m V navarskem gostinskem podjetju Turist tečejo zadeve po zamenjavi direktorja naprej. Spomnimo se, da so organi upravljanja 23. julija letos razrešili dolžnosti dotedanjega direktorja, Staneta Podsedenška, in imenovali vršilca dolžnosti direktorja, Jakoba Plaznika. Od takrat dalje so se v Turistu izjav za javnost bolj ali manj izogibali, sedaj pa so nekatere zadeve očitno že bolj dorečene. Solčavski penzion Rinka je tako, po besedah Jakoba Plaznika, na podlagi licitacije definitivno prodan zasebnemu kupcu. Soglasje za omenjeno prodajo je posredovala tudi republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, pripomb pa ni imelo tudi javno pravobranilstvo. S tem so upi Solčavanov, da bi Rinko le dobili nazaj v svoje roke, bržkone dokončno pokopani. Gostinsko podjetje Turist je ob koncu septembra objavilo javni razpis za najem hotela Turist v Moziiju. Odziv nanj je bil kar živahen, prav v teh dneh pa potekajo resni razgovori z enim od interesentov. Obstaja realna možnost, da bo do najema tudi res prišlo. Sicer pa Turist, kot pravi Jakob Plaznik, nima poslovnega interesa velikih vlaganj v svoje lokale, saj so praktično vsi v objektih, ki sodijo v postopek denacionalizacije. Do nadaljnega jih bodo z rednim vzdrževanjem ohranjali v sedanji funkciji, postopka lastninjenja pa se resneje še niso lotili, saj morajo poprej izdelati še nekatere dokumente. KF Kakšna usoda čaka Rinko z novim lastnikom ? REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA MOZIRJE Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1992 in 1993 - pojasnilo Izpostava RUJP Mozirje, je opravila prvo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) za leto 1992, 28.10.1992. Glede na kasneje spremenjeno oz. znižano točko z 0,12 na 0,08 je bila opravljena druga nadomestna odmera 16.9.1993. Ker so posamezni zavezanci NUSZ plačali po prvi odločbi, nekateri pa šele po drugi, je Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje na svoji seji, dne 19/4- 1993 sprejel naslednje sklepe: 1. Zavezancem, ki so že poravnali obveznosti po prvih odločbah za četo 1992, se pri odmeri NUSZ za leto 1993 le-to zniža za preplačilo v letu 1992 2. Zavezanci, ki obveznosti po prvi odločbi niso poravnali, morajo obveznost poravnati v 8 dneh po prejemu druge - nadomestne odločbe, t.j. do 24/9-1993, na kar se bo obveznost prisilno izterjala. Odmera NUSZ za leto 1993 bo opravljena še v letu 1993, če bo točka sprejeta na Zborih občinske skupščine. Naj pripomnimo, da so drugo - nadomestno odločbo za leto 1992 morali dobiti vsi, torej tudi tisti zavezanci, ki so obveznozst že poravnali s prvo odločbo. GOSPODARSTVO GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Trg mladosti 2, p.p. 45 63320 Velenje telefon: 063/856-920 telefax: 063/855-645 POSLOVNE INFORMACIJE Radi bi vas opozorili na JAVNI RAZPIS objavljen v DELU, 2.10.1993 za IZOBRAŽEVANJE ZA PRENOVO PODJETIJ. Razpis velja za podjetja uporabnike kot za izvajalce. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo izbranim podjetjem pokrilo do 50 % načrtovanega obsega vseh potrebnih sredstev za izobraževanje. V tej zvezi priporočamo izobraževalne projekte GEA COLLEGE, zlasti izobraževanja s področja marketinga, notranjega podjetništva in managemen- ta. Obveščamo vse, ki imajo namen uveljavljati carinske oprostitve, date zahtevke vlagajo v službo EOT pri GZS vsaj 14 dni prej, preden odpokličejo blago iz tujine. Obveščamo vse interesente iz Slovenije, da lahko oglašajo in sporočajo turistične informacije po zelo ugodnih cenah v časopisu "IL PICCOLO" in "MESSAGGEROVENETO". Iz najnovejše objave poslovnih informacij povzemamo naslednje: - Škotsko podjetje ponuja avtomatske varnostne naprave. Za svoj izdelek so prejeli bronasto medaljo na mednarodnem sejmu izumov v Ženevi. - Firma iz Malte, ki je specializirana v proizvodnji moških hlač in uniform, se zanima za kakršnokoli sodelovanje v proizvodnji. - Britanska firma iz Švice išče distributerja za prodajo kvalitetnih varnostnih naprav - protivlomnih sistemov. - Italijanska firma, ki je specializirana v proizvodnji pohištva na prostem, bi želela kontakt z izvozniki. - Kitajska tovarna išče agenta za PVC izolirane in zaščitene energetske kable za prenos moči z 50 Hz in 6 KV. - Italijanska firma, ki je specializirana v proizvodnji olivnega olja, išče uvoznika, ki bi distribuiral produkt pod lastno blagovno znamko. Podjetje GEA COLLEGE nudi v okviru razpisa Ministrstva za gospodarske dejavnosti za izobraževanje za prenovo podjetij svoje izobraževalne programe naslednjih podjetniških tem: management, marketing - komerciala, podjetniške finance, notranje podjetništvo, lastninsko preoblikovanje, ISO standardi. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE Trg mladosti 2, Velenje, tel.: 063/ 856-920. K6BIS66SSBSSGSBaSBBSBBBBBSSSBBS8SBSBBBBBSBBSSB&KSBa^^ Mercator - ZKZ Mozirje Predhodno zbiranj« tastninsMh nakrade Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je vključena v poslovni sistem Mercator vse od leta 1985 dalje in v zadrugi pravijo, da so sodelovanjem zadovoljni. Prav iz tega razloga so se tudi odločili, da v Mercatorju ostanejo še naprej in da se aktivno vključijo v proces lastninjenja tega velikega poslovnega sistema, ki ima 13.600 zaposlenih in povprečni dnevni gotovinski izkupiček 350 milijonov tolarjev. O tem smo se pogovarjali s človekom, kije v M-ZKZ zadolžen za finance, Francem Miklavcem. FRANC MIKLAVC: Ker je zdaj že jasno, da Mercatorja v njem zaposleni delavci z interno razdelitvijo in notranjim odkupom ne morejo olastniniti, se je vodstvo poslovnega sistema odločilo, da gre Mercator v predhodno zbiranje lastninskih certifikatov oziroma nakaznic. Znano je, da je certifikate mogoče vlagati samo v podjetja z družbeno lastnino. Privatna podjetja in zadruge, tudi ZKZ, so iz tega procesa izvzete, ker gre pri njih za privatno oziroma v primeru zadrug za zadružno lastnino. V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi smo mnenja, da je pametno vlagati v Mercator predvsem zato, ker smo z njim trdno poslovno povezani, v domačih podjetjih bo predvidoma malo možnosti za vlaganja, nenazadnje pa v uspešen Mercator tudi verjamemo. Slednje potrjujejo tudi lestvice najbolj uspešnih slovenskih podjetij, na katerih je Mercator povsod med prvo deseterico. Predhodno zbiranje nakaznic je sicer v nasprotju s priporočili države, ki nas svari, naj s tem ne hitimo, je pa s strani Mercatorja razumljivo, saj takšen velik poslovni sistem ne more preprosto čakati na to, kaj se bo zgodilo. SN: Kakšen je torej osnovni cilj predhodnega zbiranja nakaznic? FRANC MIKLAVC: Postopek lastninjenja bo dolgotrajen. Realno računamo, da bo Mercator predložil svoj program privatizacije v začetku leta 1994, šele po njegovi odobritvi s strani Agencije RS pa bo lahko objavljen javni razpis. Ce se v tem razpisu del kapitala ne bi olastninil, bi ga prevzela država. Tega si Mercator ne želi, pač pa skuša že predhodno zbrati dovolj certifikatov oziroma nakaznic, da bi ostal tistim, ki so ga in ga še posredno ali neposredno ustvarjajo. Prednost pri tem imajo, če se omejim sedaj le na našo zadrugo, njeni člani, v njej zaposleni delavci, njeni upokojenci, njeni kooperanti in družinski člani vseh naštetih kategorij. Povabilo k predčasnemu zbiranju nakaznic pa velja tudi vsem drugim slovenskim državljanom, torej tudi našim občanom. SN: Kako bo predčasno zbiranje potekalo v praksi? FRANC MIKLAVC: Zbiranje lastninskih nakaznic smo organizirali na vseh blagajniških mestih naše zadruge. Tja moramo s sabo prinesti: obvestilo SDK s številko evidenčnega računa, osebno izkaznico in po potrebi evidenčne matične številke tistih imetnikov certifikatov, ki še nimajo osebne izkaznice. Ničesar drugega ni treba, saj smo za vse ostalo, vključno z obrazci lastninskih nakaznic, poskrbeli mi. Za izročene nakaznice bomo prejeli potrdilo, pri njihovem izpolnjevanju bodo na željo vsakega posameznika v pomoč naše strokovne delavke. Rok tega predčasnega zbiranja traja od 3. do 30. novembra. SN: Kaj naj bi motiviralo občane za vlaganje njiho vih certifikato v v Mercator? FRANC MIKLAVC: Predvsem dejstvo, da bodo tako postali delničarji poslovnega sitema, katerega rezultati so boljši od slovenskega povprečja. Mercatorjeve delnice bodo ugodnejše od mnogih drugih delnic, ki se bodo pojavile s privatizacijo podjetij. V svetu velja, da dobre delnice prinašajo več kot obresti na hranilne vloge. To je tudi Mercatorjev cilj. Poleg tega je pomembno opozoriti tudi na to, da bodo vsem, ki bomo Vtem roku izročili svoje lastninske nakaznice Mercatorju, od 1. januarja 1994 začele teči vse materialne bonitete, ki jih bodo kasneje prinašale delnice. SN: Odločitev, kdaj, komu in koliko lasninskih certifikatov bo kdo oddal je seveda prostovoljna. FRANC MIKLAVC: Popolnoma prostovoljna. Ne silimo nikogar, poskušamo le svetovati, da ne bi vsi čakali do konca, ko bodo za vlaganje na voljo le še investicijski skladi, o katerih vemo za zdaj bore malo. Vsa dodatna pojasnila bomo posredovali na zborih zadružnikov in sestankih zaposlenih v zadrugi. KF JP Komunala nadaljuje odvoz kosovnih odpadkov Kot smo poročali že v prejšnji številki, bo javno podjetje Komunala Mozirje, v soboto, 6. novembra, nadaljevalo z akcijo zbiranja in odvoza večjih kosovnih odpadkov. Akcija bo od 7. do 10. ure potekala v Nazarjah (zbirna mesta: Žlaborska pot ob lokalni cesti, naselje Žlabor, trgovina Nazarje, novo naselje ob krajevni cesti), v Kokarjah (zbirna mesta: zgornji del ob lokalni cesti, naselje Kokarje, Potok, Lačja vas), v Pustem polju, v Spodnjih Krašah, v Zgornjih Krašah, v Šmartnem ob Dreti (zbirna mesta: ob lokalni cesti, ob pokopališču, novi del naselja) in v Vologu (zbirna mesta: ob novi cesti, ob lokalni cesti, ob potoku Letošč do kmetije Zagožen). Od 10. do 15. ure bo akcija potekala v krajih: Homec - Brdo, Sp. Rečica, Trnovec, Gorica, Sp. Pobrežje in Zg. Pobrežje. Vsi krajani, ki imajo stanovanjske objekte ob krajevni ali lokalni cesti, lahko odlagajo odpadke na primernih vidnih mestih, kjer jih bodo naložile ekipe Komunale in jih odpeljale na odlagališče. Krajane vabijo, da se akcije čimbolj množično udeležijo in tako prispevajo svoj delež k čistejšemu, bolj zdravemu življenjskemu okolju. KF Sortni poskus koruze Pridelek različnih sort koruze najlažje ugotavljamo v sortnih poskusih. Lansko leto zaradi suše hibridi višjih razredov niso razvili storžev in je bila ocena ter primerjava nemogoča. Pridelek zmja koruze ocenjujemo s posebnim priročnim kalkulatorjem. Rezultati letošnjih sortnih poskusov Hibrid, razred Pusto polje Franc Cajner Ljubno Jože Sušnik Radmirje Franc Govek Eva II 8,1 5,2 9,1 BC 318III 11,00 4,2 8,05 Dea II - 4,6 6,6 Mirna III 8,9. - - Eta II 9,8 - - Eva in BC 318 sta odlična hibrida za silažo. BC 318 ostane dolgo zelena. Evo spravljamo ob voščeni zrelosti, sicer jo živina nerada je. Mirna daje ob redki setvi dva storža. Eta in dea sta primerni tudi za zrnje; eta daje visok pridelek SS storža v skupni SS. Ob ogledu sortnih poskusov pogovor vedno nanese na samo tehnologijo. Obdelava tal poleg pravilne izbire hibrida odločilno vpliva na pridelek. Cim globlja je obdelava, manjša je zaplevljenost. Važno je, da koruza od vznika pa do razvoja 5. lista, v rasti nima konkurence plevelov. Zato se priporoča škropljenje proti plevelom pred vznikom, po vzniku pa le popravljamo morebitne napake oz. kasnejši vznik plevelov. Po ugotovitvah se z vsakim zamujenim dnevom pri zatiranju plevela zmanjša pridelek za 10 %. Herbicide moramo izbirati na podlagi razširjenosti široko- oz. ozkolistnih plevelov ter eno- oz. večletnih. Za uspešno zatiranje je potrebno dobro poznati vrsto plevela, prav tako njegov razvoj in širjenje. Žal pri nas še vedno zatiramo plevele preveč na pamet. To povzroča, da se prerazmnožijo določene plevelne vrste, na katere nepravilno izbrani herbicidi ne delujejo. To pride še posebno do izraza na njivah, kjer je več let zapored sejana koruza ter ob stalni uporabi istih pripravkov. Tak primer se pojavlja nekako zadnja leta, ko s pripravki na bazi atrazina ne moremo zatreti kostrebe, srhodlakavega ščira im metlike. Herbicidi na bazi sulfoniluree so učinkovitejši, uporabljajo se v manjših odmerkih, zato manj obremenjujejo okolje. Uporabljajo se po vzniku koruze z dodatkom močil. V sortnem poskusu v Pustem polju je bil pred setvijo v tla zadelan herbicid primextra, ki je preprečil vznik plevelu inje bila njiva še ob žetvi povsem čista. Kombinacije herbicidov, ki so se v letošnjem letu izkazale kot dobre: Pripravek Koncentracija Čas škropljenja DUAL 500 + LADDOK 3,0 + 4,0 dual pred vznikom, laddok, ko ima koruza 5 listov; če zamudimo fazo, ni učinka PRIMEXTRA + RACER 6,0 + 1,0 oba pred vznikom PRIMEXTRA + BANVEL 6,0 + 0,7 primextra pred vznikom, banvel po vzniku (5 listov) HARMONY + TAROT + MOČILO 0,01+0,03+0,1% po vzniku (5 listov) TAROT + BANVEL + MOČILO 0,05+0,3+0,1% po vzniku (5 listov) PRIMEXTRA + HERBICID 6,0 + 2,00 primextra pred vznikom, herbocid po vzniku-5 listov poceni in dobro, če ni pirnice Štefka Goltnik ksass-iašislšs^^.........................................—°— Predstavnika nemških sindikatov na obisku v MGA V dneh od 27. do 29. oktobra sta se na delovnem obisku v Sloveniji nudila predsednik Nemške zveze sindikatov DGB Svobodne dežele Bavarske, Fritz Schosser, in predsednik Sindikata Kovinarjev DGB Svobodne dežele Bavarske, Werner Neugebauer. V sklopu obiska sta se gosta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije v četrtek, 28. oktobra, ustavila tudi v podjetju MGA Nazarje. Po ogledu podjetja je stekel pogovor z vodstvom in sindikatom podjetja o lastninjenju in investiranju. G. Schosser in g. Neugebauer sta se v sklopu obiska sestala še s predstavniki Koncerna Gorenje, Pivovarne Laško in predstavniki ZSSS ter Sindikata kmetijstva in živilske industrije in SKEI, ogledala pa sta si tudi Ljubljanski grad. KF tt POLITIKA Zasedanje SO Mozirje V tretje ne gre rado Nadaljevanje zasedanja zborov občinske skupščine, tretje po vrsti od 1. oktobra, ko se je začelo, je bilo sklicano v petek, 22. oktobra ob 7.30 uri. Po polurnem čakanju v avli Delavskega doma v Nazarjah je predsedujoči. Dominik Miklavc, povabil prisotne delegate v dvorano in po preštevanju je bilo ugotovljeno, da je iz Zbora KS prisotno 9 delegatov, iz Zbora združenega dela 13 delegatov in iz Družbenopolitičnega zbora 6 delegatov, skupno 28. Štirje premalo za minimalno sklepčnost. Predsedujoči se je prisotnim le še opravičil, da so morali zastonj priti v Nazarje v tako slabem vremenu, nato so se razšli. Ob odhodu se je Dominik Miklavc za trenutek ustavil ob ''novinarski loži" in pripomnil, da prihajajo nekateri delegati na zasedanje skupščine le v primeru, če so na vidiku zdrahe, sicer jih pa ni. Eden od delegatov je hudomušno dejal, da bi lahko nekaterim "dali knjige", spet drugi so rekli, da drugič pa njih ne bo. Takšne besede izvabijo človeku prvi trenutek seveda nasmeh na usta, a je ta vse prej kot sladak. Vse preveč resno je vse skupaj, da bi si lahko kdorkoli privoščil smeh. Skupščina bi konec koncev morala sprejeti kar zajeten sveženj odlokov, ki neposredno vplivajo na življenje občanov. A ker tega ne stori, stojijo tudi vse ostale stvari v ozadju. Ne glede na to, da jih je predhodno (in pravočasno) obravnavala občinska vlada. Vodstvo skupščine poskuša sedaj ubrati drugačno taktiko. Prisluhnilo je pripombam posameznih delegatov in nadaljevanje seje sklicalo v četrtek, 11. novembra ob 13. uri. Bomo videli, s kakšnim potrpljenjem bodo (če bodo) poslanci sedeli v skupščini v popoldanskih urah. KF Pogovor s predsedujočim občinske skupščine Dominikom MIKLAVCEM V občini Mozirje nič novega, bi lahko mirne duše zapisali. Kriza občinskega parlamenta kot da dosega svoj višek. Varljiva sklepčnost na meji nesklepčnosti je doživela svoj epilog ob zadnjem sklicu nadaljevanja skupne seje, ki je bila že dvakrat prekinjena ravno zaradi nesklepčnosti. Tokrat se poslanci niso potrudili zagotoviti niti minimalne sklepčnosti, s katero bi nadaljevanje prekinjene seje sploh omogočili. Mar to pomeni razpad občinske skupščine? Mogoče, prav gotovo pa ravnanje poslancev ni v interesu ljudi, ki so jih volili in jim zaupali mandat. O vzrokih, posledicah in še o čem smo se pogovarjali z Dominikom Miklavcem, predsedujočim skupščine, ki po pooblastilu poslancev opravlja naloge, ki so sicer v pristojnosti župana. SN: Sedanjim občinskim skupščinam bo aprila prihodnje leto potekel mandat. Kako kot poslanec ocenjujete dosedanje delo skupščine občine Mozirje? DOMINIK MIKLAVC: Obstoječe skupščine so ostanek nedodelanega političnega sistema, ki seje pokazal kot preživet. Zaradi trodomne sestave je učinkovito delo skoraj onemogočeno. Najlepši primer se zrcali v delu republiške skupščine prejšnjega sklica. S poskusom ublažitve nastale situacije smo v naši skupščini na predlog poslancev iz DPZ začeli delovati enodomno, kar na žalost ni veliko pripomoglo k normalnemu delu. Osnovni problem pa vidim v medsebojnem obračunavanju, nepotrebnem trošenju energije, s tem seje delo skupščine zanemarilo. SN: Po pooblastilu skupščine opravljate dolžnosti župana, brez političnih ambicij, kot ste IS SO Mozirje Odpis obresti DA, vendar v skladu z zakonodajo Da ljudje ne želimo ali nočemo razumeti določenih dejstev, kadar gre za naše lastne interese, pa naj so sicer še tako nedvoumno jasna, se je potrdilo tudi ob zapisu enega od sklepov z zadnje seje mozirskega izvršnega sveta. Poročali smo namreč, daje IS sklenil, "da se dolžnikom črtajo obresti, če plačajo glavnico." Šlo je za davčne zavezance, "za katere je bil po predhodno neuspešni prisilni izterjavi podan predlog za odpis dolga" s strani občinske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, kot je bilo točno navedeno v prispevku. Sklep izvršnega sveta se je torej nanašal izključno nanje, zatorej tudi ni bilo napisano, da se obresti črtajo VSEM dolžnikom. V izogib dodatnim nesporazumom, teh je bilo že v minulih štirinajstih dneh dovolj, še enkrat, tokrat z besedilom mozirske izpostave RUJP, objavljamo vsebino istega sklepa: "Na podlagi obrazloženega predloga RUJP, izpostava Mozirje, in v zvezi s 114. členom Zakona o dohodnini (Ur. I. RS št. 48/90,34/91 in 14/92) bo Izvršni svet SO Mozirje odpisal obresti obrtnikom in ostalim zavezancem, v kolikor bodo predhodno poravnali glavnico. Predpogoj za predložitev predloga Izvršnemu svetu je, da se zavezančev dolg ni dal predhodno izterjati preko določenega načina prisilne izterjave (iz OD, terjatev, premičnega premoženja, nepremičnin)." KF OPRAVIČILO V 21. številki Savinjskih novic je prišlo na 7. strani v članku z naslovom "Zasedanje SO Mozirje: znova prekinjena seja" do napake. Manjkata namreč zadnji dve vrstici članka, ki bi se moral končati z naslednjim stavkom: "Ob 11.15 uri je predsedujoči, Dominik Miklavc, ugotovil, da potrebne sklepčnosti več ni in je sejo prekinil, nadaljevala pa se bo v petek, 22. oktobra." Bralcem se za neljubo napako opravičujemo. (nadaljevanje na strani 8) Uredništvo POLITIKA ________ (nadaljevanje s strani 7) sami izjavili. Sprejeli ste odgovorno, v razmerah, ki vladajo, predvsem nehvaležno funkcijo. DOMINIK MIKLAVC: Dejstvo je, da zaradi odstopa predsednika in bolezni podpredsednika skupščina ni imela vodstva. Kandidaturo za funkcijo župana, kakor tudi sedanje vodenje skupščine sem sprejel iz povsem preprostega razloga. Skupščinski sistem kot osnova demokracije mora delovati, sicer se lahko od demokracije tudi poslovimo. V času do izvolitve novega župana oziroma do lokalnih volitev bo morala ta skupščina opraviti vsaj najnujnejša opravila. Med drugim bo nujno sprejeti odloke o komunalnem urejanju prostora, o proračunski porabi in pripraviti osnove, ki so v pristojnosti skupščine za novo lokalno samoupravo. To pa je prvenstveno razpis referenduma in izvedba volitev. SN: Je po vašem mnenju možno (realno) pričakovati rešitev skupščinske krize? DOMINIK MIKLAVC: Vsled mnogih nedorečenosti, ki ovirajo normalno funkcioniranje skupščine, se glavni vzrok nastale krize odraža prvenstveno v odnosu in na relacijah skupščina oziroma del nje do IS ali bolj precizno povedano do njegovega predsednika. Očitke in sume na delo IS in predsednika Božiča je potrebno najprej argumentirano dokazati in na podlagi znanih ugotovitev razpravljati v skupščini in iz tega potegniti potrebne zaključke. Sklep skupščine je, da se do popolnega poročila pristojnih organov, ki opravljajo revizijo dela IS, zadeve umirijo, neplodna razprava pa odstopi prostor konstruktivnemu delu. Neučakanost določenih poslancev seveda ne doprinese k razrešitvi nastale situacije. Osebno ne želim sodelovati v prikritih igricah na ne eni ne na drugi strani. Če seveda obstojajo. Veljala naj bi pač samo dejstva. Bom pa prav gotovo med prvimi, ki bo v skladu s statutom ukrepal proti predsedniku IS, seveda na podlagi predloženih poročil in dokazil, ko in če bodo predložena o njegovih političnih in finančnih malverzacijah. "Obstoječe skupščine so ostanek nedodelanega političnega sistema, ki se je pokazal kot preživet." SN: Veljate za brezkompromisnega. Nekaterim to seveda ni všeč, saj s prekinitvami nekoristnih in nekorektnih razprav jemljete veter iz jader določenim poskusom manipuliranja tako s strani poslancev kot predstavnikov izvršne oblasti. DOMINIK MIKLAVC: Vodenje sej je v ozračju, kakršno vlada, zelo naporno, saj je treba umirjati strasti in vzdrževati nivo razprave. Zaradi tega je pač potrebno, po lastni presoji, pravočasno posegati v razprave, ki niso v skladu z obravnavano tematiko. Seveda pa je delegatu nujno dopustiti, da izrazi svoje mnenje, čeprav za nekatere včasih na nestrokoven način. Prav vsaka konstruktivna razprava pripomore k oblikovanju sklepov. Zal se kljub vsemu izvajanje poslancev še vedno prevečkrat sprevrže v medsebojno obračunavanje. SN: Odnos predsedstvo skupščine - izvršni svet? DOMINIK MIKLAVC: Gradivo za zasedanje skupščine pripravlja IS oziroma pristojne občinske službe, podrejene njemu. Pred zasedanjem skupščine se predsedstvo po pravilu sestane z IS oziroma predsednikom IS prav zaradi uspešnosti zasedanja skupščine. Zal je zaradi navedene problematike tudi na predsedstvo naslovljeno mnogo očitkov o nesposobnosti. "Žal se kljub vsemu izvajanje poslancev še vedno prevečkrat sprevrže v medsebojno obračunavanje." SN: Vaši osebni pogledi na lokalno samoupravo in funkcionalnost bodočih občin? DOMINIK MIKLAVC: S sprejetjem in izvajanjem tozadevne zakonodaje bomo pričeli dograjevati temelje državnega sistema. Menim, da mora do reorganizacij sedanjih občin priti čimprej, seveda pa morajo biti istočasno rešeni izvirni viri financiranja bodočih občin z dodatnim financiranjem iz proračuna. Prav tako bo nujno pred odločanjem o novih občinah opredeliti njene pristojnosti. Strokovnjaki so ocenili, da bo le 15 do 20% funkcij v pristojnosti novih občin, vse ostalo bo v rokah državne uprave. Krajevna organiziranost državne uprave bo morala biti definirana do potankosti, saj ni vseeno, kje bodo lahko ljudje reševali svoje probleme. Povsem precizno bi kazalo razmejiti samoupravni položaj bodočih občin in upravno pristojnost okrajnih izpostav oziroma okraja. SN: Druge obravnave predloga zakona o upravi, zakona o lokalni samoupravi ter zakona o lokalnih volitvah, kot kaže, še ne bo. To skoraj zone siji vo pomen i ali podaljšan mandat sedanjim občinskim skupščinam ali volitve v okviru sedanjih občin. DOMINIK MIKLAVC: Ne vem, kakšno rešitev oziroma odločitev bo državni zbor sprejel. Prav zaradi blokad in nedela v občinskih parlamentih skoraj brez izjeme po vsej državi bi bilo nujno pohiteti s sprejetjem potrebnih zakonov. Kakorkoli, prepričan sem, da z morebitnim podaljšanjem mandata tem občinskim skupščinam le-te v sedanji obliki in zasedenosti ne bodo uspešno funkcionirale. Rešitve bi kazalo iskati drugje. " V kolikor se bo nadaljevala skupščinska neresnost, bom primoran odstopiti." SN: Se strinjate, da mogoče nekaterim ustreza komotnost pri sprejemanju omenjene zakonodaje? Dejstvo je, da bo po volitvah prišlo do prerazporeditve politične moči in vpliva. DOMINIK MIKLAVC: Prav gotovo. Dobljena slika bo predstavljala realen odraz političnih moči. Po mojem mišljenju se bodo volilci zaradi majhnih volilnih okolij najraje odločali po večinskem sistemu. Prvenstveno pa je večinski način volitev najbolj realen pokazatelj vplivov in zaupanja, brez strankarskih manipulacij, ki jih proporcionalni sistem dopušča. Zagovarjam torej tudi na podlagi lastnih izkušenj neposredne volitve v bodoče občinske svete. SN: Po vsem za konec, gospod Miklavc, kako dolgo ste pripravljeni nositi breme odgovornosti pooblaščenega poslanca glede na skoraj vsakodnevne očitke, ki letijo na vas, in nezmožnost normalnega, vsaj minimalnega funkcioniranja skupščine? DOMINIK MIKLAVC: Odgovornost je seveda velika. Delegate bi pozval, naj se udeležujejo zasedanj skupščine, saj v nasprotnem primeru zapravljamo dragocen čas in kar je še huje - izgubljamo zaupanje volilcev, ki so upravičeno nezadovoljni zaradi neučinkovitosti in predvsem nesklepčnosti. V kolikor se bo nadaljevala skupščinska neresnost, bom primoran odstopiti! Edi Mavrič, foto: C. Sem za naročnike 10% ceneje POLITIKA Okrogla miza o lokalni samo V ponedeljek, 25. oktobra, je bila v sejni sobi SO Mozirje okrogla miza o lokalni samoupravi. Poleg članov občinske skupščine in predstavnikov KS so se je udeležili tudi dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta, dr. Franc Zagožen, poslanec v Državnem zboru, dr. Jože Zupančič, svetnik v Državnem svetu, mag. Stane Vlaj, član strokovne komisije Ministrstva za pravosodje, in prof. Darko Repenšek, predsednik občinske komisije za lokalno samoupravo. Po kratki predstavitvi občine je Darko Repenšek gostom predstavil stališča krajanov, ki so bila izražena na zborih v krajevnih skupnostih. O njih je v oktobru razpravljala tudi občinska skupščina. Dr. Ivan Kristan je v uvodu razprave dejal, da je reorganizacija lokalne samouprave po osamosvojitvi Slovenije najbolj pomembna politična odločitev, zato jo je treba dobro pretehtati in nikakor ne siliti z improviziranimi rešitvami. Po njegovem je potrebno predhodno rešiti vprašanja glede financiranja in premoženja občin, treba je organizirati široko javno razpravo, ugotoviti, koliko bo bodoča organiziranost dejansko stala in upoštevati rezultate referendumskega odločanja občanov. Vse navedeno pogojuje, da se spomladi prihodnje leto izvedejo volitve v enodomne občinske skupščine, ki bodo legitimne za pripravo in izvedbo reforme, za kar bodo imele tudi potrebno energijo in čas. Mag. Stane Vlaj se je z navedbami dr. Kristana večinoma strinjal. Omenil je še, da priprave potekajo že vse od leta 1989, vendar politika vedno bolj prevladuje nad stroko. Nova občina naj bi imela poslej tri vrste kompetenc: izvirni delokrog (funkcije), prenešeni delokrog s strani države in področna zakonodaja. Kot je dejal, bi zakon moral vsebovati kriterije za občine, da ne bi dobili invalidnih občin. Zakon naj bi dopuščal možnost, da bi imelo več novih občin skupno občinsko upravo. Dr. Franc Zagožen je v nasprotju s stališči dr. Kristana oz. Državnega sveta menil, da s sprejetjem te zakonodaje kljub zahtevnosti ne kaže odlašati. Temu primerno se bo obnašal tudi Državni zbor. nedorečenih podrobnosti še veliko, zato je dokončna stališča nemogoče oblikovati. Za občane občine Mozirje je pomembno, da se jim sedanji standard koriščenja storitev državnih organov ne poslabša, vprašanje cene nove organiziranosti občin in njihovega financiranja pa ostaja neznanka tudi še naprej. KF Za "okroglo" mizo (od leve): Darko Repenšek, dr.Franc Zagožen, Dominik Miklavc, dr.Ivan Kristan, mag.Stane Vlaj, dr. Jože Zupančič V nadaljevanju je dr. Zupančič, svetnik v Državnem svetu iz našega okraja, izrazil začudenje, kako so se lahko občani brez dorečenih kriterijev tako enotno opredeljevali za okraj Celje in proti okraju Velenje. Mag. Vlaj je pojasnil, da gre pri upravnih okrajih za dve varianti večjega in manjšega števila, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Darko Repenšek je menil, da je bila odločitev za okraj Celje izoblikovana predvsem zaradi možnosti okrajne izpostave v Mozirju in da torej ne gre za čustveno reagiranje, kot je namignil dr. Zupančič. V nadaljnji razpravi je več udeležencev okrogle mize opozorilo na primere popolnoma zgrešeno oblikovanih sedanjih občin, ki so v marsičem spremenile podobo in vsebino posameznih krajev in pokrajin. Enotna ugotovitev vseh je bila, daje MiNiATdflA /C^CO PoSr/jHEŠ fiooje TNIKZ MUM&htai V PODJETJE JE PRIŠEL KOT mlao.perspektiven DIREKTOR ...KMALU GA JE SPUFAI...... MLAD JE, NEIZKUŠEN. KDO BI MU ZAMERIL ? ZAPUKAI. JE TUDI DRUGO PODJETJE... <&> RAZLOG: NEPRIMERNA GOSPODARSKA SITUACIJA V DRŽAVI. TUDI V TRETJE NI ŠLO... RAZLOG: PRITISKI ZARADI POLITIČNE PRETEKLOSTI. PRI ČETRTEM SPUFANEM PODJETJU JE BILO KRIVO LASTNINJENJE V MI.ADI SLOVENSKI DRŽAVI... IN KONČNO MU JE USPELO. TO JE VRHUNEC NJEGOVE USPEŠNE KARIERE.PODJETJE POSLUJE MAKSIMALNO USPEŠNO- JE NAMREČ NJEGOVO !!! v KS Šmartno ob Dreti Nova cesta kor Domačinke so pričakale goste s kruhom in soljo KŠ Šmartno ob Dreti praznuje svoj praznik vsako leto 24. oktobra, v spomin na tragičen dan, ko sta bila leta 1944 požgana Volog in Šmartno. Letos so v sodelovanju z Rdečim križem v petek popoldne organizirali sprejem za ostarele krajane. Učenci osnovne šole in malčki iz vrtca so jim pripravili prisrčen kulturni program. Glavni del praznovanja je bil v nedeljo, ko so se ob 14. uri krajani zbrali na otvoritvi posodobljene ceste Šmartno - Lipa. Prisotnim je spregovoril predsednik KS-, Ivan Purnat. V svojem govoru je obudil spomin na dogodke pred letom dni,ko seje nekaj korajžnih mož iz Rovta napotilo v javno podjetje Komunala in nato na občino z željo, da bi se omenjena cesta obnovila in asfaltirala. Jaka Presečnik in Leopold Supin sta možem obljubila pomoč pri realizaciji zahtevne akcije, če sami zberejo polovico potrebnih finančnih sredstev. 22. novembra so se krajani Rovta odločili, da se spopadejo s težko nalogo, imenovan je bil gradbeni odbor s Srečkom Štrukljem na čelu. Na nabiralno akcijo so se odzvali skoraj vsi krajani in po svojih močeh prispevali denar ali les. Svoj delež so pristavili še krajani iz cele občine in iz KS Vransko. Predračunska vrednost investicije je znašala 43 milijonov tolarjev. 30 % navedene vrednosti je bilo pokritih z republiškimi sredstvi za demografsko ogrožena območja, ostali del so prispevali občinski proračun, GG Nazarje, M-ZKZ Mozirje, KS Šmartno in krajani Rovta, ki so opravili tudi preko 1.000 traktorskih in več tisoč delovnih ur. Ivan Purnat je še kot posebej zaslužna za uspešno pokrivanje finančne konstrukcije investicije omenil predsednika IS SO Mozirje, mgr. Alfreda Božiča, in direktorja GG Nazarje, Milana Cajnerja. Ob asfaltiranju 4.780 m dolgega cestnega odseka v Rovt so v krajevni skupnosti asfaltirali še 3.500 m2 krajevnih cest, hišnih priključkov in dvorišč. S tem se je vrednot vseh del, v letošnjem letu opravljenih v KS, povzpela na 55 milijonov tolarjev. Trak preko ceste Šmartno - Lipa je prerezal predsednik gradbenega odbora, Srečko Štrukelj, in tako simbolično odprl cesto. Krajani so se nato zadržali v družabnem srečanju v Račneku ob okusnem golažu, ki ga je zanje prispevala in pripravila Lovska družina Dreta Nazarje. KF Prisotnim-je spregovoril predsednik KS Šmartno ob Dreti, Ivan Purnat ___________ŠOLSTVO Solarji izdelali prospekt Ljubnega V preteklih dneh so se v Celju zbrali na osrednjem vsakoletnem srečanju geografi iz cele Slovenije. Svoje delo so zaključili v naši občini, kjer so si ogledali nekatere objekte, ki sodijo v poplavno sanacijo. Osrednji gostitelj zadnjega dne srečanja je bila Osnovna šola Ljubno ob Savinji. Že dan poprej pa je ljubenska geografinja Slava Klemenak predstavila geografsko turistični prospekt Ljubnega, ki so ga izdelali člani geografskega krožka pod njenim vodstvom. Pri tem je treba najprej povedati, da Ljubno že dolga leta nima turističnega prospekta. Mladi geografi so original in še nekaj izvodov izdelali v barvni tehniki, kar pa je seveda za večjo naklado mnogo predrago za osnovno šolo. Zato so za zbrane geografe izdelali čmo-belo verzijo, ki pa seveda ni tako učinkovitakot je barvna. Kljub temu je prospekt požel veliko priznanj, zato ga bodo, nekoliko popravljenega, ponudili tistim, ki bi morali skrbeti za promocijo Ljubnega. Slovenskim geografom so predstavili še eno etnološko novost. Realizirali so idejo ljubenskega pedagoga Jožeta Prislana, ki je izdelal originalen ljubenski spominek, ki predstavlja flosarski kol z vrvjo. Vse spominke so izdelali ročno. Tudi tega bi se še dalo oblikovno dodelati, nakar bi ga lahko s pridom izkoristili v turistični ponudbi. IPP ■■ - ' KULTURA Knjiga, ki navduši Še tako lepa in zanimiva krajina ostaja neznana ali bolje, odmaknjena od središča pozornosti, če o njej ni sporočil, opozoril ali kakšnih drugačnih predstavitev. Naša dolina je po drugi vojni marsikaj zamudila, čeprav so si posamezniki prizadevali za razne turistično ihformativne posege. Zal pa je pri tem prevladovala kvama miselnost, koje vsakdo usmeril ta prizadevanja izključno v okvir svojega kraja. Dolina je v celoti le drobec turistične ponudbe, če upoštevamo pri tem SIovenijo.Bili so sicer ljudje, ki so opozarjali na to pomanjkljivost, namreč, da se doline kot celote ni dovolj nazorno in sploh ustrezno predstavljalo, vendar preko tega nismo prišli. Ti časi seveda niso rožnati za turizem in sploh tujski promet. Turistične društvene organizacije si sicer prizadevajo po svojih močeh ohranjati bogato izročilo z raznimi prireditvami, ki so več ali manj ustrezne, vendar se še vsi premalo zavedamo dejstva, da napredni svet gradi v težkih časih za boljše dni svojo strategijo in Gornji Grad 1.1935 načrte za dejavnosti, tudi če so trenutno v krizi. Tega bi se morali zavedati tudi mi! EPSI v Nazarjah je kaj kmalu po pričetku poslovanja dokazal, da Darilo za vaše najdražje ter poslovne partnerje Zgornji Savinjski dolini, do uglednih razglednic in končno do nove knjige z upodobitvami doline in nenazadnje, prizadevanja za ureditev Logarske doline, vse to je več kot opazno in seveda več kot potrebno. "Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah" je naslov zadnje knjige, ki jo je EPSI v Nazarjah izdal in založil. Gre za sodobno urejeno knjigo, ki popelje bralca skozi preteklost naše krajine na najustreznejši način - s upodobitvami lepot in posebnosti naših krajev in ljudi. Že sama zunanja podoba knjige je prikupna in če velja pravilo, da oči kupujejo, bo našla pot v številne domove naše doline in seveda, tudi zunaj nje. Izbor slik je skrben in odraža poznavanje zahtev bralcev in ljubiteljev lepe knjige. Kar je še posebej pomembno, vsebina je ponatisnjena tudi v dveh tujih jezikih, kar pomeni, da bodo enako lahko brali to knjigo nemško in angleško govoreči ljudje. Besedila ni preveč, kar je v danem primeru dobro, saj gre za "upodobitev doline", torej je temu delu dan poudarek. Prav je tudi, da so med slikami nekatere božjepotne podobice, kajti prav na njih najedmo stare podobe krajev ali cerkva, ki marsikdaj predstavljajo že davno pozabljeno sliko. Če verjamemo v pravilo, daje prvi utis pravilen, potem smemo trditi, da je knjiga prikupna, vsebinsko zanimiva in dragocena pridobitev za našo dolino in seveda za našo domovino. Izbor za slikovno gradivo je pripravil Janez Mavrič, ki je prispeval tudi največ slikovnega gradiva za knjigo. Besedilo, ki predstavlja oziroma bolje, spremlja podobe je pripravil Anton Venek, lektorsko delo je opravila Marija Venek, uredniški odbor pa je vodil Vojko Strahovnik, ki je poskrbel še za vsa tehnična opravila v zvezi s ■ tiskom in pripravami. Branka Golobič je prevedla besedila v angleščino, za nemški prevod je poskbcl Wolfgang Zitta, tiskala pa Tiskarna Ljubljana. Smemo trditi, da so vsi sodelavci opravili svoje I delo skrbno in zgledno, to pa velja tako za tisk kot za opremo knjige. I Založbi EPSI želimo še veliko volje do prizadevanj za dostojno J predstavitev krajev in ljudi ob Dreti in Savinji. Kot smo že izvedeli, pripravljajo podobno knjigo za Logarsko dolino in okolico. A. VIDEČNIKI - format: 24 x 30 cm - trda vezava - 150 fotografij (duplex) - 100 strani - povzetek v ang.in nem. NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Zgornja Savinjska na starih fotografijah. Cena knjige s p.d. je 3.990,00 SIT. Možnost plačila na tri obroke. Naročam:...knjig(o) po ceni 3.990,00 SIT. Knjigo bom poravnal v enem - treh obrokih (ustrezno obkrožite). ime in priimek.......................................(naročnik Savinjskih novic DA NE) naslov:.................. datum:................ ............... Podpis:. Knjigo boste prejeli po pošti! Naročniki Savinjskih novic imajo do novega leta 10 % popust Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4 63 331 Nazarje Mednarodni knjižni kviz V 21. številki Savinjski novic smo poročali o mednarodnem knjižnem kvizu z naslovom "Knjige gradijo mostove", v katerem je tudi letos sodelovala Občinska matična knjižnica Mozirje. Tokrat objavljamo zapis udeleženca republiškega srečanja "kvizovcev" v Ljubljani. KVIZ Vsako leto prirejajo v knjižnicah širom Evrope tekmovanje v poznavanju knjig - Mednarodni knjižni kviz. Najprej sem tekmoval na šolskem tekmovanju in se uvrstil na občinsko žrebanje. Zelo sem bil presenečen, ker sem bil izžreban. Naslednji teden (17.9.1993) sem odšel v Ljubljano na medobčinsko žrebanje. Tja me je spremljala gospa Vladka iz občinske matične knjižnice iz Mozirja. Med vožnjo me je seznanila s programom. Ko sva prispela v Ljubljano, sva se takoj odpravita na zbirno mesto pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Organizatorji so naju lepo sprejeli in naju seznanili s potekom tekmovanja. Razdelili so nas v sedem skupin in nam dali različne naloge. Moja, 7. skupina, je morala poiskati šolski muzej: Drugi so imeli: lutkovno gledališče, studio radia Ljubljana, opero... Po ogledu muzeja smo odšli na skupno kosilo. Nekateri smo potem dali intervju za ljubljanski radio. Popoldne nas je čakala še zadnja naloga: iskanje zaklada, čeprav smo zopet zadnji startali, smo prvi našli zaklad - narodno in univerzitetno knjižnico. Kot zmagovalci smo se vrnili na SAZU. Gospa Vladka skoraj ni mogla verjeti, da smo zmagali, saj smo bili skupina otrok izven Ljubljane. Tudi sam sem bil presenečen. Zaključili smo z mislijo organizatorja, da bomo pravi zaklad našli, ko bomo prebrali knjigo, ki so nam jo podarili. Upam, da bom izžreban tudi v Mainzu v Nemčiji, kamor so poslali listek z mojim imenom. Lenart Solar 7.b OŠ Ljubno ob Savinji Goran Horvat razstavlja na Trubarjevi domačiji V soboto, 23. oktobra, so v Trubarjevem "skednju" na Rašci odprli, pravzaprav je to storil dr. Matjaž Kmecl, razstavo enaintridesetih olj Gorana Horvata, ki tako nadaljuje s svojimi letošnjimi predstavitvami tudi v drugih krajih Slovenije. Kot je v Delu zapisal Miroslav Slana - Miros, je razstava "pravcata mala "retrospektiva", katere osrednje izhodišče je, filozofsko rečeno, premisa, da je v gibanju izhodišče. V predstavljenih delih gre za stopnjevano razgibanost barv, linije, motivike. Tako biblijski motivi Stare zaveze, kakor tudi Pariški ciklus pa strah pred vojno in portreti - ustvarjalni lok se začne od leta 1986 do 1993 - se neposredno vraščajo v razstaviščni ambient. Samosvoja likovna govorica pa zasluži vsaj mimobežno pozornost, saj iz navideznih zunajčasovnih dimenzij vdira v naš kaotični čas. Ne le iz biblijskih motivov, tudi iz drugih razstavljenih del se odraža notranja napetost z živahno likovno gestikulacijo." Čestitke Goranu Horvatu ob novi uspešni predstavitvi! Spoznaj j e, (Ca pravih odgovorov ni, da ga ji svt t prevaral. SU^ana stiniji vzbujala strah. 'Dolgi, krvavi roke... 9jjkdoji stopdna njegovo senco in mu povzročil neznostw boleütw. "Rešili so ga solze... ‘Prekleta smrt. Varstvo naravne in kulturne dediščine V naši občini imamo številne kultumo-zgodovinske in naravne spomenike. Vsi so lahko del ponudbe v turizmu, saj naši turistični strokovnjaki vse bolj ugotavljajo zanimanje za naravne in kulturne spomenike. Čeprav je trenutno v turizmu naše doline manj poslovnega uspeha, kot smo ga bili vajeni iz preteklih let, pa je vendar treba graditi za naprej in si prizadevati za pestrost izletov naših obiskovalcev, ti naj bodo povezani z obiski zanimivih posebnosti naše doline. Naši turistični biroji vodijo obiskovalce že kar po nekem kopitu na določena mesta, zanemarjajo pa obilico posebnosti, ki so morda značilne le za našo dolino. Ta uvod naj bi utemeljil hotenja IS občine Mozirje, ki je imenoval komisijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodi pa jo Darko Repenšek. Že na prvi seji komisije se je pokazalo, da so njene naloge širše, kot je bilo sprva zamišljeno, zato so sklenili predlagati IS občine v razmislek nekakšne smernice za delo. Zdi se, da bi lahko komisija marsikaj predlagala IS, saj se le-ta ne more poglobljeno posvečati vprašanjem naravne in kulturne dediščine pri nas. Morali bi si prizadevati, da seznanjamo naše občane z zanimivostmi, ki so lahko pomembne, v vsakdanu pa nanje nihče ni pozoren. Naša krajina je že v marsičem okrnjena in zlorabljena. Če le primerjamo varčnost naših prednikov z zemljo in njih prizadevanja za njeno ohranjanje, nas je lahko sram. Kulturna dediščina vsake vrste je dolžnost, ki se prenaša iz roda v rod in zato mora novoimenovana komisija'na vse načine opozarjati in po potrebi tudi predlagati ukrepe za ohranjanje tega bogastva. Mi se na sploh vse preveč zanašamo na to,da z uradniško miselnostjo zadostimo potrebam zaščite, to pa se je v praksi pokazalo za neučinkovito, ker smo pri tem marsikaj spregledali in zato zgrešili nepopravljive škode. Občani morajo stati za prizadevanji v tej smeri, potem pa bodo tudi uspehi. AV MPZ Društva upokojencev Mozirje Sedem let zborovske pesmi Ko je bil septembra 1986 na pobudo predsednika Društva upokojencev Moziije, Franja Steinerja st. in nekaterih pevcev in pevk, ki so že od nekdaj radi prepevali, ustanovljen mešani pevski zbor istega društva, so bili mnogi, celo zborovodja, Anton Acman st., skeptični glede njegove perspektive. Danes je slika bistveno drugačna. "Ko so me pred dobrimi sedmimi leti snubili, naj prevzamem upokojenski pevski zbor, sem bil zelo zadržan," pripoveduje zborovodja, Anton Acman st. 'Takrat sem že imel na grbi tri zbore in po pravici povem, da sem slednjega sprejel le zato, ker mu Anita Atelšek S.M.R.T. Odmevajoča noč. Pusta soba. Ojerazumljiva tišina. Ojedotakijina postelja. Človek* ki je v sebi bojeval bitko. Toliko vprašanj... šele sedajje opustil iskanje odgovorov. * "" K UL TU R A ' nisem pripisoval daljše življenjske dobe. A so se stvari odvijale čisto drugače. Zbor Društva upokojencev se skozi leta le še krepi, osipa praktično ni. Pevci in pevke v zboru sodelujejo z veseljem, za svoje razvedrilo pravzaprav." Zbor je po ustanovitvi prvič nastopil januarja leta 1987 na občnem zboru društva. Boječe, plaho, a vendarle. V zboru se je na začudenje zborovodje zbrala večina takih, ki pred tem v zborih niso sodelovali. "Pa se je tudi to obneslo," nadaljuje Anton Acman st. "Z vajami smo pridobili potrebno znanje in začeli so se vrstiti nastopi na društvenih proslavah, na občnih zborih, vsako leto zapojemo na srečanju starejših občanov v KS, več let zapovrstjo že obiskujemo domova za ostarele na Polzeli in v Velenju, organizirali in izvedli pa smo tudi že več samostojnih koncertov. Dokler so jih organizirali, smo sodelovali na regijskih srečanjih pevskih zborov upokojencev v Celju, Žalcu in Velenju. Nenazadnje je potrebno omeniti še sodelovanje na občinskih pevskih revijah. Na zadnji je prof. Marjan Lebič iz Celja naš nastop ocenil zelo pozitivno in med drugim zapisal: "Tudi pri starejših pevkah in pevcih se da doseči (in to se je pokazalo ob tem nastopu) dobro glasovno kulturo in občutek za ubrano in intonančno čisto petje." Takšne pohvale vlivajo članom in članicam našega zbora, trenutno jih je 27, še več volje in motiva za nove vaje in nove nastope." Anton Acman st. ob tem dodaja, da zbor sodeluje pravzaprav povsod, kjer je njihovo ubrano petje dobrodošlo, še posebej pa nastopanje razveseljuje pevce in pevke same. "Razumljivo je, da od zbora ne zahtevam vrhunskih dosežkov, kot jih dosegajo mlajši pevski zbori. Taki seveda morajo v korak s časom in pojejo novejša dela, ki za nas, starejše, včasih že niso prijetno zveneča. Za pevski zbor Društva upokojencev Mozirje izbiram predvsem starejše pesmi, ki počasi že tonejo v pozabo, in jih tako ohranjam v spominu. V našem repertoarju je precej pesmi iz obdobja narodnega prebujenja, ko so za današnji čas kar primerne." Kar okrog 50 pesmi obvlada mozirski upokojenski zbor in vsak trenutek se je možno dogovoriti za celovečerni koncert. "Prej moramo imeti še kakšno vajo,da posamezne pesmi ponovimo, saj je spomin v starejših glavah krajši kot v mladih, "z nasmehom pripomne zborovodja. Le-ta ima poleg omenjenega zbora pod vodstvom tudi moški pevski zbor iz Moziija, mešani in moški zbor v Šmihelu. Mešani pevski zbor v Mozirju je prevzel njegov sin Toni. Dela mu torej ne zmanjka. "Oh, kje pa! Pevski zbori terjajo veliko naporov in odrekanj, da so rezultati na koncu primerni. Kar se tiče upokojenskega zbora iz Mozirja, lahko rečem, da ga bom z veseljem vodil vse doklej bodo imeli enak interes pevci in pevke oziroma dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Saj veste, kako je to; nikoli ne vemo, kako bo jutri... Vendar zbor je tako homogen, člani in članice tako zagnani, da mi ne kaže drugega, kot v moje in njihovo zadovoljstvo nadaljevati s sedemletno prakso. Prepričan sem, da bomo še marikdaj komu z lepo slovensko pesmijo v turobno srce naselili smeh in svetlobo sonca. Tudi jesen življenja je lahko lepa!" Kaj drugega, kot čestitati zboru za tako uspešno delovanje, nam še ostane. Želeli pa bi si še kakšen podoben zbor ali zborček v dolini. Mozirski vzor je vsekakor dovolj lep za posnemanje. KF ORGANIZACIJE STRELSKO TEKMOVANJE Z VOJAŠKO.. Občinska strelska zveza Mozirje in Občinska organizacija Zveze slovenskih častnikov Mozirje sta v nedeljo, 24. oktobra, organizirali strelsko tekmovanje z družabnim srečanjem. Tekmovanja, ki je bilo na strelišču gornjegrajskih lovcev, se je udeležilo 44 častnikov in strelcev. Streljali so z vojaško puško M-48, poznano tudi pod nazivom "mauser", na razdalji 100 m. Z desetimi streli brez poskusnih in brez vmesne kontrole zadetkov je najboljši rezultat dosegel Janez Kolar (strelska sekcija Bočna) z odličnimi 94 krogi. Drugi je bil z 89 Zmagovalcu Janezu Kolarju je priznanje podelil predse dnik občinske organizacije Zveze slovenskih častnikov, Janez Janiovnik krogi Ciril Kolar iz iste strelske sekcije, tretji pa Franci Kotnik (Zveza slovenskih častnikov) s 87 krogi. Prvih trinajst ... IN MALOKALIBERSKO tekmovalcev je prejelo praktične nagrade, prvi trije pa tudi priznanja in medalje. PUŠKO Po tekmovanju, ki je na račun dobre organizacije, pri kateri so levji delež nosili pripadniki občinskega oddelka za ljudsko obrambo, potekalo tekoče in brez zapletov, je udeležence čakal še okusen in za hladno nedeljsko jutro prijetno topel srnin golaž. Zanj so poskrbeli domači lovci in se ponovno izkazali kot odlični kuharji. Častniki in strelci si tovrstnih srečanj seveda še želijo. KF V nedeljo, 3. oktobra, je bilo na strelišču v Mozirju občinsko strelsko prvenstvo z malokalibersko puško vtrostavu. Udeležilo se ga je 16 strelcev iz strelskih organizacij iz celotne občine. Tokrat je bil najboljši Pavel Petrin (OSO Mozirje) s 360 krogi od 450 možnih. Drugo mesto je osvojil Peter Brložnik (OSO Mozirje) s 319 krogi, tretje pa Ciril Kolar (sekcija Bočna) s 315 krogi.Prvouvrščeni so prejeli medalje in diplome. Stane Miklavlič ^NARODOPISJE^" Iz Orožnovih zapisov MQZIRJE Piše Aleksander VIDEČNIK V nadaljevanjih bomo predstavili še posamezne župnije oziroma podružnične cerkve, kot Jih je opisal Ignac Orožen. Mozirje je prvotno spadalo pod prafaro Gornji Grad, cerkveno območje pa je obsegalo naselja oziroma zaselke: trg Mozirje, Celine, Brdce, Huda vas, Oljnek, Brezje, Čele, Krnica, Brdo, Prečna, Jazbine, Sele, Breclovski vrh, Ločica, Korenov vrh, Radegunda, Planina, Srabočje, Segojnica, Gosteč, Šumečko, Verbuč, Zagradišče, Globoko, Soteska, Žekovec (Žikovc), Trnavče, Preloge, sv. Mihael za bregom, Jasenica, Golte, Grmada, Rženica, Žlebsko, Pod stenami, Bele vode, Zaločan graben, Berložnica, Srnov vrh, Oslovska gora, Ojstro, Zaveršče, Bačovje, Visočki vrh, Pergovje, Lepa njiva z Grmado, Sedle, Mrakovje, Jurkovlje, Lokove, Preseka, Korpe, Dolj, Bukovje, Apače, Ržiše, Predno, Vrh, Loka ob Ljubiji, Petkovca, Podvratmi, Podpečmi, Ljubija, Kolovrat, Volovje, Gneč, Soteska, Loke, Dobrovlje z Jasli. Pozoren bralec in poznavalec mozirske okolice bo kaj lahko ugotovil med naštetimi imeni veliko takih, ki se sedaj ne omenjajo več, ali pa da gre tudi za imenovanje posameznih kmetij, kar je pač služilo za natančnost pri določanju farne meje. Vsa imena so zapisana tako, kot jih navaja pisec v izvirniku. Vsekakor pa je navajanje gornjih imen zanimivo za primerjavo s sedanjim stanjem in razmerami. Ko so se proti koncu 18. stoletja oblikovale nove župnije, se je mozirska fara skrčila za: sv. Mihael, del Radegunde, Brezje in Lepo njivo, Bele vode, Nazarje, desni breg Savinje z Lokami, Dobrovlje z Jaslami. Omeniti velja še krajevno ime Sv. Mihael za bregom, ki ga Orožen večkrat ponavlja. Najstarejši ljudje v Šmihelu ne pomnijo, da bi se njihova vas kdaj tako imenovala. Torej je takšno ime pozneje prešlo v pozabo oziroma se ni rabilo več. Dejstvo pa je, da najdemo v starih urbarjih ta dodatek "za bregom", denimo v listinah, ki navajajo lastnino celjske bolnišnice v Šmihelu. Taje v fevdalnem času imela tam nekaj kmetij. Glede na lego vasi Šmihel, bi lahko sklepali, da so takšno označbo upoštevali v fevdalnih časih zaradi tega, ker leži kraj pod mogočnimi Goltmi, ali pa ker so v urbarjih vodili več krajev z enakim imenom, pa so potem te dodatno označevali zaradi razlikovanja. Seznam faranov, ki ga navaja Orožen za leto 1657 v trgu Mozirje, pove, da je tedaj bilo tu 59 hiš in 323 prebivalcev, v ostalih delih fare pa je živelo 1944 ljudi. Še vedno pa ni dokazano, kje je^nekoč stal mozirski grad. Ta se omenja v številnih listinah, vendar pa bodo le izkopavanja lahko potrdila razne domneve o položaju mozirskega gradu. Laykauf je v svojo kroniko trga Mozirje zapisal, da je grad stal nad Delejevo kapelico. To bi pomenilo nekje nad novo hišo Marjana Kranjca, ta predel imenujemo sedaj Gradišče. Nihče od zgodovinarjev tega doslej še ni potrdil. Iz listine oglejskih patriarhov je ugotovljeno, da je Frederik de Castel svoje oporišče (Castrum) podaril oglejskemu patriarhu Bertholdu (1218 - 1251). Zgodovinarji domnevajo, daje prevzem mozirskega gradu uvrstiti nekako v leto 1247, koje omenjeni patriarh osebno prevzemal grad in zaprisegel k zvestobi grajsko osebje. Dokazano je dalje tudi to, da je Berthold po dveh letih ukazal zgradbo porušiti, ni pa navedeno, zakaj je to storil. Da je bil grad nanovo pozidan, pa priča darilna listina iz leta 1267, ki omenja podaritev gradu s strani patriarha Gregorja, Gerbhartu von Wrusberchu. Ali je navedba imena obdarovanca pravilno zapisana, ni mogoče ugotoviti, vendar pa nekateri zgodovinarji trdijo, da je šlo že za plemenitaša z imenom Prassberg, kot se je nemško, imenovalo Mozirje vse do prve svetovne vojne in v času okupacije, med drugo vojno. Transplantacije v ljudskem zdravilstvu Marsikdo bi ob naslovu mislil, da gre za šalo, pa temu ni tako! Če današnja medicinska znanost presaja vse mogoče človeške organe, da bi pomagala bolnemu preživeti, so ljudski zdravilci presajali bolezni na razne žive in mrtve predmete oziroma živali. Očitno gre za zelo staro pogansko izročilo, ki je živelo tudi med našimi ljudmi vse do ne tako daleč nazaj. Kaj pa so presajali? Naletimo na primere, ko so presadili kakšen boleči tvor (bula) na manjboleče mesto, seveda so ob tem uporabljali zagovor in še kakšne pripomočke, kot so kamni sv. Valentina, vrvice, krpe in podobno. Nekateri zdravilci so preganjali bolezen v skalovje, tako je Zadrečan, zelo znan zdravilec iz okolice Moziija, preganjal "protin" v Stoparjeve peči (Ljubija), drugi so spet prenašali bolezen na smreko ali jelko. V Solčavi je znan primer, ko so otroške kraste prenesli na mrliča, "saj temu ne morejo več škoditi". Veliko je znanih primerov, ko so neko bolezen prenesli na govejo živino, vendar je tu šlo le za lažje primere, ker so sicer ljudje živino zelo čuvali. Marsikje pa ljudje povedo, da so zdravilci pregnali kakšno hudo bolezen v ogenj. Znani narodopisec Fran Kotnik je zapisal, daje transplantacij pri nas bilo manj, več pa v nemško govorečih pokrajinah. To morda velja za Koroško, o kateri je Kotnik veliko pisal, dejstvo pa je, da pri nas pogosto naletimo na pripoved o presaditvah, torej je ta način zdravljenja v naših krajih le bil dobro poznan in uveljavljen. Vse zdravilstvo pa temelji na ljudskem verovanju v razne nadnaravne sile. Tako so ljudje verjeli, da nekdo, ki imar "črne bukve" (Kolomon), lahko vsak čas naredi točo. To še danes trdijo nekateri starejši ljudje iz okolice Rečice. Tam je pred zadnjo vojno delal v zadrugi trgovski pomočnik, ki je sredi dneva, za stavo naredil točo v trgovini. Baje so se navzoči morali poskriti pod mize, tako "trda toča" je padala. Seveda pa je v kolomonu najti vse mogoče nasvete za varovanje pred poškodbami, boleznimi, celo pred kroglo iz puške. Skratka, zanimivosti, ki jih hrani ljudski spomin je še veliko, zato prosim bralce, da mi svoje spomine na podobne dogodke sporočijo ali pa me obvestijo, kdaj se lahko zglasim pri njih. A. Videčnik Kovaški žig Nekoč so obrtniki kar tekmovali med seboj, kdo bo imel lepši lig ali poslovne tiskovine. Tale kovaški lig je imel znani "graščinski kovač" Ivan Pukart v Nazarjah. Znan je bil tudi po izrednem livinozdravstvenem znanju, posebno s konji se je veliko ukvarjal. AV Domovina, 5. februarja 1893: Dopisi Mozirje Dne 12. maja 1892, ustanovilo se je v tukajšnjem trgu društvo, ki ima kaj lepi namen skrbeti zato, da se trg in njegova bližnja okolica kakorkoli olepša. V društveni odbor so se takrat izvolili tile gg: Alojz Goričar - predsednik J.M. Lipoid - župan Ivan Konečnik - odbornik Ivan Tribuč - odbornik Fr. Praprotnik - odbornik Da se je tukaj že več narodnih društev, tako smo vendar to novo društvo vsi prav iz srca pozdravili in prav želeti bi bilo, da bi se enako društvo ustanovilo v vsakem slovenskem trgu, da v vsaki vasi. Zemlja slovenska ima preobilo naravnih lepot, za katere nas celo drugi narodi zavidajo. Ako storimo v povzdigo teh lepot tudi sami nekaj, kakor divna in krasna bodo sčasoma postala naša sela, naše pokrajine! - Priznati moramo, da je novo društvo v kratkem času svojega obstanka prav uspešno delovalo. Popravilo in posulo je več zanemarjenih trških ulic, kar jih je pa še ostalo te se popravijo še tekom tega leta. Oskrbelo je stare in naredilo nekaj novih nasadov. Po uplivu društva se je več hiš in prostorov olepšalo. Še v tem letu postavi društvo ob Savinji kopališče, s katerim se bodo ravno tako ustreglo domačim, kakor tukaj na letoviščini bivajočim tujcem. Isto tako bode društvo skusilo za svoje namene pridobiti trški pašnik, kjer bode potem napravilo drevorede, razne druge nasade in sprehajališče. Vse to bode sicer zahtevalo mnogo dela in mnogo stroškov, pa če bode slov. občinsko društvo tudi v prihodnje tako izdatno in radovoljno podpiralo, kakor dosedaj, tedaj se zna to v prav kratkem času izvršiti. Pri občnem zboru dne 12. t.m. se je o vsem tem prav živahno razpravljalo, ker gotovo jasno priča, kakor močno se občinstvo za društvo in njegovo delovanje zanima. Enoglasno se je pri tem zboru tudi izrekla javna zahvala vsem tistim, ki so društvene namene že kakorkoli pospeševali, posebej pa še trški občini za izdatno podporo; predsedniku društva, ki je dal na svoje stroške napraviti slov. trobojnico v sredini trga, ter je tudi drugače mnogo iz svojega za društvo žrtvoval; potem gospej Lipoldovi in g. Antonu Goričarju, ki sta v društvenih nabiralnikih nabrala prav izdatnih doneskov; nadalje se je izrekla zahvala vmirovljenemu polkovniku g. Mariniču in c.kr. komisarju Tasen, ki sta oba lepe zneske društvu darovala. Končno pa še izrečemo svojo najiskrenejšo željo, da bi društvo našlo povsod dosti pravih prijateljev, da bi mnogo, mnogo let delovalo z bistrim umom in blagim srcem za uresničenje uzvišenih svojih namenov, ter da bi se v tem oziru ne strašilo ne truda ne težav, da bi, ne oziraje se niti na levo niti desno imelo vedno le svoj veliki cilj pred očni. Ako se to zgodi, potem bode prijazen trg ob bistri Savinji v prav kratkem času dobil še prijaznejše in milejše lice, in blagonosno delovanje društva osrečevalo bode nas, kakor tudi še pozne naše potomce. Opomba: "Domovina" je bil napreden političen tednik, ki je izhajal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Celju. Izdajal ga je Dragotin Hribar. MB ZGODOVINA Ob vseh bolj ali manj vročih ter polemičnih razpravah o novih občinah, njihovi vlogi in njihovem številu je zanimiv pogled v Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije, ki ga je leta 1954 izdal Zavod za statistiko in evidenco LRS Ljubljana. Iz njega najprej razberemo, da je bila Slovenija razdeljena na tri mesta in 19 okrajev, med katerimi je bil tudi okraj Šoštanj. Le-ta je obsegal 10 občin s 106 naselji, njegova površina je znašala 702 km2. Pred drugo svetovno vojno je ozemlje okraja Šoštanj pripadalo okrajema Gornji Grad in Slovenj Gradec. Okraj Gornji Grad je imel 9 občin s površino 526 km2 in štel leta 1931 17.584 prebivalcev. Po vojni je okraj Gornji Grad ostal, ustanovljen pa je bil tudi novi okraj Šoštanj. Upravna razdelitev z dne 8. septembra 1945 je razdelila okraj Gornji Grad na 20 krajevnih ljudskih odborov. 2. marca 1946 je bil ukinjen okraj Šoštanj, okraj Gornji Grad pa preimenovan v Šaleško - savinjski okraj s sedežem v Mozirju,’ki je imel 41 krajevnih ljudskih odborov. Nova upravna razdelitev ga je 14. septembra 1946 preimenovala v okraj Mozirje in določila 29 krajevnih ljudskih odborov s površino 682 km2 in 30.568 prebivalci, po štetju leta 1948. Upravna razdelitev z dne 8. novembra 1949 je zmanjšala število krajevnih ljudskih odborov na 27. Z upravno razdelitvijo z dne 21. junija 1950 je bil sedež okraja prenesen v Šoštanj. Obseg, ki gaje imel leta 1954, je dobil 19. aprila 1952, ko mu je bilo priključeno nekaj ozemlja okraja Celje okolica. Okraj Šoštanj so sestavljale občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, ter mestni občini Šoštanj in Velenje. Občina Gornji Grad je merila po površini 8.991 ha, imela je 2.810 prebivalcev v 630 gospodinjstvih in 490 hišah. Osnovne šole: Bočna, Gornji Grad, Šokat in Tirosek; nižja gimnazija v Gornjem Gradu. Pošti sta bili v Bočni in Gornjem Gradu. V občino so spadala naselja Bočna, Čeplje, Delce, Kropa, Nadbočna, Otok, Podhom, Slatina, Dol, Gornji Grad, Podsmrečje, Rore, Spodnji trg, Šokat, Tajna, Sv. Florijan, Citrija, Sv. Križ, Sv. Lenart, Šmiklavž, Citrovka, Mačkin kot, Tirosek, Črni kot. Občina Ljubno: površina 7.887 ha; 2.987 prebivalcev v 718 gospodinjstvih in 504 hišah; Osnovne šole Ljubno ob Savinji, Planina, Radmirje; nižja gimnazija na Ljubnem; pošti Ljubno ob Savinji in Radmirje. Naselja: Holmec, Meliše, Juvanje, Ljubno ob Savinji, Okonina, Radmirje, Mrzlo polje, Savina, Sv. Primož, Ter, Mrzli vrh, Planina. Občina Luče: površina 11.179 ha; 1.709 prebivalcev v 412 gospodinjstvih in 288 hišah; osnovne šole v Konjskem vrhu, Lučah in Podvolovljeku; pošta Luče pri Ljubnem; rtaselja: Konjski vrh, Drvarska baraka, Krnica, Luče, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Strmec. Občina Mozirje: površina 5.344 ha, 3.019 prebivalcev v 731 gospodinjstvih in 537 hišah; osnovne šole Lepa njiva, Mozirje, Šmihel; nižja gimnazija in šola učencev v gospodarstvu raznih strok v Moziiju; pošta Mozirje; naselja: Brezje, Brdo, Krnice, Sela, Štrucljev vrh, Dobrovlje, Krašnja, Lepa njiva, Ljubija, Guječ, Preseka, Soteska, Loke, Moziije, Prečna, Sv. Radegunda, Globoko, Jazbine, Tmavče, Žekovec, Šmihel, Zavodice. Občina Nazarje (sedež Lačja vas): površina 4.081 ha; 1.925 prebivalcev v 450 gospodinjstvih in 364 hišah; osnovne šole v Gorici, Nazarjah in Šmartnem ob Dreti; pošti Nazarje, Šmartno ob Dreti; naselja: Creta, Dobletina, Kokarje, Lačja vas, Gorica, Seče, Veniše, Nazarje, Potok, Prihova (del), Pusto polje, Spodnje Kraše, Podgora, Vrhi (del), Spodnja Rečica (del), Sv. Jošt, Mali Rovt, Sele, Slopi, Veliki Rovt, Šmartno ob Dreti (del), Šutno, Zgornje Kraše, Volog, Žlabor. Občina Rečica ob Savinji: površina 3.260 ha; 2.317 prebivalcev v 533 gospodinjstvih in 423 hišah; osnovna šola Rečica ob Savinji; pošta Rečica ob Savinji; naselja: Dol-Suha, Dol, Suha, Homec-Brdo, Brdo, Homec, Grušovlje, Nizka, Poljane, Vimpasle, Prihova (del), Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica (del), Spodnje Pobrežje, Šmartno ob Dreti (del), Vrhi (del), Št. Janž, Trnovec, Varpolje, Zgornje Pobrežje. Občina Solčava: površina 10.236 ha; 766 prebivalcev v 170 gospodinjstvih in 135 hišah, osnovna šola v Solčavi; pošta Solčava; naselja: Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Solčava, Planina. (SE NADALJUJE) Kam po osnovni šoli Teden dni predaha učencem v vseh šolah od 2. do 5. novembra, ki ga je Ministrstvo za šolstvo uvedlo letos prvič kot novo obliko letnih počitnic, so učenci izkoristili bolj za nadoknadenje zamujenega učenja, kot za popolno sprostitev.Koledarski čas in vremenske razmere, pa vpetost staršev v delovni ritem, niso naklonjeni učencem. Osmošolci se že temeljito pripravljajo na preskok v nadaljni pouk, redki pa predaji negotovim razmeram zaposlitve. Ob srečanju z učencem 8. razreda Osnovne šole v Gornjem Gradu, Gregorjem ROČNIKOM, smo izvedeli nekaj zanimivosti. Z vprašanjem smo posegli še v poletni čas, o prihajajoči zimi pa je spregovoril kar sam. Gregor Ročnik, kako si preživel osrednje, poletne počitnice? Doma sem v Podhomu pri Bočni, na mali kmetiji, oče in mama pa sta oba zaposlena. Pravih počitnic na kmetiji tako ni, na krajše izlete pa smo se le odpravili, koje bilo nekaj načrtovanega časa. V drugem delu počitnic pa sem opravljal počitniško delo v sušilnici hmelja v Gregor Ročnik Bočni. S trdim delom, tudi v nočni izmeni, sem si zaslužil nekaj denarja za pričetek šolskega leta. Tako bolj cenim denar in trud ostalih. Sredi leta sem opravil izpit za kolo z motorjem, tako da se zdaj brez skrbi vozim v šolo. Kaj meniš o novembrskih počitnicah? Med šolskim letom je dobrodošel vsak predah. Kdor v šoli dela, je v dveh mesecih željan odmora. Res pa je, daje november lahko zelo pust čas za preživljanje dopusta. A je minilo kot bi pihnil. Zdaj je pomembno, da bomo do naslednjih, božičnih počitnic, pljunili v roke.Le še nekaj mesecev nas loči od odločitve. Kam potem! In "kam potem", Gregor? V srednjo šolo, učil se bom poklica strojni mehanik. V Celje, Velenje ali kam drugam, to bomo odločili skupaj s starši in šolsko svetovalno službo. Želim si do poklica, s kakršnim si bom lahko takoj služil kruh, mogoče pa bom šolo nadaljeval. Tako Gregorju Ročniku, kot mnogim njegovim vrstnikom zaželimo, da si pridobijo čim več znanja, solidno osnovo za nadaljnje šolanje ali zaposlitev. Jože MIKLAVC 1 1- LJUDJE IN DOGODKI Velenjska regionalna televizija " TV LINICA " tudi za občine Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Skoraj po vseli večjih krajih v Sloveniji so se ustanovili lokalni televizijski studiji, ki oddajajo program ali obvestila na kabelsko razdelilnem sistemu. Nekateri kraji so razvili produkcijo lastnega TV programa, drugi koristijo le pridobljene filme ati pa gojijo želje do tega. Skoraj povsod so okrog tega težave, saj gre poleg instalacije kabelsko razdelilnih sistemov (za TV signale slovenskih in satelitskih oddajnikov) za pomembna sredstva za vzdrževanje in nadzor. Kmalu pa bo potrebno prispevati še za dekodiranje programov (za zdaj gre v glavnem za nekontroliran odvzem signalov). Za lastno televizijsko produkcijo pa so potrebni številni naročniki, ki bi sofinancirali v tehniko in pripravo programa ter drugi viri za splošne in družbene potrebe tega medija. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, pa občine v glavnem ne jemljejo lokalnih TV postaj za potrebo, zato prepuščajo nastajanje TV študijev in programa posameznikom, ljubiteljskim skupinam, društvom ali podjetnikom. Problem nastane potem, ko ti "intuziasti" producirajo takšen program, kije po njihovem okusu, finančnih zmožnostih in kadrovskih sposobnostih. Od tu naprej pa je marsikaj narobe. TV oddajnik moči 10 KW, kije montiran na Plešivcu za potrebe regionalne televizije Velenje "M STUDIO * Mozirje v vlogi dopisništva? Pred dnevi je Podjetje VTV Velenje, lastnika Rajka Djordjeviča iz Velenja, v sodelovanju s strokovnjaki RTV Slovenija - Oddajniki in zveze, montiralo nov TV oddajnik na Plešivcu (Uršlja gora) za potrebe oddajanja Regionalne televizije Velenje. Gre za nov sistem komercialno informativno zabavne televizije, ki bo sposobna pokriti področje od Celovca, Graza, Ruš, Šentjurja, Trbovelj, Kamnika in Solčave. Ko je VTV Velenje pridobila dovoljenje in frekvenco od pristojnih državnih organov, se je povezala z dvanajstimi občinami na tem območju in pridobila soglasja za oddajanje, oz. sodelovanje. Med njimi je tudi občina Mozirje. Koncept produkcije in distribucije programa upošteva tudi sodelovanje kadrov in tehničnih zmogljivosti iz posameznih področij oz. občin. Regionalna televizija Velenje bo oblikovala TV ekipe in dopisništva, povsod kjer bo možno, tudi v sodelovanju s studiji ali lokalnimi televizijami in KRS. Kakšno bo možno sodelovanje z "M studiem" Mozirje, še ni dokončno znano, gotovo pa bo na področju občine Mozirje, oz. bodočih novih občin v Zgornji Savinjski ter Zadrečki dolini vzpostavljen sistem "pokrivanja" dogajanja, življenja, dela in razvoja. V času poizkusnega oddajanja, to je koncem leta in v pričetku prihodnjega leta, se bo Regionalna televizija Velenje organizirala tako, da bo sposobna oddajati kvalitetno sliko in vse programske žanre s TV oddajnika na Plešivcu. To bo zagotavljalo sodelovanje s TV Slovenija, dosedanje tehnične zmogljivosti VTV Studia Velenje ter oddajnik moči 10 KW (enak, vendar bistveno starejši je za prvi program TV Slovenija, za drugi program pa je močan le 2 KW). Oddajnik bo oddajal na kanalu 52, kar bo omogočalo sprejemanje tv signala vsem imetnikom tv sprejemnikov, tudi starejših modelov. Regionalna televizija bo tako zapolnila vrzel med dosedanjim programom nacionalne televizije, ki je odločno premalo prisotna pri dogajanjih v krajih občine Mozirje. Pomembno pa je tudi dejstvo, da "VTV REGIONAL" ne računa na plačilo naročnine od občanov. Sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju med občinami bo možno ob svobodnem dogovarjanju, proračunskem sofinanciranju ter predvsem podjetniškim pristopom. Če lahko smelo ugibamo, bo "tv linica" sedanje VTV že kmalu pomemben dejavnik informiranja, propagande in kulturnega zadovoljevanja potreb občanov s področja med Rinko in Sotesko. Gotovo pa bo potrebno nekoliko manj zaplotništva in samoljubja, ki pesti tudi Slovence v tem delu sončnih strani Alp, med Paškim Kozjakom, Čreto, Menino in Slemenom. J ole MIKLAVC Doživetje v Dobrniču V nedeljo, 17. oktobra, se nas je osem žena iz mozirske občine pridružilo več sto udeležencem 50. obletnice ustanovnega kongresa Slovenske protifašistične zveze žena v Dobrniču. Mislim, da je vse presenetil prisrčen sprejem. Dvorana, v kateri je bil pred 50 leti ta zgodovinski dogodek, je bila nabito polna. Pozdravili so nas predsednik borčevske organizacije Ivan Dolničar, predsednik trebanjske občine Ciril Pungertnik in podpredsednik Državnega zbora dr. Vladimir Topler. Po dvorani je vzvalovilo, ko je stopila na oder častna gostja Mara Rupena, delegatka ustanovnega kongresa. V svojem referatu je povedala, da so se v tistem hudem vojnem času zbrale v Dobrniču slovenske žene in se dogovorile o vsestranski pomoči narodnoosvobodilnemu boju in vsem potrebnim njihove pomoči. Nobeno strankarstvo ali ideologija jih nista vodila, pač pa slovensko čustvo do trpečih in ljubezen do svojega naroda. Kako je zadonela pesem "Na oknu glej obrazek bled", pela je vsa dvorana, ob spominih so se utrinjale tudi solze. Doživetja tistih mladih deklet, delegatk ustanovnega kongresa, je s svojo prelepo besedo pripovedovala Iva Župančičeva. Jerca Mrzel pa je v pesmih zapela tudi marsikatero resnico današnjih dni. Refren njene pesmi je bila želja za mir in za dobro med sosedi. Proslave sta se udeležili tudi delegaciji Mednarodne ženske zveze iz Indije in Afrike. Mlada črnka in mlad Indijec sta še popestrila spontano navdušenje vseh udeležencev. V tej dvorani je na tem odru pred petdesetimi leti stala črno oblečena žena, mati štirih padlih partizanov, Marija Ivančič. V tihi bolesti je izpovedala: "Za njimi so mi ostali samo žalost, ponos in spomini." Koliko veličine je bilo v njenih besedah! Še so se nizali spomini in se povezovali s sedanjostjo. Zastavljeni cilji prvega protifašističnega kongresa žena in današnje želje pa ostajajo enaki. Vera Poličnik ZAHVALNA NEDELJA PRI SV. URBANU NA DOBROVLJAH bo v nedeljo 21. novembra ob 10. uri. Bogu se bomo zahvalili, "daje dajal rast vsemu, kar smo sadili in zalivali." je. jeseni Da je jesen poleg tega, daje hladna, deževna in včasih tudi dolgočasna, predvsem bogata, so se prepričali tudi otroci v mozirskem in nazarskem vrtcu,ki s skupaj s svojimi vzgojiteljicami in mamicami pripravili pravo praznovanje jeseni. Seveda ni šlo za nikakršno proslavo temveč sproščeno, igrivo srečanje, kije postreglo tudi z letošnjimi sadovi narave. Na voljo so bila jabolka, hruške, grozdje, kostanj in še kaj, za toploto v trebuščkih je poskrbel topel čaj. Bilo je imenitno, zares, nekaj utrinkov pa si lahko ogledate v tej reportaži. KF in CS Igrala na prostem niso samevala. Bilo je živahno, da le kaj ... "Fantje, jaz dam še za eno rundo!" "Dekleta, se bo videlo, da imamo črne roke od kostanja?" Na obisku je bila tudi "ciganka", kot se za pravo tržnico spodobi. Dobrote je bilo treba pravzaprav "kupovati". "Jes bi tud' eno, plosi m..." PISMA BRALCEV Odgovor na pismo Petra Plesnika Znano je nasprotovanje Petra Plesnika k postavitvi spomenika J. Frischaufu in F. Kocbeku v Logarski dolini. Ne želimo odgovatjati na podtikanja in žalitve v pismu, vendar moramo le pojasniti nekatere stvari zaradi pravilnega obveščanja bralcev vašega časopisa. Postavitev spomenika je organiziralo planinsko društvo Celje na pobudo planincev Savinjskega območja in slovenske planinske organizacije. Zbrali smo sredstva, ki niso bila majhna, pridobili vsa potrebna dovoljenja in organizirali prireditev ob odkritju spomenika. K lokacijskemu ogleduje bila vabljena tudi KS Solčava, pri odkritju so sodelovati tudi domačini iz Solčave in Logarske doline. Prepričani smo, daje spomenik pridobitev in okras Logarske doline. Spomenik sredi gozdov zgornjega dela Logarske doline in na prostoru, kije last planincev, ne more nikogar motiti. Breme finančnega tveganja in vse delo pri postavitvi spomenika, ki gaje opravilo PD Celje, bi zaslužilo pohvalo ne pa pisarijo, ki si jo je privoščil Peter Plesnik. Vedno smo spoštovali in cenili prispevek domačinov k razvoju planinstva v Savinjskih Alpah še posebej cenimo delež tistih domačinov, ki jih je v svojem zgodovinskem prikazu podal slavnostni govornik Dušan Gradišnik, kar Peter Plesnik v svojem pismu zanika. Prav planinska organizacija in PD Celje, so bili tisti, ki so njihova imena in njihove zasluge predstavili slovenski in tudi širši javnosti. Predlagamo pa Petru Plesniku, da del svoje energije nameni raje za postavitev primernega obeležja res zaslužnim ljudem iz Solčave in Logarske doline. Tudi na primerno lokacijo bo lahko vplival, pri postavitvi ga bomo vsestransko podpirali. Za'konec si pridružujemo misli predsednika Milana Kučana, ki jo je povedal ob nagovoru pri odkritju spomenika "naj z njo živijo skladno in lepo domačini, ki so več kot drugi zaslužni, daje Logarska dolina takšna kot je." PD Celje Spoštovano uredništvo! Pod tem naslovom je v rubriki pisma bralcev 10 sindikata delavcev Zgomjesavinjski zdravstveni dom Mozirje z ogorčenjem ugotavljal, da posamezni članki novinarjev v lokalnem časopisju enostransko poročajo s sej izvršnega sveta in skupščine. Ker s tem v zvezi omenjajo tudi moj priimek, pač moram zaradi pravilne informacije spoštovanega bralstva objaviti samo nekatere podatke, ki sem jih prejel od njihovih strokovnih služb. Posamezniku, zaposlenemu v Zgomjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, je bila v letošnjem letu v določenem mesecu izplačana bruto plača v višini 450.252,40 SIT. V tem letu pa so bili izplačani tudi zneski, da naštejem samo nekatere 358.364,90 SIT, 293.558,30 SIT, 302.783,30 SIT, 317.450,20 SIT, 290.537,20 SIT itd. Tudi v drugih zavodih, ki so povezani z zdravstvom, se izplačujejo bruto plače kot npr. 404.134,90 SIT (s poračunom), drugače pa med 143.366,80 in 276.976,00 SIT. Ni moj namen vnašati nemir med prebivalstvom v Zgornji Savinjski dolini, kar lahko bralci ugotavljajo, da se v SN ne pojavljajo moji članki in odgovori na vsa mogoča podtikanja in laži, sem pa reagiral na to notico zaradi tega, ker zgleda, da si nekateri posamezniki lastijo pravico presojanja, kaj se sme in kaj ne. V kolikor želi IO sindikata tega ali onega javnega zavoda ali posamezni delavci v javnih zavodih še naprej diskutirati o posameznih zadevah, pa sem na to pripravljen (lahko tudi v moji pisarni). Povem samo, da bodo moje diskusije zelo konkretne in podkrepljene z uradnimi podatki. Naročil sem že tudi ustreznim službam, da posamezne podatke preverijo in če bodo ugotovile nepravilnosti ali celo nezakonitosti, bomo ukrepali. PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Mozirje Alfred BOŽIČ, mgr. oec. Pojasnilo Mirku Zamerniku V zvezi s pisanjem g. Mirka Zamernika v rubriki pisma bralcev v zadnji številki Savinjskih novic predstojniki upravnih organov SO Mozirje dajemo naslednje pojasnilo: Plača predsednika izvršnega sveta naj bi bila po mnenju avtorja citiramo: " katera mislim, da je nekje okrog 120.000,00 SIT...". Dejansko je bila v mesecu juliju njegova plača 96.578,00 SIT, v mesecu avgustu 96.839,10 SIT, v mesecu septembru pa 97.122,90 SIT. Pri tem je upoštevan tako dodatek na delovno dobo (29 let) kot 10 % stimulacija na delovno uspešnost. Prav tako g. Mirko ZAMERNIK navaja, daje predsednik izvršnega sveta "vodjem služb" (menimo, da s tem misli na predstojnike upravnih organov, ki jih je imenovala skupščina) dvignil "stimulacijo za 40 % ?!". Ta podatek ni točen, saj je bila dejanska stimulacija v mesecih julij, avgust, september za vse predstojnike 20 % z izjemo podpredsednice izvršnega sveta, ki je v času letnega dopusta nadomeščala predsednika izvršnega sveta z vsemi pooblastili in odgovornostmi in je imela zato v mesecu avgustu 40 % stimulacijo in v mesecu septembru 30 %. Tako, da so v navedenih mesecih (julij, avgust, september) znašale plače predstojnikov od 91.182,80 SIT do 107.193,90 SIT z dodatkom za delovno dobo in delovno uspešnost. Brez teh pa znašajo v teh mesecih od 74.550,00 SIT do 79.089,60 SIT. G. Mirka ZAMERNIKA prosimo, da v kolikor želi spremljati naše plače tudi v bodoče in o njih polemizirati, da si predhodno pridobi točne podatke pri pristojni službi občinskih upravnih organov. PREDSTOJNIKI UP RA VNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE Motna druga plat (medalje)! Na moj članek je dal sekratariat za občo upravo in družbene dejavnosti odgovor. V njem je samo pol resnice, kar je dostikrat slabše od laži. Odlok o ustanovitvi zavoda za zobozdravstvo je bil sprejet 17.10.1991. Jaz sem bil "urgentno opozorjen" na razpis za direktoija 2 meseca pred potekom roka, dr. Urlep pa malo prepozno (za splošno zdravstvo). Svet našega zavoda meje potrdil 22.10.1992, računica, z ozirom na razpisni rok, je torej jasna. Skupščina občine Mozirje je dala soglasje k imenovanju šele 22.1.1993. Vse to je v naših in v arhivih sekretariata! Aktivno sem res bil angažiran od vsega začetka, saj smo začeli iz nič in brez izkušenj. Samostojno, vendar brez denarja, smo začeli poslovati šele od 1.5.1992, do moje odpovedi 5.3.1993, katero je sprejel IS brez vprašanja, je preteklo 10 mesecev. V tam času res nisem mogel kaj dosti storiti, z ozirom na rabljeno opremo, kajti oprema ene zobne ambulante je precej dražja kot pisalni stroj. Sindikat je 3.3. napisal, vročil pa 4.3.1993 sedem zahtev, katere naj bi bile izpolnjene že 5.3.1993 ob 13. uri. Ker so to bile zahteve, je jasno, da tu dialoga ni! Pet zahtev seje nanašalo na poračun OD, za katerega nam zavarovalnica še ni poslala denarja. Sicer vam pa o tem lahko natančne podatke da g. Božič in njegova bivša D.O.O. Božič, katera nam je takrat vodila finančno poslovanje. Zanimivo je, da takrat, kot sem že omenil, IS in njegova podaljšana roka - sekretariat, ni reagiral in me poklical, da obrazložim svojo odpoved. Na zakone nisem pozabil, samo na številke členov, ker pač nisem pravnik, so pa zakoni, ki urejujejo zasebno dejavnost, vendar tega nekateri še vedno nočejo sprejeti. Končno odločbo o koncesiji, trenutno, še vedno izdaja sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Iz neformalnega razgovora s pristojnimi ljudmi, sem dobil odgovor, da odločbo lahko izdajo, ali pa tudi ne - neglede na mnenje Ministerstva za zdravstvo! V takšnem primeru je res nesmiselno tvegati in investirati v lastne prostore! Strahu, da bi se v našem zdravstvenem domu pekel burek nimam, saj se že dolgo pripravlja, da zaposlimo nove administrativne moči, odkod, se pa tudi že ve! Deleja Peter Pogovor z Robijem Kopušarjem in Tomažem Murkom, mladinskima državnima reprezentantoma v smučarskih skokih Pred novo sezono Smučarska sezona 93/94 se je že začela. Tekmovalci različnih kategorij belega športa se nanjo seveda intenzivno pripravljali, kar velja tudi za mladinska državna reprezentanta v smučarskih skokih Robija Kopušarja in Tomaža Murka z Ljubnega ob Savinji. Povprašali smo ju o poteku priprav in načrtih za novo sezono. SN: Vidva sta bila na pripravah kot državna mladinska reprezentanta vključena v isto ekipo? TOMAŽ MURKO: Da. SN: Kako so potekale priprave na novo sezono, ki so se verjetno začele takoj po izteku prejšnje? Tomaž in Robi se spogledata in nasmehneta. Kdo bo spregovoril prvi? Okorajži se Robi. ROBI KOPUŠAR: V začetku maja smo vadili akrobatiko v Ljubljani, nakar smo začeli skakati na plastični skakalnici v Mostecu. Nato smo se selili v Velenje, kjer smo med drugim skakali tudi na kvalifikacijah za "chalenger" tekmo, ki je bila tam, a se nanjo nismo uvrstili. Priprave so se nadaljevale v Bertesgardnu v Nemčiji na 90 meterski plastični skakalnici. Tam smo imeli dober trening. Po vrnitvi domov smo imeli krajši odmor in potem spet priprave v Velenju. Selili smo se ponovno v tujino - tokrat v Hinterzarten v Nemčiji na ledeno smučino. To je bilo meseca avgusta. Po povratku znova v Velenje in potem do odmora še pokal Alpe - Adria. Odmor doma smo izkoristili za kondicijske priprave po točno določenem programu.Nadaljevanje priprav z reprezentanco je potekalo v Stammsu na 105 meterski skakalnici, kjer je trening še posebej uspešen, saj imajo sedežnico inje v enem dnevu možno opraviti veliko število skokov. Pa še utrujen nisi in lahko po skokih delaš še na kondiciji. Imel sem nekaj dobrih skokov in dosegel tudi osebni rekord 101,5 m. Robi se zadovoljno nasmehne. SN: Pa ti, Tomaž? TOMAŽ MURKO: Menije šlo slabše. V začetku priprav sem nekako še dosegal solidne rezultate, nato pa je šla forma samo še navzdol. Upam, da bo šlo še pred začetkom sezone na bolje. SN: Kako so potekale priprave naprej? TOMAŽ MURKO: Robi je prej pozabil omeniti, da smo bili vmes tudi na pripravah v Puli, kjer smo delali predvsem na koordinaciji gibov pri skokih. Vadili smo s skoki v vodo tudi z višine 15 metrov. No, sedaj nazadnje smo bili spet v Hinterzartnu v Schwarzwaldu v Nemčiji na 90 m skakalnici. Zdaj se odpravljamo na prvi letošnji sneg na enega od ledenikov, nato pa nas čakajo še ene priprave v Velenju. Potem bodo do pričetka skokov na snegu ostale le še kondicijske priprave. SN: Katere najpomembnejše tekme vaju čakajo r letošnji sezoni? TOMAŽ MURKO: Vsekakor najbolj pomembno bo svetovno mladinsko prvenstvo v Avstriji, pa potem Alpski in Evropski pokal, vmes je še obilo drugih tekem, tako da bo res natrpano. SN: Kako uspeta ob vseh teh obveznostih uspešno opravljati še šolanje? ROBI KOPUŠAR: V avtokleparski šoli v Domžalah, kamor hodiva, imajo za najine reprezentančne obveznosti obilo posluha, zato se ni problem dogovoriti za rok pisanja šolske naloge ali kaj podobnega. Tako nekako eno z drugim kar gre. SN: In kakšni so vajini načrti za letošnjo sezono? TOMAŽ MURKO (po krajšem pomisleku): Jih ne povem. ROBI KOPUŠAR: Jaz tudi ne. (nasmeh) Morda je pa najbolj prav tako. Zakaj bi se mlada in perspektivna skakalca dodatno obremenjevala še z javno izrečenimi cilji, saj so le-ti verjetno že sami zase, skriti v njuni podzavesti, dovolj veliko breme zanju. Dovolimo, da nas presenetita z dobrimi rezultati, kar sta v dosedanji karieri že tolikokrat storila. Robi Kopušar (levo) in Tomaž Murko KF OGLASI AVTO® ŠOLA VO Šalek 24, Velenje, tel:854-212 AN d.o.o. Želite postati voznik? Ni lahko, zato vam do znanja in vozniškega dovoljenja pomagamo. Na področju Savinjske'del ujeva dve avto šoli za voznike motornih vozil. Nekateri se težko odločijo za šolo, kjer bi najlažje in ceneje prišli do znanja, vozniškega izpita in minimalnih vozniških izkušenj. Želimo vam pomagati tako pri odločitvi kot pri usposabljanju. Vemo, da nas samo uspehi kandidatov za voznike vodijo k napredku in obstoju, zato je naše vodilo KVALITETA, SODOBNE METODE POUČEVANJA, VARNOST. Zato vas vabimo na tečaj cestno prometnih predpisov za vse kategorije vozniških izpitov. Tečaj se prične 12. novembra 1993 ob 8.00 in 16.00 uri v prostorih GD Nazarje. Prijave sprejemamo na telefon 713-368 ali na dan tečaja. Pri zadostnem številu kandidatov bodo predavanja dopoldan in popoldan. Organiziramo tudi tečaje prve pomoči, za traktoriste in uredimo vse ostalo, kar je potrebno za vozniški izpit. Nudimo vam ugodne pogoje plačila in konkurenčne cene! KRONIKA 19.10.93 se je ob 13.15 uri zgodila prometna nezgoda med Bočno in Šmartnem ob Dreti. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti je s ceste z osebnim avtomobilom zapeljal Marjan P. (30) iz Bočne. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. 19.10.93 je prišlo ob 14.10 uri do požara v Nizki. Ker Stanislav M. (63) iz Nizke ni upošteval vseh varnostnih ukrepov pri kurjenju v peč, se je vnela lesena uta, ki je v celoti zgorela. Požar se je nato razširil na stanovanjsko hišo lastnika Ivana F. iz Kopra, pogasili pa so ga gasilci. Zoper Stanislava M. sledi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo. 22.10.93 se je ob 14.05 uri zgodila prometna nezgoda v Šentjanžu, ki jo je z izsiljevanjem prednosti povzročil voznik osebnega avtomobila Ciril K. (64) iz Melisa. Le ta je trčil z voznikom osebnega avtomobila Franjom Š. (32) iz Kokarij. Zoper Cirila F. so napisali predlog sodniku za prekrške. 24.10.93 so na policijski postaji Mozirje prejeli obvestilo, da je 21.10.93 odšla neznano kam Marija Z. (56) iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji. Ker še do danes ni bila najdena, naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem, da to sporočijo na policijsko postajo. 24.10.93je ob 22.05 uri v Šentjanžu vozil osebni avto po levi strani cestišča Tone K. (23) iz Pobrežij in trčil v osebni avto, ki ga je vozila Darinka O. (26) iz Mozirja. Pri trčenju sta se oba lahko telesno poškodovala. Zoper Toneta K. so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 27.10.93 se je ob 9.05 uri zgodila prom etna nezgoda pri Lipi v Rovtu pod Menino. Z vzvratno vožnjo stajo povzročila voznika osebnih avtomobilov Edi K. (25) iz Rogaške Slatine in Drago P. (40) iz Gornjega Grada. Oba bosta morala k sodniku za prekrške. 28.10.93 je ob 8.45 uri prišlo do prometne nezgode v Varpoljah. Huso K. (32) iz Rečice ob Savinji je vozil traktor s prikolico, na kateri ni bilo luči in smerokazov> V levo je začel zavijati v trenutku,ko ga je prehiteval Jože V. (61) iz Raduhe. Vozili sta trčili, oba voznika pa bosta morala na zagovor k sodniku za prekrške. 30.10.93je na klancu v Ljubiji neznani storilec prevrnil osebni avto lastnika Marka M. (23) iz Andraža nad Polzelo, ki je bil zaradi okvare parkiran na cesti,in ga poškodoval. Neznanca še iščejo. 30.10.93 je ob 11.35 uri v Kokarjah voznica osebnega avtomobila Marija B.-Z. (38) iz Velenja izsiljevala prednost vozniku osebnega avtomobila Radku M. (46) iz Nazarij, zaradi česar sta vozili trčili. Marija B.-Z. bo morala k sodniku za prekrške. 1.11.93 je bil ob 11.35 uri ob cesti,Struge cesta za Loko - najden mrtev moški, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da je Franc K. (38) iz Konjskega vrha. Odrejena je bila obdukcija, vzrok smrti pa še ni znan. - , . ... /■' W.-V-. I ■ : ' INFORMACIJE Predstavljamo vam: V centru Mozirja, hiša nosi naslov Ob Trnavi I, od letošnjega aprila dalje posluje optika Mateje Likeb. Dejavnost torej, ki je dotlej v naši občini ni bilo. Z lastnico smo se pogovarjali o delu njenega lokala. SN: Ste se za optiko v Mozirju odločiti zgolj zato, ker je tu prej ni bilo, ali ste imeli še kakšne dodatne razloge? MATEJA LIKEB: Po končanem šolanju sem se bila primorana zaposliti v Ljubljani. Kasneje se mi je ponudila možnost zaposlitve v Žalcu, kjer sem delala vse do letos. Za odprtje svoje optike v Mozirju sem se odločila predvsem zato, ker predstavlja Zgornja Savinjska dolina razmeroma veliko zaledje potencialnih koristnikov tovrstnih storitev, nenazadnje pa sem kot optik skozi večletno prakso dobila potrebne izkušnje v svojem poklicu, da ga lahko opravljam kot zasebno dejavnost. SN: Glede na to, da je optika nekoliko specifična dejavnost, nam zaupajte vsebino svojega dela! MATEJA LIKEB: Na prvo mesto postavljam seveda izdelavo očal, kar je možno z receptom ali brez. Na voljo je bogata izbira okvirjev in stekel tako domačih proizvajalcev kot tudi iz uvoza. Očala tudi popravljam. Kljub temu, da je poletna sezona že krepko mimo, pa opozarjam še na ponudbo sončnih očal z UV filtrom, ki oči dejansko zaščitijo pred nevarnimi sevanji. Poleg tega so v ponudbi še zaščitna očala za delo, povečevalna stekla, tekočina Aosept in Lensan za kontaktne leče, tekočina proti zarositvi očal oziroma stekel, vrvice in etuiji za očala, krpice za očala... Sem še kaj pozabila? Ne, to je vse. Dodala bi kvečjemu to, da prodajam samo kvalitetno blago, za katerega sem prepričana, da bo kupcu pri uporabi v zadovoljstvo. SN: Drugi del vaše dejavnosti je vezan na okulistične preglede? MATEJA LIKEB: Okulistični pregledi, ki jih v moji ambulanti opravlja zdravnik specialist - okulist, so v povprečju vsakih štirinajst dni, običajno ob torkih ali četrtkih popoldan. Predhodno seje seveda potrebno naročiti osebno ali po telefonu 832-240, kjer nudimo tudi vse dodatne informacije. INFORMACIJE SN: Ko strankaopraviokulističnipregledinji zdravnik predpiše očala, kako dolgo je potrebno čakati nanje? MATEJA LIKEB: Če so stekla na zalogi in se stranki mudi, so lahko očala izdelana tudi v eni uri. Če je stekla potrebno naročiti in jih torej na zalogi ni, je čakalna doba največ deset dni. SN: Kako je v vašem lokalu urejeno glede načina plačevanja? MATEJA LIKEB: Največkrat se s stranko dogovorim za akontacijo pri naročilu, razliko doplača ob prevzemu. V izjemnih primerih je mogoč nakup na dva čeka. Pri tem bi želela še enkrat opozoriti na konkurenčne cene, ki same zase omogočajo ugoden nakup. SN: Delovni čas Optike Likeb? MATEJA LIKEB: Od ponedeljka do petka je optika odprta od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00. SN: Ko se vaša zasebna dejavnost počasi približuje prvi obletnici, gotovo razmišljate tudi o prihodnosti. Kakšni so načrti? MATEJA LIKEB: Glede bližnje bodočnosti imam predvsem en cilj, to je ponudba kontaktnih leč, ki veljajo nekako za artikel s prihodnostjo. Prizadevala si bom, da bi ga čimprej uvrstila v sklop svoje ponudbe, vzporedno s tem pa se bom še naprej trudila za kvalitetne storitve svojim strankam. Upam, da jih bo na tak način vedno več. KF Nazarje, Savinjska testa 2 IGEA d.o.o. NAZARJE (Delavska univerza) Savinjska cesta 2, 63331 NAZARJE Tel. 831-938, 831-962 OBVEŠČAMO da še sprejemamo prijave za vpis v programe srednjega izobraževanja - strojni tehnik - NAD. program - lesarski tehnik - NAD. program - ekonomsko komercialni tehnik Vse informacije dobite osebno pri nas ali po telefonu. H>SC Servis in prodaja vozil d.o.o. Skaletova 13, Celje nudi ugodno prodajo rabljenih Fiatovih vozil uvoz iz Italije, letnik 1992. Na zalogi UNO 1.1 ies, kat., 5 v, dodatna oprema. Informacije po telefonu: 063/34-332 ali 37-506. Del. čas od 7.30 do 15.30. OGLASI •Jpn d.o.o. Te]., (O63) 853 - 825 7 ^^SESTAVAKONFIGURACIJ PO VAŠI ŽELJI! tiskalniki> EPSON IN HAWLETT PACKARD PC AT 386SX/33 osn.pl.386SX/33 AUVA RAM 1 MB HDD 130 MB/15ms MAXTOR FDD 1.44' MITSUMI AT BUS+multi l/Ot2S/P/G)ACCER Graf.karta SVGA T9000 512 kB monitor mono svga 14' 1024*768 ohišje mini tover, display tiokovnica CHICONY SLO .102 PC AT 486/33.128c osn.pl.486/33, 128kB c. RAM 4 MB SAMSUNG HDD 130 MB/15ms MAXTOR FDD 1.44' MITSUMI AT BUS+multi l/0(2S/P/G)ACCER graf.karta SVGA T9000 512 kB monitor mono svga 14* 1024*768 ohišje mini tover, display tiokovnica CHICONY SLO. 102 92,900.00 SIT Do« 5.0 Window« 3,-f 129,900.00 SIT _ _ . .. v , . . V ceni ni zajet 5% prometni davek! POKL C, TE ' Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen! " Po dogovoru možnost dobave na dom! Marinet (D Zavrtite telefonsko številko 441-441 in poiz-vejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti. * Vas zanimajo cena, plačilni pogoji, kraj nakupa? * Bi radi primerjali, kupili dobro, pa Vam primanjkuje dragocenega časa? Informacije so brezplačne, pokličite 441-441. MARILLI kavbojke Diesel 3.152.00 SIT majice (stone wash) od 2.100,00 do 3.680,00 SIT bombažne trenerke (otroške, ženske, moške) Od 2.081,00 do 2.954,00 SIT bunde od 6.578,00 SIT dalje ženske pletenine bombažni puliji 1.281.00 SIT Odpiralni čas: 9.00 -12.00,15.00 -18.00 ob sobotah 9.00 -12.00 Za nakup se priporočamo! 9RX«9RXa9RXn9RX«9RX«9RX«9RXW9RX«9RX«9RX«9RX«9RX«9RX89RX«9RX«9RXI99RXS9RX«9RX«9; O G L A S I KRBAVAC d.o.o., Rečica ob Paki 45 63327 Šmartno ob Paki Tel. 063/885-218 POOBLAŠČENI FORD SERVIS Nudimo vam: - prodajo vozil - kompletne servisne storitve - reklamacijska popravila - prodajo originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme - olje in maziva ARAL in ELF - vse vrste in tipe pnevmatik in alu platišč Delovni čas: vsak delovnik od 8. do 17. ure Ob izgubi vašega najdražjega Vam nudimo kompletno storitev po ugodni ceni. Odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT. Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063-841-029. Trgovina z gradbenim in izolacijskim materialom Šmihelska c. 1, Mozirje, tel. 831-954. AKCIJSKA PRODAJA: - parket lamelni extra izvozne kvalitete m2 1.269,00 - parket S kvalitete m2 1.179,00 - cevi pocinkane za vodovodne instalacije - cevi črne za instalacije centralnega ogrevanja - radiatorji Jugoterm in Aklimat - barve, laki - material za vodovodne instalacije - material za instalacije centralnega ogrevanja UGODNI PLAČILNI POGOJI: - na 2 čeka brez obresti pri nakupu nad 10.000 SIT - na 3 čeke brez obresti pri nakupu nad 30.000 SIT - na 4 čeke brez obresti pri nakupu nad 50.000 SIT WSR8B#S8B8R8B#R8B8RRlB®RRBSRRR#SR8SRR8#RRB88RB8BIRR#RRB®SlJ® razi Mercator - Zgornjesa vinjska « kmetijska zadruga\ Mozirje z.o.o. Odkupujemo « v vse vrste gozdnih sortimentov: * CENE Hlodovina iglavcev ..F -12.000 SIT/m3 ....................I- 8.000 SIT/m3 ZGORNJESAVINJSKA OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA fax: 063/831-311 63330 Mozirje p.p.1 tel: 063/831-912 Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje obvešča vse svoje člane, da je vzpostavila stike s itd. Bukev ....................F-15.000 SIT/m3 ........................L -12.200 SIT/m3 ........................I - 9.000 SIT/m3 itd. Cene so NETTO in veljajo od 1. novembra 1993 dalje Po posebnem naročilu - posebne cene! PLAČILNI ROK - za hlodovino -15 dni Za večje količine oddanega lesa - možnost akontacije Odkupujemo tudi les iglavcev in listavcev za lesne plošče (goli, meterska drva, žamanje) z dostavo na GLIN POHIŠTVO - po najboljših možnih cenah. Pokličite nas na telefon: 831-033 ali 831-521! SLOVENSKO INVESTICIJSKO BANKO ŽALEC. Pogoji so ugodni! Predstavniki banke bodo v primeru večjega interesa nudili individualne informacije v prostorih ZSOP zbornice v Mozirju. Prijave na razgovor in dodatne informacije lahko vsi interesenti dobite v Obrtnem domu pri sekretarju v Mozirju, ali po telefonu 831-912. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE OB SAVINJI objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. PLINSKI KOTEL 150 L - PK 150 (nerjaveča kovina) letnik 1977. 2. DELOVNA MIZA OH2 1300 x 700 x 850 (nerjaveča kovina). 3. ELEKTRIČNA PEČICA GEP-3, troetažna, letnik 1982. Licitacija bo 15.11.1993 ob 8.00 uri pri Osnovni šoli Blaža Arniča Luče ob Savinji. Izklicna cena bo določena na dan licitacije. Interesenti morajo plačati varščino v višini 10 %. Ogled je možen po predhodnem dogovoru na telefonsko številko 844-001. S S « «c E SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, E ■ ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES \ %. HOČEVAR MILAN, ZADREČKAC.17, NAZARJE ° SB SB » » PONUDBA « SB SB * Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v J * servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih * a zaves. a * V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, S j rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, «j * oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, j ® kar je najboljše za vas. J S V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali S « vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno « S ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. j CK « ” S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju £ » vašega odziva vas lepo pozdravljamo! = a a « « Jfl » §S8888884B888B884S888B8a488a88888S8B8S884S888S8B888a868£ ZAHVALE Jesenski veter je zapihal, Bog le k sebi je poklical, a ti si vedel, v naših srcih boš ostal, ko v trpljenju si zaspal. ANTON PRELESNIK Zapustil nas je 17.10.1993 Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani; dr. Žunterju, sestrama Veri in Mariji, sosedi Pavli. Zahvala g. župniku Koštrc Stanislavu za lepo opravljen pogreb in govor, g. dekanu, g. Vizjaku, Ivanu Grudniku, pevcem, vsem darovalcem cvetja, sveč ter za vse darovane sv. maše. Vsem iskrena hvala. ZAHVALE Ah črn dan je moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko se bilo je točiti, a ves jok in solze so zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARKA KOLENCA iz Gornjega Grada se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-nkom, prijateljem in sosedom za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo kolektivu Izletnik Mozirje, Celje, gasilcem, članom ZŠAM in vsem lovskim družinam ter savinjskim rogistom za poslednje žalostinke. Zahvala velja tudi govornikom g.Remšaku, g. Klemenaku in g. Golobu za ganljive besede slovesa Iskrena hvala pevskemu zboru iz Bočne, g. župniku za opravljeno sveto mašo in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. ANDREJU Globoka je praznina in pekoča bolečina, ko smo Tebe izgubili, ki srčno smo Te ljubili, vsi Tvoji I ZAHVALA 15. nov. mineva leto, ko je po hudi in težki bolezni za vedno zaspal naš ljubljeni Andrej Podpečnik. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in toliko pomagali, prisrčna zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali toliko sveč, vencev in sv. maš in vsem, ki prihajate k njegovemu preranemu grobu, mu prižigate svečke ter nosite cvetje. Iskrena hvala! Vsi njegovi Za vedno se je poslovil od nas RUDI KOZOVINC Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga obiskovali med boleznijo in nam pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Srčno se zahvaljujemo gospe Alji Fazarinc za vso pomoč, ki mu jo je nudila, kolektivu šole Gornji Grad za vso pozornost, ki so mu jo izkazali in tov. Zidarnu in Cajnerjevi za prisrčne poslovilne besede. Žalujočhžena Ivica in hčerka Vlasta z družino Njegovi najbližji •* ; ; ^’Tll i< _ OGLASI /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje OBČANOV Ljubljanska banka Slošna banka Velenje d.d. od 1. NOVEMBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 21,23 1,60 Žiro računi 19,14 1,45 Hranilne vloge na vpogled 19,14 1,45 Varčevalna knjižica 41,60 2,90 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 58,22 3,84 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 59,62 3,92 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 61,02 3,99 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 29,93 2,18 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 48,42 3,30 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 51,22 3,46 -depoziti nad 100.001,00 SIT 54,02 3,61 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 52,62 3,54 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 55,42 3,69 - depoziti nad 100.001,00 SIT 56,82 3,77 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 56,82 3,77 Depoziti vezani nad 12 mesecev 58,22 3,84 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 - za čas od 91 do 180 dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 66,62 4,29 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 96,02 5,69 3Ü RENAULT SERVIS LEVEC d.o.o. RENAULT UGODNA PONUDBA TRAKTORJEV RENAULT: TIP ...........(MOČ/KM) 58-34MX .........40/54 75-32 MX ......51/70 75-34 MX ......51/70 90-32 MX ......61/83 90-34 MX ......61/83 Informacije: Karel Natek, Mozirje, tel. 831-642 Za bistre glave Rešitev ugank iz 21. številke: Prijatelja si delita orehe (prvi tri, drugi pet), Delitev jabolk (prvi pet, drugi sedem), Let vran po zraku (66 + 33 + prijatelj - 100). WM I &cAet&& Res smo že kar navajeni, da v ljubljanskih glasilih javnega obveščanja preberemo aliposlušamotrditve, ki nakazujejo, daje le Ljubljana "prava" Slovenija. Tako smo mali in še manjši izpademo s takšnimi namigi. Pravo cvetko je utrgal v petkovi kulturni oddaji (22. oktobra) govorec ko je govoril o nekem tilmu, ki da ga bomo videli v Ljubljani tega in tega dne, nadaljeval pa je "v ostanku Slovenije" pa tedaj in tedaj. Torej vse kar ni Ljubljana je po njegovem vzvišenem mnenju "ostanek" ali z drugo, milejšo besedo povedano "provinca". Pa gospod pozablja, da prav s te province pritekajo denarci, da je lahko "center" tako mogočen. Kar spomnimo se Cankarjevega doma, ko so tvorci tega projekta zatrjevali, da bo ta veličasten kulturni hram enakovredno služil Ljubljani kot tudi vsej Sloveniji. Nihče pa ni povedal kako bodo množice iz podeželja sploh pomislile na obiske tega elitističnega centra in kako bi jim to sploh bilo omogočeno... Naša kultura pa doživlja velike razlike, medtem koje v središču ponudba pretirana, na deželi naša društva včasih niti za kurjavo nimajo. V mrzlih dvoranah pa še tako krepak "podeželan" ne more vaditi. Smo pač le "ostanek' nečesa, kot je gospod z dolgo brado in v kavbojkah na TV dejal! Igrice, ki žal to niso, si dovoljujejo tudi naši vrli "poslanci" na sejah skupščine občine Mozirje. So se pač naučili od njihovih velikih bratov v glavnem mestu... Tisti, ki jim usoda ljudstva, torej zaupajočih volitev, nič ne pomeni, se še naprej"koljejo"vznamenjunajrazličnejšihpolitičnih barv. Stvari niso več neresne, so že nevarne, pa se lahko vprašamo, kje je sploh vest tistih, ki onemogočajo odgovorno delo skupščine. Veliko ljudi močno skrbi vsakdan, preživetje in še kaj drugega, nenazadnje pa domovina, ki je pač samo ena, poslancev pa je veliko in še menjajo se po želji ali potrebi... Pred volitvami so narodnjaki, pozneje pa postanejo zgolj orodje v rokah političnih spletk, čeprav so v večini ljudje, ki bi se morali že zaradi razgledanosti zavedati, kam takšna pot zmede in podtikanj vodi. Kako bodo spet sladki, ko bodo volitve... Demokracija je pametna stvar, ki vsvetu s tozadevno tradicijo spoštuje enakost v različnosti brez omejitev. Pri nas je seveda še vsa rosna in v povojih. Oblast je menda, v rokah nesposobnežev in to, kot se sliši, na vseh nivojih. Po podjetjih, tistimi v družbeni lasti še posebej, lomastijo vase zaverovani poslovni organi, kot se učeno imenujejo, in to brez čuta za človeka in odnose, ki so za kulturne ljudi v rabi. Ljudje so zaenkrat še tiho, delajo in trepetajo za negotova delovna mesta. Mimogrede se na njih plečih rešujejo tudi zgrešene poslovne odločitve sedanjosti in preteklosti. Komur ni po godu pa tako ali tako lahko gre. Ve se, kam. Na cesto. Čudni časi celo za, zakonitosti tržnega poslovanja. Nekdo bo seveda moral prisluhniti in sprostiti psihični naboj ljudi. Morda sindikati. Čas bo, da tudi oni opravičijo svoj obstoj. Čas ozimne je namreč minil. Še sreža, da v demokraciji, to se pravi željeni družbeni ureditvi, za katero se bitka še bije, cesta sprejema vse brez razlik. Mozirski poslanci so prave korenine. Varčni in v celoti ljudstvu predani. Na zasedanja skupščin ne hodijo menda zaradi povsem preprostega razloga. Ocenili so, daje breme potnih stroškov (denar za sejnine so namreč že porabili) prevelik zalogaj v škodo proračuna, katerega polnijo v mozirski parlament zazrte oči davkoplačevalcev. Velikodušna gesta, ni kaj. Ampak kaj za vraga razmišljajo tisti, poslanci, ki kljub vsemu vztrajno in neuspešno hodijo reševat občinsko barko. Pa še potne stroške si pustijo izplačati. Kakšna nehvaležnost! Po znanih podatkih zakona v prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam (te bitežko primerjali z gosti) ni še nihče spremenil ali četo ukinil. Gostinci poznajo seveda svojo računico, v kateri je bolj malo prostora za etiko in dolžnost zaščititi goste pred od alkohola prenapetimi člani gostilniške družbe. Tolar je pač tolar pa če prav se jih posledično zgubi deset. Pa še zamere ni nobene. Sicer pa je gostinstvo ena od nosilnih vej turizma, v naši dolini deklariranega za glavno gospodarsko panogo. Doktorje dovoljeno neovirano zmerjati predsednika IS v dovolj ugledni družbi, do takrat se lahko od resničnega turizma poslovimo. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Naj razume, kdor more? »iiniiinniiimiMmiMniiHiinunitimmiiisai ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ’ 19 20 21 “ 23 24 25 t 27 26 ■ 29 30 ==Z1 31 32 cr 33 34 35 * 37 38 39 - _ ' 41 42 ■ * 44 45 • 47 48 49 50 51 52 53 ime, priimek: Ü m O at TJ o o 2 > O N > C > KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da ime slapa nad pen-sionom z istim imenom v Logarski dolini. 1. V katerem mestu je v začetku tega stoletja živelo največ Slovencev: R ... v Ljubljani 5.. . v Mariboru P ... v Trstu 2. Lipa je simbol slovenstva, katero drevo je simbol nemštva: U. .. smreka 1.. . bor A... hrast 3. Kaj pomeni tujka aliansa: V. .. odrsko delo L... zveza držav J ... geometrijski pojem VODORAVNO: 1. Umetno gnojilo z dušikom; 8. Zaselek pri Lučah; 15. Ameriška zvezna država; 16. Eden od dvanajsterih Kristusovih učencev; 17. Uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika; 18. Bajeslovni letalec, Ikarjev oče; 20. Kemijski simbol za galij; 21. Trščica, troha; 22. Splošni plan; 23. Groba volnena tkanina za športne suknjiče; 25. Sukanec; 26. Delavec v livarni; 27. Ljudje, ki za izpolnitev določenih zahtevjamčijo s svojim življenjem; 28. Avtomobilska oznaka Ancone; 29. Karta pri taroku; 30. Obljubljena judovska dežela; 31. Letni čas; 32, Igralec v burleski; 33. Vulkansko žrelo; 35. Indijski fizik, nobelov nagrajenec (Chandrasekhara Venkata); 36. Krste Crvenkovski; 38. Ime francoskega filmskega režiserja Vadima; 39. Orač; 40. Kitajski cesar, ustanovitelj dinastije Ming (Cu); 41. Rimski bog ljubezni; 42. Skupek las; 43. Morečestanje; 44. Kemijski simbol za talij; 45. Vrstazačimbe; 46. Kemijski element (Ti); 47. Država v državi; 50. Naranrlni okras na častniških uniformah; 52. Sladilo, ki je precej slajše od sladkorja; 53. Igra z žogo. NAVPIČNO: 1. Zaselek pri Ljubnem; 2. Olivno zelena rudnina; 3. Komolec; 4. Desni pritok Zahodne Morave; 5. Himalajska koza; 6. Edo Mohorko; 7. Ime skladatelja Gobca; 8. Kdor se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne izobrazbe, mazač; 9. Drag kamen; 10. Zaselek pri Gornjem Gradu; 11. Viktor Savnik; 12. Spielbergov vesoljček; 13. Majhna žoga; 14. Pravljični junak iz Tisoč in ene noči; 19. Letni gozdni posek; 22. Zver iz rodu mačk; 23. Čreslovina; 24. Vrsta prevoznega sredstva; 26. Svetilo za ojačevanje svetlobnega sevanja, ki daje oster curek; 27. Dolina pod Triglavom; 29. Prvi rimski papež; 30. Nadležen insekt; 31. Zvijačnež v Shakespearovem Othellu; 32. Medicinska cevka za pregledovanje ožilja; 33. Gramatik iz Mallosa, Aristokratov nasprotnik; 34. Žensko ime; 35. Ime hrvaškega revolucionarja Končarja; 36, Borilna veščina; 37. Sol cianove kisline; 39. Književno delo; 40. Božje čaščen predmet pri primitivnih ljudstvih; 42. Južni sadež; 43. Sredstvo za umivanje; 45, Nekdanji ruski vladar; 46. Tulec, etui; 48. Knut Hamsun; 49. Kemijski simbol za lantan; 51. Drugo ime reke Pad; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev kviza iz 21. št.: Lenart. Rešitev križanke iz21. št.: VODORAVNO: Botanik, Karitas, agonija, apokopa, koran, namig, EV, Ares, Pirej, Arta, lek, rabin, Klein, AK, Taras, flavta, Ciril, Slava, gramoz, spora, OG, Volog, Akira, sto, Atik, UNRRA, atol, ja, araba, Alani, artikel, Laponec, Kyriaki, amarela. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT): Stanko ŠTIGLIC, Savinjska cesta 2, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT): Bojana PAPAZOV, Praprotnikova 7, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Jože SLATINŠEK, Prod 12, Ljubno ob Savinji. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe trgovine CIZEJ iz Pariželj. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 22. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 15.novembra 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjskac.4,Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala Optika LIKEB iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri vvrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23.št SN IME IN PRIIMEK: NASLOV: 4. Kako se imenuje tokijsko letališče: E... Narita I... Čangi O... Fornebu 5. Katera hrana se imenuje čapati: T ... turška začinjena juha N ... himalajski kruh iz moke in vode M ... ruska različica čevapčičev 6. Ali je bilo leto 1900 prestopno leto: H ... da Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT Biserki Orlovic iz Sp. Rečice 69 Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku v OPTIKI LIKEB v Mozirju. Čestitamo! 8»&88«ft88ftft88ftft8gSfl!8gSfe88Sa88fta88fta88««88fta88«a88«ft8B«&8g«ft8gftft8gftft88fta88£ft88£ftg8fte« SAVINJSKA trgovska družba d .0.0. Žalec IZREDNO UGODNE CENE: Kava brazil kg ........ 459,00 Spodnje perilo .... zelo,zelo ugodno Flanela srajce........ 1.473,00 Pisalni set - 6 delni .1.051,10 TV GORENJE 51 cm, TT . 44.200,00 Pralni stroj GORENJE .... 41.400 Pomivalni stroj INDESIT . 66.530,00 Možnost nakupa na 5 čekov brez obresti ali na kredit Prodajalna GAJ Mozirje (nova avtobusna postaja) Tel. 832-825 4» D US ETI d. 0.0.1 podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve » in 2 URATNIK FRANC * popravilo drobne kmetijske mehanizacije “ vam nudita na svojem sedežu v Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), Braslovče: SERVIS: - vseh vrst motornih žag -vrtnih kosilnic - kosilnikov in motokultivatorjev - ostale drobne kmetijske mehanizacije In vas vabimo v svojo prodajalno, kjer vam nudimo: - motorne žage -vrtne kosilnice - kosilnice na vrvico JONSERED - vrtno orodje - stroj za drobljenje in mletje žit - rezervne dele za motorje ACME, LOMBARDINI, MAG - meče, verige, pogonske zobnike za vse vrste motornih žag (OREGON, STUHL) - originalno dvotaktno olje JONSERED za vse vrste motornih žag H N H M » M POSEBNO UGODNA PONUDBA V NOVEMBRU: ; SOBNE PEČI NA PETROLEJ NA 2 obroka za 40.000,00 SIT! £ ODPRTO OD 7.00- 18.00, SOBOTA OD 7.00 DO 12.00. 2 Informacije na telefon: 063/721-137 ■ sa ftB«8ftlll88SB!88ftB88fift88ftBS88fta88ft«88&ia88ftft88fta88ftB88ftB88gBI88S& mss*. 5*1 ffitiflivflii Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 02.11. do 07.11. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 08.11. do 14.11. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 15.11. do 21.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med Ljubno, tel. 841-769 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 01.11. do 07.11. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 08.11. do 14.11. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 15.11. do 21.11. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju da, se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25- 841, kjer dobite vse potrebne informacije. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA: * Velika knjiga posterjev o dinozavrih * Goscinny: Astreix. Zlati srp * Novak: Lepotec Bučko (Zvesti prijatelji) * Riha: Še vedno nosimo otroška oblačila * Riha: Spimo, dokler ne pride pomlad * Riha: Prebudimo se, ko se stemni * II. STROKOVNA LITERATURA: * Kmecl: Slovenija iz zraka * Zalar: Dežele na koncu sveta * Kedler: Vrelec mladosti * Lambert-Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav * III. LEPOSLOVJE: * Esterhazy: Hrabalova knjiga * Pahor: Vila ob jezeru * Križnar: Šam-bala:z biciklom v Tibet * Korun: Kača in jaguar: Zbirka Veličastnih pet: Frančič: Sovraštvo, Lainšček: Astralni niz , Malik: Lovišča, Mazzini: Zbiralec imen, Morovič: Tekavec * Jančič: Glas pekla II. del * Jesih: Soneti drugi: pesniška zbirka * Slapšak : Mala črna obleka * Kavčič: Stebri družbe * Grom: Skoraj tisoč noči: zadnja reportaža * IV. VIDEOKASETE: ' Igralec = The Player * Lovčeva poteza = Knight Moves * Kitajsko dekle = China Girl * Končni obračun = Final Alliance * Begunci = Runners * Izgubljeni v Sibiriji = Lost in Sibiria * Dvojčka v zvezdah = Gemini 'The Twin Stars" * Leta niso pomembna = 40 Carats * Popotnik = Voyager * Vse njune ločitve = Every time we say Goodbye * Berlin Blues = Berlin Blues * To noro življenje = That’s Life! * Vroče mesto = The Hot Spot * Babica gre na jug * Vonj ciklona: Perfume of the Cyclone * Vojaški zapor = Cadence * Glengarry Glen Ross * Pingvin Pingo (RISANKA) SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB S A VINJI 06.11. in 07.11. JURSKI PARK - ameriški film 13.11. in 14.11. ŠPICLJI-ameriški film-triler KINO "JELKA " NAZARJE 07.11. ZADNJI DOBRI MOŽJE - ameriški film - akcijski 13.11. in 14.11. MESO - ameriški film - erotična komedija KINO "DOM " MOZIRJE 06.11. in 07.11. MADE IN AMERICA - ameriški film - komedija 13.11. in 14.11. NEOPROŠČENO - ameriški film - western drama 1 m Celje - skladišče MA Q_per 7/1993 Mali oglasi do 10 besed Savinjskih novic, so brej SIT. Mali oglas v okvirju RTV servis na vašem don Antene klasične in satelitske, montaža in popravila. Prašnkar 5000001034,22 COBISS ® komplet po nizki ceni. Tel.: 832- 845-194. Prašiča - 170 kg mesnatega za domače koline - prodam. Tel.: 063-845-108. Prodam šivalni stroj RUŽA STEP ELECTRONIC malo rabljen s kovčkom in šivalno mizo. Cena po dogovoru. Tel.: 832-578. * Prodam Golf diesel 1.85 nemške izvedbe, original pomična streha, cena po dogovoru. Tel.: 063-841 -102. C 64 prodam s kasetofonom, modulom, turbo joystickom, raz-delilcem, 7 kaset in ČBTV, cena po dogovoru! Tel: 831-117. Harmoniko Weltmeister 60 basno, še neuporabljeno prodam, informacije po tel. 885-196 - zvečer. Mlajši upokojenki nudim stanovanje, hrano za pomoč pri ostarelih. Tel.: 842-054. Prodam sivo in belo domačo volno. Tel.: 844-127. Za 1900 DEM prodam trabant limuzina, registriran 8.10.94, odlično ohranjen, dodatno opremeljen. Tel.: 832-733. Ugodno prodam elektromotor 380 V - 1400 obratov 4 KS in trofazno črpalko za hidrofor. Tel.: 831-264. Prodam enoosni traktor Gorenje muta, cena po dogovoru. Tel.: 885-840. Prodam Tori vespo "let 90" dobro ohranjeno. Tel. 831-146 zvečer. Sedežne prevleke za SUZUKI SWIFT 1,3 in za 101 prodam. Tel.:831-501. 646. Otroci! Prodam vlak na batarije 3.000 SIT. JEZERNIK, Solčava 19. Prodam dekliški smučarski kombinezon, za 16 let. Tel.: 841 -527. Kompletna ponudba rezervnih delov tudi po naročilu, dodatna oprema, oblačila! Kolesarski servis PROFI. Servisiranje koles. Tudi kolo potrebuje nego. Le vzdrževano kolo je varno kolo. Kolesarski servis Profi 841-055. Prodam rodovniškega rotweiler-ja, starega 1 leto in pol. Tel.: 832-149. Prodam nov sobni termostat s programsko nastvitveno uro. Cena ugodna. Tel. 831-574. Prodam trajno žarni štedilnik Kuepperbusch. Tel. 832-236. Podjetje Aklej, generalni uvoznik Ruske mehanizacije pogodbeno zaposli več trgovskih potnikov, za delo na terenu na območju celotne Slovenije. Interesenti morajo imeti znanje o kmetijski mehanizaciji, morajo biti komunikativni in imeti osebni avto. Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev. Plačilo je zelo dobro in bo izplačano ob realizaciji. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 062/104-764. Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE