lokonca tedna bo prevlado Št. 28(1665) Leto XXXII NOVO. MESTO četrtek, 'c 9. julija 1981 Cena; 10 din 13. februaVja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Posavski indeksi Dosežki, ki jih ne napihuje le stopnja inflacije Po doseženem celotnem prihodku v prvem četrtletju letos vodi krška občina z indeksom 147 (Sevnica 141, Brežice 137). Pri dohodku je indeks krške občine se višji . - 152 (Sevnica 144, Brežice 119), kolikor je v Krškem Judi^ čisti dohodek (Sevnica 143, Brežice 114). To so kar lepi dosežki, če pripišemo, da znaša za (sto obdobje slovensko povprečje čistega dohodka v indeksu le 125. Osebni dohodki so po drugi strani porasli le za 20 odstotkov v Primerjavi z enakim obdobjem leta 1980. Da so bili v sevniški občini (z izjemo izgubarjev) res dobri gospodatji, pove podatek o amortizaciji: v primerjavi s prvim četrtletjem 1980 je bila letos višja za 238 odstotkov! V republiki je znašal ta porast le 159. Krška občina je za amortizacijo izdvojila celo 280 odst. več! Ni mogoče trditi, da te dosežke napihuje zgolj porast cen. V vrsti posavskih podjetij so namreč pred devalvacijo, katere niso spremljali še ustrezni ukrepi, »startali” z nizkimi • osnovami. Obnašali so sc torej stabilizacijsko. Ali to vsepovsod tudi ustrezno cenijo? A. Ž. FRANCE POPIT V PETEK V TREBNJEM Za jutri je v Trebnjem sklicana seja občinske konference ZK, na kateri bodo sodelovali tudi komunisti iz občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta ter sekretarji tistih osnovnih organizacij, pri katerih se je nedavno mudila delovna skupina CK. Na seji, katere se bo udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit, bodo obravnavali oceno o delovanju ZK v trebanjski obči- JESENl POBRATENJE KRŠKEGA Z OBRIGHElMOM Že v leto 1970 segajo stiki krške obline z občino Obrigheim v Zvezni republiki Nemčiji. Tedaj so Krčane zanimale izkušnje Nemcev pri gradnji jedrske elektrarne, ki deluje tamkaj že več let. Najstarejši stiki so rodili pobudo, da bi s podpisom listine o sodelovanju in pobratenju vezi še poglobili. Devet priznanj tabornikom Dolenjske Republiški pokal za 1. mesto mlajšim medvedkom iz Šentjerneja Na 8. zletu slovenskih tabornikov v Ilirski Bistrici so v soboto zvečer slovesno podelili najvišja zvezna in republiška taborniška priznanja, v nedeljo pa je bilo osrednje slavje, kr se ga je udeležil tudi predsednik predsedstva SFRJ in prvi predsednik Zveze tabornikov Jugoslavije Sergej Kraigher. Za dolgoletno predano in zaslužno delo v taborniških vrstah so prejeli zlati znak ZTS: Jovo Gro-bovšek, predsednik občinske zveze tabornikov v Novem mestu, Marija Šali iz Straže in Milan Obradinovič iz Šmarjete. Srebrni znak ZTS pa so dobili Tone Rems, Renata Pavlin, Anka Smole, Boris Vlaisavlje-vič in Krešo Tonias iz Novega mesta ter Samo Senica iz Straže. Na Dolenjsko je prišlo tudi več zlatih značk ZTS, ki so jih podelili ob 30 -letnici organizacije prvim članom te priljubljene specializirane mladinske organizacije v naših občinah. , Kam pripelje vztrajno in zvesto delo, pa so na republiškem tekmovanju medvedkov in čebelic pokazali mlajši medvedki iz Šentjerneja, ki so prvaki Slovenije za 1981 v taborniškem mnogoboju. Na lepa mesta so sc uvrstili tudi drugi taborniki iz Šentjerneja in Šmihela pri Novem inestu. S. H. J -----------------------—------------------------------------------------------------------ denarja zbrali belokranjski borci, * o vklesani verzi pesnika I ojzeta * * H Krakarja: Ko i/. prvih isker ,'pia- 5 men se je vžgal,/ že so njegovi zublji vas použili./ Življenje ste /življenju poklonili:/ vaš prah odtod/ se v neminljivost dviga. Slavnostni govornik dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije, je med drugim dejal: „Ko se danes na tej proslavi Dolenjske in Bele krajine spominjamo začetkov narodnoosvobodilne borbe, moramo reči, da je bil prav v tem delu Slovenije razvoj Osvobodilne fronte in partizanske vojske zelo hiter in uspešen. Že v letu 1941 je mreža terenskih organizacij OF pokrila vse te kraje, tu so zelo uspešno delovali okrajni in okrožni odbori OF s številnimi aktivisti, ki so požrtvovalno in junaško izvrševali predvsem tiste naloge, ki so bile v neposredni zvezi z ustanavljanjem in utrjevanjem partizanske vojske in izgradnjo ljudske oblasti. Bela krajina je bila pomembno središče političnega vzpona osvobodilnega gibanja in še posebej izgradnje ljudske oblasti in slovenske državnosti.” Seveda je dr. Brecelj opozoril na številne naloge, ki se postavljajo pred vse v današnjem času, zlasti naloge pri izvajanju politike gospodarske stabilizacije in o dogodkih na Kosovu, ki se tičejo „nas vseh, vseh narodov in narodnosti naše socialistične skupnosti.” Svoj govor je tov. Brecelj sklenil: »Položaj Jugoslavije v mednarodnem svetu je trden. Tak položi pa je odvisen od njene notranje trdnosti. Zato je še posebej pomembno, da uresničujemo cilje gospodarske . stabilizacije, da razširimo in utrdimo politično, ekonomsko in kulturno mednarodno sodelovanje, da povečamo gospodarsko sodelovanje z neuvrščenimi deželami.” Po prijetnem kulturnem programu se je v tej vasici nadaljevalo prijateljsko srečanje borcev, mladine, občanov Bele krajine in Dolenjske. A. B. Da ne bi danes pozabili Za praznik prerojena Dobova — Združili več jubilejev ★ ★ * * ★ * * * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ * ' * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ J VELIČASTEN SPOMENIK - Eden od petih preživelih borcev Prve belokranjske čete Franc Košir je na proslavi dneva borca, pravem ljuddcem zborovanju na Gornjih Lazah, odkril veličasten spomenik begu te čete in vse Bele krajine za svobodo. Pot od smrti do zmage Ljudsko zborovanje za dan borca na Gornjih Lazah Osrednja dolenjska proslava dneva borca na Gornjih Lazah je bila pravo ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 5.000 ijudi iz širše Dolenjske. Na tej lepi proslavi je eden redkih preživelih borcev Prve belokranjske čete Franc Košir odkril veličasten spomenik, delo Stojana Batiča, ki govori ne samo o junaštvu in tragediji te čete, V Dobovi so svoj prvi krajevni praznik 7. julij posvetili spominu na trpljenje izgnancev, štiri dolga leta oropanih za domovino in obsojenih na životaijenje v nemških taboriščih. Prazniku so dali slovesno obeležje še drugi jubileji: 40—letnica OF in vstaje jugoslovanskih narodov, 60-letnica gasilske godbe iz Loč in 2Obletnica moškega pevskega zbora iz Dobove. Vsak krajan je tokrat prispeval svoj delež, da so te obletnice počastili tako, kot zaslu-žijo. Osrednja nedeljska prireditev, ki se je začela s sprevodom devetih godb na pihala iz Slovenije in Hrvaške, bobnarjev gasilcev, pripadnikov JLA, civilne zaščite, pionirjev, mladincev, tabornikov, športnikov in planincev, je privabila nekaj tisoč ljudi z obeh strani Sotle. Med gosti so domačini zlasti prisrčno pozdravili rojaka Franca Šetinca, govornika na zborovanju. Mnogi krajani so skupaj z njimi delili usodo izgnanstva in ob njegovih besedah podoživljali trplje- nje, prežeto z upanjem na vrnitev, na svobodo. Ko so bili spet doma, so se s podvojeno voljo zagnali na delo. Napredek je spremenil nekdanjo podobo njihovih vasi, zlasti Dobove. »Lahko ste ponosni na vse, kar ste ustvarili,” je dejal Franc Šetinc in jih pozval, da bi še naprej ohranili tako enotnost, s kakršno so* se lotili priprav na praznovanje svojega prvega krajevnega praznika. Dan prej je Franc Šetinc prisostvoval otvoritvi razstave »Izgnanci” v domu upokojencev. Razstavo je pripravil Posavski muzej in jo začel s prikazom predvojnega revolucionarnega gibanja v Dobovi, z zborovanji Ljudske fronte, z nastankom partijske organizacije in njenim delom v letu 1941. Ogled razstave so zbrani Dobovčani sklenili v razgovoru s Francem Šetincem o knjigi »Izgnanci” in njegovim sovaščanom prof. Jožetom Vogrincem o knjigi »Nočem umreti v Šleziji”. < Oba avtorja so krajani zasuli z lastnimi spomini, z obujanjem skupnih doživetij v izgnanstvu, prežeti z željo, da ti dogodki ne smejo v pozabo in da morajo tisti, ki znajo vrteti pero, še pisati o njih. marveč o velikem in uspešnem boju vse Bele krajine za svobodo. V imenu odbora za postavitev spomenika je spregovoril Lojze Ratajc, ki je orisal tragedijo Prve belokranjske čete v tem kraju novembra 1941, ko je v neenakem boju padlo devetnajst od devetindvajsetih borcev. Na spomeniku, za katerega so veliko ♦»♦♦»»j**************************************-************************* S krvjo napisan plebiscit V brestaniškem gradu odprta muzejska zbirka političnih zapornikov in internirancev — Govoril Franc Šetinc - Med gosti tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije ,,Z muzejsko zbirko opozarjamo ves svet na strahote in zverinstva, ki se ne bi smela nikoli ponoviti,” je dejal med drugim predsednik OK ZK Krško Jože Habinc na nedeljski proslavi ob letošnjih jubilejih in dnevu borca zbrani množici (med to so bfli tudi bivški politični zaporniki in interniranci) na brestaniškem gradu. Zbirka o le teh tvori z muzejsko zbirko o izgnancih, postavljeni že leta 1968, zaokroženo celoto. Muzej v brestaniškem gradu, obogaten z več kot 1200 eksponati, nazorno priča, kako »trnova pot je vodila do zmage, pot našega ljudstva, številnih brezimnih junakov, ki so jim lahko vzeli vse, le misliti in čutiti slovensko ne,” kot je poudaril slavnostni govornik, sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Govornik je izrekel pohvalo krSci občini, njenim delovnim kolektivom, gradbenikom in elektrikarjem, ki so tako nesebično pomagali pri preurejanju grajskih dvoran in hodnikov, da bi v njih hranili tisto, kar ne sme v pozabo. Opozoril je tudi na nekatera pereča družbena vprašanja. »Nekateri hočejo več socializma, kot so ga pripravljeni in sposobni ustvariti. Pri tem nikakor ne mislim samo na poslovodne strukture, temveč tudi na mnoge delavce, iti ob vseh svojih prisegah na socializem zajemajo iz sklede več, kot je v njej. Tc vrste potrošniška mentaliteta je rakasta rana sedanjega trenutka.” Omenil je še nesprejemljivo večanje dohodka s pomočjo cen in poudaril, da nobena skupnost in noben posameznik ne bi bil vreden časti, da hrani takšne muzeje in spomenike, če bi KULTURNIKI PRI VOJAKIH -V soboto popoldne so bili v taboru inženircev, ki gradijo cesto od Jelovca do Boštanja, člani kulturno prosvetnega društva Anton Uinck -Okiški iz Boštanja. To je k eno od gostovanj amaterskih skupin med vojaki. Le-ti bodo krajanom pripravili tudi svoje nastope. dopuščal, da praksa odstopa od njihovega izročila. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so sc ubrano dopolnjevali recitatorji, senovski delavski pihalni orkester in moški pevski zbor DKD »Svoboda" iz Brestanice, so si udeleženci proslave, med njimi je bila tudi članica sveta federacije Lidija Šentjurc, ogledali muzejsko zbirko, ki sodi pod okrilje Muzeja ljudske revolucije Slovenije. P. PERC DOLG DO TITA IN KARDELJA - ,Najlepši spomenik, ki naj večno živi, je njuno delo samo, ki mora prehajati v ustvarjalnost vedno novih generacij, da, tudi y njihova nova in nova revolucionarna dejanja,” je poudaril Franc Šetinc, ko je spregovoril o izpolnitvi našega dolga do osebnosti, kakršni sta bili tovariš Tito in Edvard Kardelj. NAGRAJENI SAMORASTNIKI Na letošnjem salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije so podelili velike častne nagrade Ivanu Laekoviču - Croatu, Tomislavu Pctranoviču - Rva-tu, Josipu Pintariču in Ivanu Rabuzinu. Častno nagrado občinstva sta prejela Milan Ge-ncralič in Sandi Leskovec, častna priznanja umetniškega sveta pa Milan Gencralič, Stje-pan Ivanec in Bruno Paladin. Sandi Leskovec in Hamdija Hadžič sta dobila pohvali umetniškega sveta. Trebnje srce likovne naive Slavnosten zaključek XIV. tabora in otrvoritev 6. salona likovnih samorastnikov v Trebnjem — Govoril je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc .poslanstvo umetnosti ne more biti celovito in osvobodilno, če ni ta umetnost po eni strani sorazmerno družbeno osamosvojena, če ne priznava svojih lastnih zakonitosti, po drugi pa življenjsko zraščena z družbenim bitjem, v kakršnem nastaja. Umetnost ne more osvobajati, če ni sama svobodna, sama pa ne more biti svobodna, ce je zaverovana samo vase, namenoma izločena, odtujena od delovnega človeka, ljud- stva,” je med drugim dejal sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ko je v petek, 3. julija, govoril v Trebnjem na slovesni otvoritvi 6. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije in ob zaključku XIV. tabora likovnih samorastnikov. Ko je F. Šetinc očrtal vlogo, ki jo imata trebanjski prireditvi za ljube teljsko kulturno ustvarjalnost, je spregovoril o kulturi kot bistveni sestavini socializma in samoupravljanja ter opozoril na prepotrebni pre- OTVORITEV 6. SALONA - Otvoritve 6. salona likovnih samorastnikov Jugosiavge se je uaeiezuo veliko ljubiteljev likovne umetnosti (Foto: MiM) mik, da delavski razred preneha biti samo financer kulturnih dejavnosti, marveč naj bi kultura postala njegova lastna duhovna in socialna moč. »Naša glavna naloga v prihodnje je združiti delo človeških rok in uma ... Po tej poti bomo zagotovili soodvisnost in soodgovornost vseh delovnih in ustvarjalnih sil, da bo v največji možni meri odpravljena možnost za to, da bi se v naši družbi bohotile težnje ali sile, ki bi se povzpele nad njo, torej nad delavski razred, nad delovne ljudi,” je zaključil Šetinc. Trebnje je s svojima likovnima prireditvama svojevrsten dokaz o živosti kulturne samoraslosti in o živosti pristnih ustvarjalnih sil zunaj meja akademizma. Ker se na njima srečujejo številni ustvarjalci iz vse Jugoslavije in iz prijateljskih držav, pomagata tudi pri spletanju trdnejših vezi med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi: mednarodni tabori pa utrjujejo ugled Jugoslavije v sve tu. Že sam podatek, da je od leta 1968 v Trebnjem ustvarjalo 135 umetnikov in da so pripravili 60 razstav, je dovolj zgovoren dokaz o moči t. i. samorastništva. M. MARKELJ valo sončno vreme, z občasno povečano oblačnostjo. Možne so tudi kratkotrajne plohe, zlasti v popoldanskem času. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED * * * p * * * p * * * * * * * * \ * * I ! * I * * * \ * \ I Nekdanjemu predsedniku republike Iran Baniju Sa-dru so zagrozili, da ga bodo usmrtili, če se t’ svetem jnesecu ramadanu ne bo pokesal pred vrhovnim verskim voditeljem Homeinijem. Barija Sadra, za katerega že tri tedne (medtem so ga, kot smo že poročali, tudi odstavili kot predsednika republike) ne vedo kje je, obtožujejo, da je hotel speljati Iran v roke velikih siL Tako trdijo njegovi nasprotniki iz islamske republikanske stranke, ki zdaj vneto obračunava z vsemi tistimi, za katere trdijo i da nasprotujejo Homeiniju in katere posredno obtožujejo tudi smrti voditelja Behestija. Smrtne grožnje Baniju Sadru Ta je izgubil življenje r veliki eksploziji, v kateri je umrlo na sedežu islamske republikanske stranke 72 ljudi Preiskava o tem še vedno ni končana, toda iz Irana prihajajo nove in nove novice o usmrtitvah. V zadnjih nekaj dneh so ustrelili že več deset ljudi, za katere trdijo, da so „kon-trarevohicionarji". Nasploh je stanje v Iranu še naprej skrajno zapleteno, saj kaže, da preživlja dežela doslej najhujšo notranjo krizo, odkar je državo zapustil nekdanji šah in je oblast prevzel Homeini. Tačas pa se nadaljujejo srditi spopadi tudi na fronti z Irakom. Iran je v začetku tega tedna znova odklonil ponudbo za premirje in začetek mirovnih pogovorov, mnogi opazovalci pa se sprašujejo, koliko časa bo lahko sedanja oblast še vztrajala na dveh frontah - zunanji proti Iraku in notranji proti vsem, ki jih dolžijo nasprotovanja islamizaciji dežele. Iran in Irak nadaljujeta z vojno tudi sedaj, ko se je že začel ramadan, muslimanski verski praznik. Ponudbo, naj bi prenehali z boji Iran. r tem času, je zavrnil ZDA, SZ: PREVIDNI STIKI V Moskvi nadaljujejo z vrsto pogovorov med najvišjimi sovjetskimi voditelji in predstavniki nekaterih zahodnih držav. Po obisku predsednika zahodno-nemške socialdemokratske stranke Brandta je zdaj v sovjetski prestolnici britanski zunanji minister Carrington. Hkrati pa sta se v Washingtonu pogovarjala tudi ameriški zunanji minister Haig in sovjetski veleposlanik v. ZDA Do-brinjin. Tema vseh teh in nekaterih drugih pogovorov na visoki ravni so odnosi med Vzhodom in Zahodom, znotraj tega pa nekatera ključna vprašanja, denimo, namestitev raket v državah zahodne Evrope, položaj v Afganistanu in Kampučiji. Velika Britanija je ponudila nov načrt za rešitev afganistanskega zapleta. Predlaga naj bi sklicali posebno mednarodno konferenco, na kateri bi dotočili prihodnost Afganistana, pri čemer naj bi ostala ta država nevtralna, sovjetske enote pa bi zapustile njeno ozemlje. Sovjetska zveza je posredno ta načrt zavrnila. Pač pa je sovjetska stran nekoliko omilila svoja stališča do namestitve raket v Evropi. To predvsem tako, da bi na morebitnih pogajanjih, za katera pa se še niso domenili, dosegli nekakšno ravnovesje v stopnji oborožitve v Evropi. Zahod namreč trdi, da ima Sovjetska vojaško premoč na stari celini in da je zato treba kot protiutež namestiti v državah NA TO pakta nove rakete srednjega dometa. In čeprav ohladitev odnosov med velesilama v zadnjih nekaj letih nikoli ni prišla do točke, ko bi lahko resno govorili o kaki vojni, je vseeno na dlani, da vsa tipanja, ki smo jim priča zadnjih nekaj tednov, vendarle vsaj posredno napolnjujejo hladno praznino med dvema blokoma s skromnimi obeti razumnejših časov. JANEZ ČUČEK N s s s N * * * s s s * s s s s ! s s * *- v * I H * * N s s s s % s s I ■ 1 VSE ZARADI DVOMLJIVE ,SLAVE" — Čas dopustov je, ki jih ljudje preživijo na različne načine Danes kot ilustracijo dopustniškega časa, ki se mu prileže tudi manj zahtevna snov za oči, objavljamo fotografijo Američana Steva McPeaka. Možakarje namreč prehodil okoli sto metrov na višini 2 j692 m od vrha Zugspitze v Bavarskih Alpah do nekega sosednjega grebena. Zakaj? Da bi prišel v Guinessovo knjigo rekordov. Prišel je ... In to živ. (Telefoto: UPI) Mnogim poteče mandat v molku Zakaj toliko delegatov „modro" molči — Marsikje še daleč do demokratičnega dialoga V razgovorih med delegati in novinaiji se vleče večna tema o tem, zakaj sredstva javnega obveščanja odmerjajo več prostora predstavnikom izvršno-upravnih organov kot delegatom. Vendar „krivca“ za to nesorazmerje ni mogoče iskati med poročevalci. Če vemo, kdo vse predlaga zakone in kakšna je vloga izvršnih organov skupščine, bo takoj jasno, da nosijo glavno krivdo za ta pojav prav ti organi. In tako ni čudno, da se pojavljajo v sredstvih javnega obveščanja v vlogi predlagateljev, še preden pride predlog do delegatov. Iz tega izhaja, da bo pojav nesorazmernega pojavljanja delegatov in predstavnikov izvršno-upravnih organov v sredstvih obveščanja obstajal, dokler se ne bo spremenila vloga same delegatske skupščine pri oblikovanju politike. Sicer pa je to vprašanje mnogo manj pomembno od spoznanja, kje se oblikuje politika, oziroma koliko pri tem sodelujejo delegati. Ob tem pa se pojavi novo vprašanje: zakaj nimajo delegati bolj ustvarjalne vloge? Vzroke dosedanje nezadostne delegatske ustvarjalnosti pri uresničevanju politike pa je treba iskati tudi na drugi strani, pri delegatih, ki se ne opirajo dovolj na bazo. In analiz o delovanju skupščinskega sistema izhaja, da v razpravah sodeluje povprečno le 7 odstotkov delegatov. Tudi ni težko ugotoviti, da se v razpravo vključujejo pretežno delegati, ki so imeli prej funkcije, kamor so se stekale informacije/ Vsi drugi delegati pa predstavljajo tisto nemo večino, ki svoje stališče v glavnem potrjujejo z dviganjem rok. Treba je torej iskati odgovor na vprašanje, zakaj večina teh delegatov preživi mandat v molku. Morda se jim zdi, da so v podrejenem položaju glede na organe, ki pošiljajo predloge v skupščinski postopek. V tem primeru bi morali najti oporo v bazi. Ni namreč dovolj biti delegat združenega dela, treba se je tudi dogovarjati z njim, za katera stališča in rešitve se opredeliti. Kadarkoli nastanejo pri usklajevanju različnih interesov težave in pride ob predlaganih sklepih do nasprotnih stališč, se zastavlja vprašanje, čigavo stališče zastopa kdo ■p - Protlm It, nota 1« Mmouyiir»t|a|l / vT ( NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je sprejel sklep o dopolnitvi sklepa o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, številka 35, z dne 26. junija 1981. Ta sklep predvideva, da Jugoslovani in tujci lahko enkrat letno odnesejo iz Jugoslavije ali prinesejo v našo državo 1500 efektivnih dinarjev na osebo, in to ob prvem izstopu oziroma prvem vstopu v Jugoslavijo. Ta predpis začne veljati 4. julija letos, To pomeni, da Jugoslovani in tujci, ko gredo prvič iz Jugoslavije oziroma prvič prihajajo k nam, lahko prinesejo ali odnesejo 1500 dinarjev na osebo 'ne glede na to, če so do veljavnosti tega sklepa že prinašali ali odnašali dovoljeni znesek dinarjev. Ob vsakem naslednjem vstopu ali izstopu v Jugoslavijo ah iz nje v letu dni ni možno odnašati ali prinašati dinarjev. Čvekarijam na rob Na seji RO ZZB je Janez Vipotnik dejal: „Rad bi opozoril na pojav, proti kateremu gre organizirati odločen odpor Gre za neumno razraščanje malomeščanskih čvekarij o vsem in vsakem prenašanju govoric okrog vogalov, izmišljotin, podtikanj, laži, natolcevanj, skratka gre za manire, ki so bile tipične za staro purgersko, malomeščansko jugoslovansko družbo. Te govorice se zlasti širijo v mestih. V njih se bohotijo izmišljotine o funkcionarjih, o nezaslišanih penzijah, o privi-legijah, o mrtvih vojakih Slovencih, ki jih vozijo s Kosova, o oboroženih Albancih, ki so jbegnih iz vojašnic na Pokljuko, o upornih iptarjih, ki jih je redna vojska potolkla na Gorenjskem in tako naprej in naprej. Takšnim govoricam neredko nasedajo tudi pošteni ljudje. Najbrž ni treba biti posebno moder, da ugotoviš, da to nekdo načrtno širi. Bodisi, da gre pri teh govoricah za neumnost ali zlobo, škodoželjnost ali zavist, v konsekvenci ustvarjajo dvom v sistem in nažirajo zdravo enotnost delovnih ljudi. Zagotovo jih ne moremo šteti med prijateljske in tovariške goste. Vsi vemo, da naša družba, da naš delavski razred nikoli ni bil nagnjen k takšnemu početju. Poglejte, kako smo se ponašali v času NOB, ko sovražna podtikanja in laži belogardizma in okupatorja niso mogla prav nič škodovati našemu gibanju. V tistem času je vsak član Osvobodilne fronte s svojo politično zrelostjo sam izločil resnico od laži, ne da bi čakal na ' direktivo. V tistem času se je vsak zaveden Slovenec takšnim govoricam uprl, odgovarjal nanje, jim nasprotoval. O tej zadevi govorim nekoliko dalj zato, ker borci s svojim vplivom lahko pripomoremo, da se takšne neumnosti ne bodo širile. Predvsem pa, da predmestnih čvekarij sami ne prenašamo," je med drugim dejal Janez Vipotnik. MILAN MEDEN s 1 s s H S s 5 * n h % TELEGRAMI SOFIJA - Na 35. zasedanju Sveta za vzajemno 'ekonomsko pomoč (SEV), ki je bilo od 2. do 4. julija v bolgarskem glavnem mestu, je na posebno povabilo SEV sodelovala tudi jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik ZIS Zvone Dragan. Na zasedanju so članice SEV pretresale sedanjo mednarodno politično in gospodarsko situacijo ter- sodelovanje njihovih držav z državami v razvoju. VARŠAVA - Po dvodnevnem obisku je iz Varšave odpotoval sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki se je tod mudil na povabilo CK PZDP. Po obisku, med katerim se je Gromiko sestal z vsemi najvišjimi poljskimi osebnostmi, so v Moskvi objavili sporočilo, ki poudarja, da bosta „SZ in Poljska še naprej razvijali medsebojne odnose v skladu- z duhom in črko pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči". TEL AV1V - Po prvih neuradnih podatkih s splošnih parlamentarnih volitev v Izraelu, bile so že 30. junija, je stranka Likud dosedanjega premiera Begina dobila poslanca več, kot laburistična stranka, tako da bo Begin s podporo nekaterih manjših strank verjetno lahko spet sestavil vlado. Njegova stranka je dobila 48 poslancev, laburisti pa 47. Končni podatki bodo znani v tem tednu. LUXEMBOURG - Lukscmbour-ška televizija je predvajala film Veljka Bulajiča ,,Kozara“ v produkciji ,,Bosna filma". Film, ki so ga lahko gledali iz Belgije in dela Francije, so napovedali kot avtentični prikaz boja jugoslovanskih partizanov za reševanje civilnega prebivalstva na Kozari, ki so ga leta 1942 preganjali nemški okupaiorii. osebno: ali organizacije ali okolje, ki ga predstavlja. Navadno pa se tako vprašanje zastavi tedaj, kadar se skuša izogniti argumentirani razpravi in demokratičnemu dialogu, v katerem bi lahko temeljito proučili utemeljenost različnih stališč. Takšno vprašanje, ki se zastavlja tudi v vnaprejšnjih razpravah in pri končnem oblikovanju mnogih bistvenih odločitev, opozarja na nedoslednost in odprta vprašanja pri razvoju delegatskega sistema in odločanja ter na poskuse, da bi še naprej delali na stari predstavniški način, po drugi strani pa na poskuse, da bi tako zavrnili nasprotno stališče brez demokratičnega dialoga. Očitno je, da si bo treba še precej prizadevati, da bi ob širšem sodelovanju javnosti, delegacij in delegatov uveljavili najboljše ideje za reševanje posameznih vprašanj. Na to opozarja tudi delo medrepubliških komitejev, v katerih stališča o pomembnih vprašanjih neredno usklajujejo le na podlagi stališč uprave, administracije, brez posveta s širšo delegatsko bazo, z združenim delom. Če sploh pride do širših vnaprejšnjih razprav v delegacijah in drugje, jih navadno ne pripeljejo do konca. Najpogosteje manjka nujen demokratični dialog z jasno oblikovanimi sklepi, s prevladujočim, najboljšim stališčem, ki je lahko podlaga za nadaljnja usklajevanja in določitev spornih vprašanj, o katerih bi morali razpravo nadaljevati. V takšnih razmerah skušajo posamezniki zaradi starih navad in pridobljenih monopolnih položajev svoje stališče vsiliti kot stališče svojega okolja ali organizacije in tako lahko zavro sprejem pomembnih odločitev, ne da bi imeli za to širša pooblastila. VINKO BLATNIK tedenski mozaik RAMADAN JE MUSLIMANSKI verski praznik, ki traja mesec dni. V tem času muslimani ne smejo ničesar zaužiti (ne hrane in ne vode) od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Tačas v večini držav, kjer spoštujejo ta verski praznik, močno upade dejavnost, kar je naposled tudi razumljivo. Prazna vreča ne stoji pokonci, pravi stari ljudski rek. Irak in Iran sta v vojni (o tem poročamo nekoliko podrobneje drugje na tej strani), pa je v zvezi s tem nekatere tuje novinarje, ki poročajo o tem (nepotrebnem) spopadu, zanimalo, če velja prepoved uživanja hrane in pijač tudi za vojake. Britanska agencija Reuter poroča iz Teherana, da so njenemudopisniku na tako vprašanje odgovorih pritrdilno. Se pravi, da iranski vojaki na fronti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ne smejo dati ničesar v usta. In da bi bila zadrega še večja, poročajo, da je v nekaterih predelih frontne črte vročina pognala živo srebro v termometru tja na 35 stopinj. Pri tem pa tiskovne agencije poročajo, da se boji nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo . . . Ubogi vojaki, ki morajo trpeti zaradi nespametnih odločitev svojih voditeljev . .. TRPIJO PA SE NAPREJ TUDI ZARADI terorizma. Po tem zlu je še posebej znana Spannija, kjer so pripadnik-ba-skovske teroristične organizacije ETA (ta kar pogosto najde svoje mesto v naši rubriki) ubili dva vojaka, enega pa hudo ranih. A tudi iz sosednje Itahje je prišla novica o novi žrtvi zloglasnih Rdečih brjgad, ki so ubile nekega industrialca. Njegovo truplo so našli v avtomobilu Rdeče brigade so pravzaprav ponovile zločin Alda Mora. Najprej so svojo žrtev ugrabile, nato jo dolgo zasliševale, obsodile na smrt in ubile . .. Nasilje brezumnih .. . PAČ PA JE NEKDANJA ARGENTINSKA predsednica Izabela Peron, ki je bila obsojena na osem let zapora, dočakala ugodno novico: kazen so ji zmanjšali na sedem let. Od tega je dve leti že preživela v hišnem zaporu in kaže, da lahko upa tudi na pomilostitev. Nekdanjo predsednico Argentine so obsodili zaradi poneverb in izkoriščanja uradnega položaja. Izabela je bila druga žena nekdanjega argentinskega predsednika Perona in je postala predsednica po njegovi smrti... Pa tudi zapornik^ OGLAŠUJTE V DL! MADRID - Dolgo .izgnanstvo" znamenite Picassove slike Gucmica se bo v prihodnjih tednih končalo. To so potrdili v Španiji. Uradno je namreč rečeno, da bodo sliko namestili v madridskem muzeju „Cason del buen retiro", ki so ga nedavno obnovili in slovesno odprli. Na mestu, kjer bo visela znamenita slika, je zdaj fotograljja istega dela v 'naravni velikosti. Španci so popolnoma prepričani, da se končuje desetletno tavanje tega Picassovega „de-la številka 1". Prav v ponedeljek so sporočili, da je Picassova hči poslala pismo španskim oblastem, s katerim jih obvešča, da je družina Picasso z večino glasov sklenila, da Guernica pripada Španiji. JADRAN 1981 1 DOLENJSKI UST Št. 28 UGG5),9_julija'1981 PRIZNANJA INAŠIM ZADRUŽiKOM Na nedavnem. DL dačneim Aotni! Zadtažme zsteze SEo«®- Kratek vek nekega sporazuma Dolenjsko—posavski sporazum ignorira republiški plan — Medobčinski svet ZK za Dolenjsko: odtočno iti do konca, tudi v idejnopolitično diferenciacijo Z. ma&gai iiz KZ TnefcsDjje,, Antonu Kočevar ik TOK CkariartftTO Sevnica, Jkažffi Zagasr fiz KZ Nkaw® nnESto,. Tornčkai Bffloštmair iz KZ Jtoae .Klepec iz KZ Meiffika im Alojz Tidmo-žnm iz TOK Savnika.. Sejmišča KOTO MESTO:: Cone gttgi&ra Sc nmiiiijji iKinuAlbi) (itosijp: mmzdtof, taji m* juh: jjmouituuh! u puMittufeljuik yre> I1O00-' (iko> 2$®®) čilim., nudi (mil mitseee stare jtaSšs ipui B® 2JKJI0f «So 3_M0 dJim. Btljjiiib’ temni sra- johi jinreniiliii Ik- H58> najt SSL [l.;KHtnihx Je munjialioi tu«f!ii II1 nudi skupno: 27 ato* gisucjir žimnr. Voffii Mi Mi (p® 52 tik® 56 oUnu,. Ikmivuc po- 46 ib' 52 dnin imliudui živina prav Dako: po 46 dto 52 dta: kilbgrcimi žbic teže. itliZin :: PtaitlaMljjmjjE sejjnu: se jje oifinčuittnDi pmEmiikj: nui obiska- Soji K Ibilbi naprodaj 1% puj mitov, prodanih ffui Ur 45 p»> okoli: 115 Jim kiibgraira Sme teže’.. ,J*r»i resen korak k spie-i” je napovedoval triko-aslov na prvi strani na-iiS] fela. potem ko so v Novem mestu 30. marca podpisali samoupravni sporazum o razvoju kktvmškoprcdelovaine industrije v dolenjski la posavski Rgp. Ko je ir kazalo, da bodo Dolenjci u Pbsavci vendarle nehati govoriti eden mimo drugega, se je npaaje čez noč razblinilo m ta čas mo spet tam. Iger smo bdi: na začetku, pri račS. Strica podpisan® sporazumi jje f doidnrall gminjo rerijskE tifaktitoi-ee at predfcfave mesa v Novem mesta ter skladišča, za r loto ko zamrzovanje » Sevnici. Brežiška klavnica nuj Mi se v pntoo nje usmerila pred-«em v klanje- esrvetfa. krška v klan jc prašičev, rneiitem ko trii sevniška, črnomaljska im metliška ohranile kombinirano klanje. Na usklajevalnem sestanka s predstavniki republiškega komiteja: za kmetijstvo, že vilštvo im gozdarstvo Je ta zamisel povsem pogorela, češ da ohranja dosedanje nemogoče stanje in ne upošteva republiškega razvojnega načrta. M predvideva več sodetn-vanja. ukinitev manjših, nerentabilnih klavnic, predvsem pa bo dovoljeval: graditev samo- tiartih zmogljivost r. kt so določene s piano m Treba hi se bito vnovič dogovoriti o razvoju ktavrnško predelovalne in- Kmetijski Tiirat več mesa ed ovce? kujmec dtomemske ram nraetov tratna tla.. Ko jc že kazalo, da se bliža OT-žeieje. so se pojavili razveseljivi znaki jje leta 1979 statistika naštela le še že 24.000. število pa se nenehno še I «WKt._ p-savci nas protujejo im edo o.poie kajo strokovnost oimernje-ai. štmiijit. EJose-čanji razgovori o tem so bili povsem brez uspeha. Medobčinski svet ZK za. Dolenjsko Je 1. junija astro, grajat tak. odnos do iskanja rešitev im pomanjkanje pripravljeno st i za sodelo-vartje- Na partijski ravni bruto, so sklemh. sklicali sestanek odgo vornih predstavnikov dolenjskih im posusv skife občin ter izvedb tudi pn litič no difeiemckic^o Ido- tennelfnitt razvojr mili vp*ašanj> z vsemi političnimi posledicami, ki lahko zadeneju posameznika. M. LEGAN Zmaga razumnosti Le postopno do obdavčitve po dohodke, v kmetijstvu Tudi v novem zakonu o davkih občanov bo ostal katastrski dohodek osnova za obdavčitev v kmetij- stvu. to Je po- javni razpravi in obravnavi v republiškem izvršnem svetni: zdaji ie jasno. Ugotovljeno je ttaj, kan je očitao že od vsega, začetka. Ja je prehod na obdavčenje od dejanskega dohodka težko izvedljivo. im kar je- še huje. da bi pri kme-tafe zavrto prizadevanje za doseganje večjih pridelkov im večje prire-jjto Lafeker K dejali, da je to zmaga zdravega razuma. Katastrski dohodek, kii JosleJnio upošteva bonitetni razred zemljišča trn. katastrsko kultu-m „ je goto vo- e no najbof objektivnih mitril za obdavčitev, razen tega pa spodbuja imtennziifikacijo pridefovan-jja, saj: pridnega in podjetnega ne .jiagradii" za njegov trud z večjimi dajatvami. Obdavčitev vseh zemljišč po dohodku:, češ mi tisti, ki več phiMhi iz- zemlje, tudi več daje druafeit, bi: zafetevala številne evidence za sorazmerno majhne dohodke im izdatke. Kako težko- je ugotavljati resnična dohodek, imamo- dovo$ izkušeni' iz obrtnrštva, ki pa jc vendar-fc v primerjavi z obračunavanjem biološke proizvodnje v kmetijstvu mnogo: omstaivnejše- Ker pa so vse številnejši primeri. Ja si na majhnih koščkih zemlje z zelo intenzivno:, tako rekoč indu-strjsk.) kmetijsko proizvodnjo pod-|etni posameznik: ustvarjajo velik ctoltodlek in- zanj: po katastrskem dohodku skorajda ne plačujejo davkov, bo- dopolnjen zakon prinesel novosti pri: obdavčenju po dohodku. Ne od zemlje, pač pa do ustvarjenega dmtoodka. naj bi plačevali davek pri reji peratnine. govedi in prašičev na industrijski- način ter pri specializirane m- pridetovaiiu jagodičevja, vrtnim im cvetja. Izjemi bosta reja čihei in ovc. Za izjemnost so .utemeljeni!, splošne znani razlogi. M. LEGAN Dvesto največ jih Kdo iz širše Dolenjske je prišel v to druščino Kje so i-n kaj v Sloveniji, pomenijo dolenjske delovne organizacije, je mogoče ra zbrati iz razvrstitve „2QC- največj-jh: v SBtX~ „ objavljene v zadnji številki Gospodarskega vestnika. Med veBkame. za naše pojpne seveda, se je lam- uvrstito 114 organizacij združenega Jela im ena sestavljena organizacija združenega dela, ki uma sedež v em< izmed občin širše Etolknijtike: Največja jc. črniko kot Ma 1:979, IMV. ki zaseda na lestvici spet II. mesto, če se npoišteva ustvarjeni do hodek e ti 3! nniiir jarde dinarjev I. po povprečnem: številu zaposlenih pa zavzema v Sloveniji celio 7. mesto.. Ptva jjf po itohmlku slej ko> prej- Lskin Krartji kr pa po- številu zaposlenih stojt na ft. mestm Druge naše delovne organiura- oje zavzemfijo- v razpredelnici naslednja mesta: Tovarna zdravt-Ibi Krka 15. tfcta 1979 - 19 >. Pionir 22. «2»>, Novoles 45. (I.67..)1. To varna pop-nja in celuloze v Krškem Ml «66.), Lisca 105. 1(1131! L Novoteks 113. tlll.j. lmlk» 127. »124.», Beti 146. (i 145X Labodi 147. »155.». Itas B&7.. ((141X iskra Sermč 186. (ilM-k, Judranpa 190. J1SI.). ffiiko- ftifo-iuca 193. Med 51 sestavljenimi organizacijami združenega Jeld zavezma /Kl-P Ko-čevjjr.45.. mesto-. , Ti trn drugi pcknerjalnt podatki skrivajo v sebi številne gospodarske zanimivosti, vendar. žuli amilitično- niso- obdelani- Del krivde jc tudi v tem. da razvršča rnjg im prinniijanjc v Sloveniji nama- daljše tradicije m da se jc začeto uiveljpvtjtti šele sedaj, po dolgoletnem zgUed-u beogn^ske »Ekonomske poktike , ki take r anpreJelnic e im obsežne pn-metrave ra cetotno jugostovan-skoi gospodarstvo objavlja že | vrsfu let. M L. J ■#/#///###/#####«#########//#/#######/## * * S * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 l 0 0 0 0 0 0 \ 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 £ 0 0 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja T4 Dober šek Resnična podoba zmogljivosti za stekleničenje 29. junija je bil na pobudo Društva vinogradnikov Dolenjske v Novem mestu širši sestanek zastopnikov ožjih vinogradniških okolišev Društva vinogradnikov Dolenjske, zastopnikov Društva vinogradnikov Bele krajine, zastopnikov vseh štinh organizacij združenega dela posavskega vinorodnega območja SbKiuje. ki na tem območju odkupujejo tržne presežke grozdja m vina m so doslej del teh pridelkov vina ust ek leni čih. Na sestanku so bdi tudi predstavniki itska. Pravilnik o kakovosti vina (Uradni list SFRJ št. 17/81) je na sestanku razčlenil zastopnik Vinske kleti v Metliki inž Stane Bajuk. Ta je povedal, da je pravilnik bil v razpravi šest let. vendar izdajatelji niso upoštevali stvarnih pripomb m dopolnitev k osnutku pravilnika, ki so jih dale slovenske delovne organizacije. Te so pričakovale, da bo pravilnik dovoljeval točenje odprtih vm iz sodov v krajih, kjer vinogradniki vino pridelujejo (vinske ceste, mošti). V SR Sloveniji to vprašanje ureja pravilnik. o minimalnih pogojih za promet z ne ustekleničenim nannzmm vinom z geografskim poreklom m vinskim moštom v gostinskih obratih, ki ga jc izdal republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list SRS št. 18/77). Ta pravilnik sicer zahteva dopolni-tve. vendar je bolj stvaren in življenjski kot pa napadeni pravilnik o kakovosti vina direktorja /veznega zavoda za standar-chzacjjo- Zato so navzoči menili, naj zvezni predpis o stekleničenju vin (51. čl.) ne velja za SR Slovenijo, kjer naj to vprašanje ureja ustrezen republiški pred-[*s Poleg 51. člena zveznega pravilnika ne ustreza našim razmeram m praksi tudi določilo IX ČL in to zlasti določilo o količini skupnega alkohola, s katerim bi bife prizadet zlasti cviček. Tudi tu je republiški pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vma, m prehrano (Uradni list SRS št. 18/77) bolj primeren za naše razmere. Zato naj bi tudi v tem primeru zvezni predpis prepustil za SR Slovenijo, da to uredi (oziroma je že uredil) republiški oigan s svojim predpi- Na navedenem sestanku so predstavniki jugovzhodnega (posavskega) vinorodnega območja povedali, koliko grozdja oziroma vma so po zmogljivosti svojih obratov sposobni odkupiti od vinogradnikov na posameznih vi-nograških okoliših. Ti podatki so naslednji: Organizacija združenja dela Zmogljivost kleli Trim presežek pridelka v tonah v tonah Slo vm Tozd Bizeljsko Brežice 3 000 6.700 Agrokombinat Krško 2.000 6.500 KZ Tozd Hmefjnik Novo mesto 1 300 10.600 KZ-Vmska klet Metlika 2.600 6.300 Skupaj 8.900 30.100 Šmarje - V (rštajn 6.500 Vse skupaj 8.900 36.600 Iz navedenih podatkov je razvidno, da OZD lahko prevzamejo le 1/4 tržnih presežkov pndetka vinogradnikov jugovzhodnega < posavskega) vinorodnega območja Slovenije. Zato je nujno (če zvezni predpis ne bo vprašanja stekleničenja vina prepustil republiki Sloveniji), da se izpolnitev 51 čl. napadenega pravilnika odloži najmanj za 5 let, kot predlaga tudi Poslovno združenju Styna za vinogradništvo m vinarstvo. Poleg odložitve izpolnitve 51. čl. pravilnika o kvaliteti vina pa navedeni podatki kažejo, da četudi delovne organizacije tega območja za 100 % povečajo svoje zmogljivosti, kar bo v petih letih težko dosegljivo, še zmeraj ostane polovico tržnih presežkov nepokritih Zato bo ticoa tudi se po petih letih dovoljevati točen- je odprtih vin, kot to skuša urejati naš republiški predpis. Za OZD tega območja tudi ne bodo konkurenčne strojne skupnosti za stekleničenje vin po predlogu, ki sem ga napisal v prejšnji številki Dolenjskega lista. • Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že predlagal ustrezne spremembe pravilnika, ssj za njegovo uveljavitev niso dani osnovni pogoji. (Po Delu) Na sestanku je bila določena delegacija, lu naj s to problematiko seznam pristojne republiške upravne oigane. Zadružno zvezo in delegacijo v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine DT DOLENJSKI LIST ono V KEVOLUCljr - S Satefistieno razstavo pod tem naslovom sta Dom JLA in FD Verigar v Brežicah počastila 40-letnieo »Mlaje jtigoslovare&ih narodov in narodnosti. Posnetek je z otvoritve v nedeljo, 5. j#L U'v«db» besedo je imel Iva* Živie. (Foto: J. t9W) AVNOJ 81 — Prejšnji petek, 3. julga. je na* pot odšla letošnja mladinska pohodna brigada .Avnoj 8I“- Pot vodi mlade pohodnike do Jajca in nazaj do Ljubljane oziroma Zajčje dobrave, Iger se bo letošnji pohod končai 18. julija. Pohodniki so se udeležili tudi proslave na Gor. Lazah. (Foto: Bartelj) IZ PRAKSE ZA PRAKSO — Sekretar komiteja občinske konference ZK Vlado Močivnik (na desni) je 3. julija, v Sevnici podelil priznanja udeležencem občinske politične šole. Pravi štadf se s tem šele pričenja. Vsakdo je dobil tndli knjigo. (Foto: Železnic) GLOBINSKO VRTAJO — Ce st no podjetje Novo mesto je bik) doslej pri globinskem vrtanju odvisno od Geološkega zavoda, ki jim je opravljal te usluge. Zdaj so sami nabavili potrebne stroje in usposobili vrtalce. Na sliki: giobmsko vrtanje na cesti Kočevje Dvor. (Foto: Primc) PRIZNANJE RUPERČ VRHU IN DVORU V mladinskem gibanju klubu so letos sodelovale vse osnovne organizacije ZSMS, skupine, ki v svoji sredini krepijo različne interesne dejavnosti: plesno, likovno, glasbeno, dramsko, ipd- V novomeški občini se je v gibanje vključilo šest OO ZSMS. Njihovo delo je občinska žirija spremljala od lanskega septembra do letošnjega junija. Na zaključni prireditvi v študentskem kulturnem centru v Ljubljani sta 27. junija letos podelila RZKO in RK ZSMS priznanje dramsko recitatorski skupini Ruperč vrha in OO ZSMS DVOR. J. G PRIPRAVE NA VINSKI SEJEM V okviru letošnjega 27. mednarodnega vinogradniško vrtnarskega sejma „Vino 81” prireja Gospodar-sko razstavišče v Ljubljani tradicionalno ocenjevanje vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Z ocenjevanjem pijač so začeli v ponedeljek 6. julija, sejem pa bo od 31. avgusta do 6. septembra na Gospodarskem razstavišču. Vina bodo ocenjevale mednarodne komisije, ki so sestavljene iz priznanih strokovnjakov iz vsega sveta. Od 13. do 24. julija bodo ocenjevali vina, brezalkoholne pijače pa 28. in 29. julija. TRETJINO MANJ V Ribniški občini so sc sporazu-neli, da bodo do leta 1-980 zagoto-ili organizirano vzgojo in varstvo •00 predšolskim otrokom (to je 0,7 odst. vseh predšolskih otrok), lejansko pa so imeli lani v varstvu le 100 otrok, in sicer 170 v vrtcu v Ubnici, 20 v Sodražici in 10 v oškem potoku. Tudi 80-umi pro-ram za predšolske (petletne) otro-e jim je uspelo zagotoviti le v tibnici, v Sodražici in Loškem po-oku pa ne, ker niso dobili učiteljev, nedtem ko so denar za ta namen meli zagotovljen. INOVACIJE V METALNI V zadnjih letih je 11 delavcev senovske Metalne predložilo kar 44 predlogov za razne tzboljšive v proizvodnji. 30 inovacij so v kolektivu sprejeli, predlagatelje pa nagradili S temi inovacijami so v Me talni prihranili najmanj 5 milijonov dinarjev. Spomin na dva dogodka Straški borci postavili spominsko ploščo na Ravbarjevi zidanici, zbirališču aktivistov in komunistov Na Ravbarjevi zidanici v Straških goricah pri Straži sq v nedeljo, 5. julija, slovesno odkrili spominsko ploščo, posvečeno spominu na dva dogodka iz zgodovine revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Ploščo je odkril Jože Ravbar -Gregor, predvojni komunist, nekdanji sekretar novomeškega okrožja m sedanji član sveta republike. V krajšem kulturnem programu so sodelovali pionirji osnovne šole iz Vavtc vasi. Plošča opozarja na dogodek 2. maja 1941, ko so se komunisti novomeškega okrožja sestali na posvet v Ravbarjevi zidanici Posvet je vodil Dušan Jereb, prisostvoval pa mu je tudi organizacijski sekretar CK KPS I one Tomšič. To je bil zadnji posvet komunistov tega dela Slovenije pred odločilnimi dogodki, na katere je bila le Komunistična partija organizacijsko in akcijsko pripravljena ter je lahko povedla slovenski narod v revolucijo in osvobodilni boj. V isti zidanici se je 27. maja 1944 dogodil še en pomemben, a tragičen dogodek. Aktivisti so v zidanici imeli posvet, za katerega so po izdaji zvedeli belogardisti.. Območje so obkolili in zajeli aktivistko in učiteljico Jožico Venturini in Antona Mišica. Oba so zverinsko mučili do smrti. NA KRAJU DOGODKOV — Na proslavi ob odkritju spominske plošče na Ravbarjevi zidanici pri Straži je govoril član sveta republike Jože Ravbar — Gregor. (Foto: M. Markelj) 3. TEKMOVANJE KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV Do 27. julija je še čas, da se kandidati prijavijo na Občinski svet ZSS Krško za 3. tekmovanje kr vinarjev in avtomehanikov občme Krško. 4. septembra bodo teoretično preizkusili znanje vseh tekmovalcev. V praktičnem delu, 5. septembra pa se bodo varilci in ključavničarji pomerili v Kovinarski, strugarji in rezkalci v Celulozi, avtomehaniki pa v servisu Slovenija-avta. • SLOVESNOST NA LOKI — 6. tovariškega srečanja borcev in aktivistov NOB iz vseh slovenskih cestnoprevozniških podjetij na Loki 4. julija se je udeležil tudi Ludvik Golob, podpredsednik slovenske skupščine, ki je v svojem govoru poudaril naloge, ki čakajo delavce teh kolektivov v prihodnje. (Foto: Z. L,—D.) Bremena porazdeliti na vse 6. srečanje borcev in aktivistov NOB iz slovenskih prevozniških kolektivov na Loki — Slavnostni govornik Ludvik Golob, podpredsednik republiške skupščine Številnim slovesnostim ob dnevu borca po vsej domovini so se priključili tudi borci, aktivisti NOB in drugi delavci vseh slovenskih cestnoprometnih in gostinskih organizacij združenega dela, ki so se v soboto, 4. julija, zbrali na že tradicionalnem.6. tovariškem srečanju na Loki v Novem mestu. Organizator letošnjega srečanja je bila delovna organizacija Gorjanci, ki je pripravila tudi bogat uvodni kulturni progranj. V soboto jc na Loki odmevala partizanska pesem iz ust pevcev zbora ,,Dušan Jereb" iz Novega mesta in ,,Maks Henigman" iz Dolenjskih Toplic ter zvoki godbe na pihala iz Straže. Slavnostni govornik na srečanju jc bil Ludvik Golob, podpredsednik slovenske skupščine. Uvodoma je spregovoril o pomenu 4. julija, ki označuje začetek brezkompromisnega boja proti okupatorjem naše domovine do končne zmage. Poudaril je velik Sto let topliške požarne hrambe Mnoga priznanja posameznikom in društvu - Tudi sprevod in obvezna veselica napredek, ki sta ga v povojnih letih dosegli Slovenija in vsa Jugoslavija in ki je temelj za nadaljnji hitri razvoj. Samoupravnljanje je pri tem povsem prava pot, težave v njegovem razvoju in odkloni, s kakršnimi sc srečujemo v zadnjem času, pa gospodarski problemi nas ne smejo odmakniti z začrtane poti. Z oporo na lastnem delu moramo odpraviti vzroke, ki povzročajo zastoje pri krepitvi družbenoekonomskega položaja delavcev in sta- bilnega gospodarskega in političnega položaja Jugoslavije. Razprave v vodilnih organih te dni zavezujejo, da vsak kolektiv napravi oceno in sprejme pot za uresničevanje vseh nalog in ciljev. Poudaril je, da delovne kolektive v cestnem, blagovnem in potniškem prometu čakajo prav tako odgovorne in težke naloge, saj morajo deliti breme z vsemi delavci. Poleg železnice so ti kolektivi edini prevozniki, zato morajo poskrbeti za večjo in učinkovitejšo delitev dela med železnico in cesto, da bi brez zastojev in zamud omogočili hitre, nemotene in varne prevoze surovin, blaga, delavcev in drugih potnikov. Z. L. - D. Pretekli teden so bile Dolenjske Toplice v znamenju praznovanj stoletnice domačega gasilskega društva, ki je prav gotovo eno redkih društev na Dolenjskem, ki se lahko postavi s tako častitljivo starostjo. 1 opliška „požarna bramba" jc je bilo leto 1882, ko so nabavili bila od deželne vlade v Ljubljani prvo ročno brizgalno in 200 potrjena že 3. marca 1981 in jo metrov cevi, v današnjem zdravijo spravil skupaj tedanji zdravnik liškem bifeju pa so si uredili prvi • rane Kulovec. Pomemben mejnik gasilni dom. Do leta 1890 so poveljevali kar po nemško, načelnik Jože Zupanc je bil prvi, ki je to zmogel v domačem jeziku. Ob praznovanju 50-letniee je društvo imelo že 40 članov, prapor in • novo brizgalno. Tik pred začetkom druge vojne so postavili nov gasilni dom, ki stoji še danes. Med vojno sta oba gasilna voza služila partizanom za prevoz ranjencev. Ostalo opremo je okupator uničil. ./ Po vojni so se gasilci spet zbrali in nekaj let so životarili. Šele teta 1962 jim je uspelo kupiti star. OPLIČANI SO GASILI ŠE POD NEMŠKO KOMANDO - Le talo je gasilnih draštev po Dolenjski, ki se lahko pohvalijo s oletno tradicijo in 116 člani, med katerimi ne manjka mladih, ar je bflo videti v sobotnem sprevodu. (Foto: J. Pavlin) VSTRIJCI V ,JCRKI” - V sredo, L julija, je novomeško tovarno Iravil obiskala 7-Glanska delegacija zveze sindikatov OGB za oro&o, ki jo je vodi njen predsednic Ervin Fruehbauer. V remstvu podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije Martina linaija so si gostje iz Avstrije najprej ogledali proizvodnjo, nato i jih je predsednic občindcega izvršilnega sveta Janko Goleš znani! z gospodarskim utripom občine, gostje pa so se seznanili idi s samoupravno organiziranostjo in vlogo sindicata v združe-:m delu. Popoldne so avstrgdei sindkalisti obiskali še treinnj netniško galerijo. SEVNICA: BOLEZNINE IZPLAČUJEJO DOMA Skupne strokovne službe samoupravne interesne skupnosti v sev-hiški občini so konec junija dokončno prevzele vrsto nalog nekdanjih regionalnih skupnosti. To so: zdravstvena skupnost, skupnost socialnega varstva in otroškega varstva. Regionalna zdravstvena skupnost v Celju je namreč 30. junija prenehala^ z delom. Predolg je seznam opravil, da bi jih lahko našteli. Predvsem se to nanaša na mnogo socialnih pravic od boleznin nad 30 dni in nekdanje otroške doklade. Zadeva je poenostavljena do te mere, da delavci vse svoje denarne zahtevke vlagajo v podjetju ali ustanovi, kjer so zaposleni. Tu jih ta denar tudi izplačajo. Tako ne bo treba več čakati kot' nekdaj mesece, da bi dobili težko pričakovani denar. POMOČ PRI OBIRANJU RIBEZA V okolici Artič jc ribez letos bogato obrodil. Ker je obiralcev premalo, pomagamo obirati otroci, tistim, ki imajo velike nasade, pa pridejo na pomoč tudi ljudje iz sosednjih hrvaških krajev. Seveda pa moramo biti pri obiranju previdni, kajti v grmih so rade kače. JOŽICA BALAS Nov. krožek OS Artiče POPRAVEK V poročilu ..Zaustaviti neugodna gibanja" na prvi strani prejšnje številke Dolenjskega lista jc prišlo do napake pri prepisovanju novinarjevega prispevka. Posavska banka /a letos načrtuje za 4,96 milijarde celotnega kreditnega potenciala in ne ..deviznega”, kot jc bilo pomotoma izpisano. Prizadetim, predvsem pa bralcem, sc opravičujemo. Uredništvo avto, pred desetimi leti pa so končno prišli tudi do sodobno opremljenega imv-jevega kombija. Na željo vaščanov Dol. Sušic je društvo leta 1977 tam ustanovilo gasilsko desetino, ki dela kot podružnica. Gasilsko društvo Dolenjske T opflce ima danes 116 članov. Vsa leta društvo skrbi za pomlajevanje članstva in ima pionirsko in mladinsko desetino, ki dosega zavidljive rezultate na sektorskih in občinskih tekmovanjih. ~ Ob jubileju so na petkovi akademiji v Domu kulture podelili najzaslužnejšim topliškim gasilcem republiška in občinska priznanja, društvo pa je prejelo republiško priznanje za posebne zasluge ob 100-letnem jubileju. Slovesnost, katere pokrovitelj je bila krajevna skupnost Dolenjske Toplice, so zaključili s sprevodom in proslavo v soboto popoldan. Seveda pa ni šlo brez dobre veselice na topliški jasi. J. P. SEVNICA: PREVROČE ZA SEJO? Lnkrat že preloženo sejo občinske konference ZK v Sevnici so morali v ponedeljek, 29. junija, preložiti za nedoločen čas zaradi nesklepčnosti. Resda se jc opravičilo kar 9 članov konference, vendar jih od 39 (kolikor je članov) ni prišlo 15. Ker so zadnji čas tudi seje komiteja na meji sklepčnosti, je čas tudi za nekatere ukrepe. Nuklearka spet na delegatskem rešetu v Krškem Delegati vseh zborov krške občinske skupščine so v torek, 30. junija, največjo pozornost posvetili poročilu o uresničevanju sklepov SO Krško v zvezi z izgradnjo in zagonom jedrske elektrarne. Podpredsednik občinskega izvršnega sveta Igor Dobrovnik je seznanil delegate in tokrat zelo močno zastopstvo JE z zaostajanjem in ne dovolj doslednim uresničevanjem nekaterih sklepov skupščine. Direktor JE Janez Dular je zagotovil, da bo elektrarna izpolnila vse lokacijske pogoje in pogoje gradbenega dovoljenja, ter vse drugo, kar je elektrarna sprejela kot pogoj. „V zadnjem hipu bi marsikdo postavil še razne nesprejemljive pogoje, kar bi zopet podaljšalo pričetek obratovanja," je dejal Dular in to ilustriral z zahtevami, zlasti v sosedpji republiki, da bi naj elektrarna očistila Savo. Delegati so vztrajali na doslednem spoštovanju lokacijske odločbe glede deponiranja nizko in srednje aktivnih radioaktivnih odpadkov in zahtevali, naj se v predvidenem roku petih let najde trajna rešitev. Krčani vztrajajo tudi pri nastanitvi obratovalnega in vzdrževalnega osebja in službe varnosti v neposredni okolici elektrarne, da bo zagotovljena varnost obratovanja in pogonska mobilnost. Jedrska elektrarna naj bi predložila krški občinski skupščini tudi idejni projekt za izgradnjo visokovodnega nasipa na desnem bregu. Sprejetih je bilo še več pomembnih sklepov. Razveseljiva je bila informacija predstavnika JE, da je mednarodna agencija za jedrsko energijo ugotovila, da so varnostni ukrepi speljani kot le malokje. Obojestransko je bila poudarjena želja in potreba po tesnejšem sodelovanju članov kolektiva JE v delegatskem sistemu. Res je, da je JE . vlagala v infrastrukturo (navajajo številko 93 milijonov dinarjev za obdobje 1976 - 1978) ža družbene dejavnosti in ceste. Dodatno je JE prispevala še 6 milijonov, pretežno za nadvoz. „Občina Krško pa ne zahteva dodatno 32 milijonov, ampak celo več - 113 milijonov dinarjev za družbene dejavnosti in vlaganja v infrastrukturo. Tudi drugo združeno delo je moralo dolga leta vlagati in ne zahtevamo nič več, kot od drugih. Upoštevati pa je seveda treba velikost in moč sleherne OZD," je po- jasnil podpredsednik občinskega izvršnega sveta v Krškem Niko Žibert. Delegati so na zadnjem zasedanju krške občinske skupščine tudi sklenili, naj bi našo prvo jedrsko elektrarno poimenovali po tovarišu Titu, ki jc pred sedmimi leti položil temeljni kamen zanjo, p SREČANJE PREDVOJNIH KOMUNISTOV — Na predvečer dneva borca je bilo v kletnih prostorih gradu v Črnomlju srečanje predvojnih komunistov in spomeničaijev Bele krajine, ki so ga namenili praznovanju letošnjih jubilejev 40-letnic vstaje in OF. Kulturni program so pripravile pevke iz Črnomlja in recitatorka, o revolucionarni poti belokranjskih komunistov in današnjem političnem trenutku pa je spregovoril Jože Mozetič. Na sliki: komunistom in spomeničarjem so v spomin na srečanje izročili knjigo F. Šetinca: .Misel in delo Edvarda Kardelja". (Foto: J. Pavlin) 4 DOLENJSKI LIST Št 28 (1665) 9. j u 11 j ti 1981 kultura in izobra- ževanje 60 let Danila Kovačiča . le dni praznuje Danilo Kovačič šestdesetletnico Danilo je dolgoletni predsednik ind. gasilskega društva „NOVOTEKS”,gasilski častnik prve stopnje in tehnični vodja tega društva. Zev mladih letih je pokazal nagnjenje pomagati sočloveku v ne- eči. V gasilske vrste se je vključil '.'d 40 leti. Ni bilo funkcije v ne bi v-vi te 11. m uuu i um 1 Iski organizaciji, katere ... pravljal z vso požrtvovalnostjo sstnostjo. Za svoje humano delo in je SREČANJE PRILETNIH Krajevna organizacija Rdečega križa Salka vas pri Kočevju je 2. julija organizirala srečanje za svojih 55 občanov na območju Željn in Klinje vasi, ki so stari nad 60 let. Za veselo razpoloženje je poskrbel nonet „Rog“ iz Zelin, mladi člani RK • iz osnovne šole Željne p'a so obdarili štiri občane, stare nad 80 let, in dva, ki imata devet križev. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki KS in občinskega vodstva RK. POVRATEK V DOMOVINO Bojan Bohorič živi s svojimi stafši in bratcem v Frankfurtu. Tu hodi v slovensko malo šolo. Ob zaključku šolskega letajo bil pohvaljen, ker je rad prihajal k pouku, rad je risa! in pisal. Njegov zvezek in risbe so bile na šolski razstavi. Kmalu se bo vsa družina vrnila za vedno v domovino, kjer so zgradili novo hišo na Rožnem pri Brestanici. V mirni dolini na Rožnem je njihova družinica najsrečnejša. D. N. _ Mi tyK/ct/TVjL$*.10’ hj£a/ prejel razna priznanja, [»hvale in odlikovanja. . Poleg tega zelo uspešno deluje tudi v mnogih družbenopolitičnih organizacijah. Z v so vestnostjo in ponosom opravlja dolžnost predsednika odbora občinskega Rdečega križa Novo mesto in je reden krvodajalec, saj je kri oddal že čez 60-krat. Za njegovo humano delo v gasilstvu in krvodajalstvu se našemu predsedniku iskreno zahvaljujemo, ob njegovi 60-letniei pa mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter veliko plodnega dela. TONE PUNGRČAR Marija Kurt Kmalu bo minilo pol leta, odkar je prenehalo biti plemenito srce Marije Kuri. učiteljice slepih. Rodila se je v Novem mestu leta 1903. Njena ljubezen je bila glasba, vendar je morala zaradi vse slabšega vida prekiniti študij na brnskem konservatoriju. Zdravniki so ji napovedovali popolno slepoto, zato se je v Ljubljani pričela učiti Braillove pisave Kot sposobna učenka je prevzela tečaj za slepe na Okroglem. Tako je njeno življenje dobiloTsov smisel: molče je trpela s slepimi in jim dajala »tisto luč, ki jim jo je mogla dati - svetlobo srca. Štirinajst let je Marija vodila tečaje, a za delo ni prejela nobenega plačila nc priznanja, na koncu pa je ostala še brez pokojnine. Na svoje stroške je ZBIRANJE STEKLENIC Ker cene za šolski izlet neusmiljeno rastejo, smo se dogovorili, da bomo z akcijo zbiranja steklenic omilili stroške. Začeli smo zbirati stare steklenice po vaseh, smetiščih. Vozili smo jih s cizami, samokolnicami, pa tudi s šolskim kombijem iz oddaljenih krajev. Za šolo se je nabiral velik kup. Del steklenic je odpeljal kontejner iz tovarne Dane, del pa jih je zaradi neuporabnosti ostalo za šolo. Prav bodo prišle prihodnje leto, ko bomo zbirali odpadno steklo. Z akcijo nismo samo zaslužili za izlet, marveč smo pomagali tudi k lepšemu okolju. Novinarski krožek OŠ Podbočje ŠOLA, STARA POL STOLETJA Letos slavimo petdesetletnico osnovne šole na Dolu pri Hrastniku. Šola je bila zgrajena 1931. Takrat je bila to najlepša šola v Sloveniji. Leta 1943 sojo zasedli okupatorjevi vojaki, med zračnim napadom na Dol pa je utrpela hujše poškodbe. Po vojni vihri so Dolani pridno gradili, zato je šola kmalu postala premajhna. Leta 1972 so jo razširili s pomočjo samoprispevka. Učenci so dobili velike in svetle učilnice, v katerih imajo sedaj kabinetni pouk. Sola nosi ime po padlem partizanu Borisu Pustu. LOJZE EUNKELJ Brnica odpotovala v Brno, da sc je usposobila za Detoktovo abecedo za slepe in gluhoneme. Ko sc je vrnila, ni dobila zaposlitve. To bi strlo še tako močnega človeka, kaj šele slepega, ki živi ha robu bede. Več kot 600 slepih je naučila brati, nikomur pa se ni zdelo vredno njeno delo kakor koli nagradite Tako smo se ji lahko zahvalili le z besedami za njeno življenjsko delo, na katerega bi bili mnogi lahko ponosni. Naj Marija Kurt, rojena Reitz, mirno počiva, saj je stkala 'najlepše rože - rože srca in ljubezni do soljudi! K. O LEG in odmevi Se o »Prinovcu” Odgovor kolektiva Šmarjeških Toplic Na pisanje družine Uvelbar v. zadnji številki Dolenjskega lista pod naslovom ..Izbira Prinovca" dajemo delavci kolektiva Šmarjeških Toplic naslednje pojasnilo: Resda jo družina Cvelbar reden gost našega gostišča Prinovee, vendar je trditev, da so bili pri nas že večkrat deležni neprijetnosti, iz trte zvita. V odgovor navajamo naslednja dejstva: tudi v času kopalne sezone je moč ob bazenu v Šmarjeških t oplicah dobiti 8 vrst jedi z žara, sendviče, pečenko, piščanca in sladice; o trditvi, da v kuhinji Prinovca nočejo delati drugega, kot jedi na žaru, pa pojasnilo, da sleherno soboto od 19. ure naprej (tako je bilo tudi spornega 28, 6.) strežemo le jedi na žaru, ker je v kuhinji takrat generalno čiščenje. O očitku, da v času okoli 12. ure strežemo le kosila. pa to, da poleg menujev ponujamo vso ostalo hrano in da je L junija očitno šlo le za nesporazum. KRKA, PE Šmarješke Toplice Naveličani Kočevci? Vse več izmikanja družbenemu delu in funkcijam V Kočevju vedno bolj opažamo, da so seje raznih društev in organizacij slabo obiskane ali celo nesklep-. čne. Več ali manj vsi vemo, da delov društvih iz leta v leto sloni le na nekaterih krajanih, pa še tem se naprti po več dejavnosti. Ni se čuditi, da nekateri že sedaj načrtujejo, kako se bodo na prihodnjih skupščinah izognili nekaterim funkcijam in zadolžitvam ter skušali ostati samo pri eni ali dveh. , Posebno se tako stanje občuti ob 'času letnih dopustov. V bodoče bo treba delo v društvih in organizacijah bolj porazdeliti na več krajanov, in to ne samo papirnato temveč z dejanskim delom sprejetih zadolžitev in odgovornosti. Le tako bomo zmogli uspešno delo. ker samo nekaj ljudi, čeprav delavoljnih. nc more vsemu kaj. V vodstva društev in organizacij naj se vključi čirnveč mladine. A. ARKO RIBNIŠKI LEVSTIKOVCI - Na osnovni šoli v Ribnici proglasijo učence, ki so vseh osem let šolanja odličnjaki za levstikovce in njihova imena vpišejo v Zlato knjigo. Letos je 13 levstikovcev dobilo prvič tudi medaljo, ki jo je zasnoval akademski slikar Jože Trpin. Medalje so jim podelili na slovesnosti ob zaključku šolskega leta. Na sliki: levstikovci z ravnateljico šole Borovčevo in pomočnikom ravnateljice Petkom. ŽE ČETRTIČ V STRAŽI — Pihalni orkestri Dolenjske in Bele krajine so se ponovno srečali v Straži. (Foto: MiM) u Godbeniška nedelja v Straži 4. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine — Vrste godbenikov se pomlajujejo Preko 200 godbenikov, med njimi je bilo kar 64 mladih, je v nedeljo, 5. julija, zakorakalo ob zvokih koračnic po glavni cesti v Straži. Tamkaj so se pihalni orkestri Dolenjske in Bele krajine zbrali na 4. srečanj, hkrati pa so se v Straži zbrali tudi borci 1. Cankarjevega bataljona. Sodelovali so pihalni orkestri iz Metlike, Novega mesta, Sjraže, Trebnjega in Šentjerneja. Številnemu občinstvu so se predstavili posamično z izborom skladb, za konec pa so nastopili še vsi skupaj. Pod pokroviteljstvom tovarne Novoles je tradicionalno srečanje organizira! pihalni orkester iz Straže. Istega dne so se na seji skupščine Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine sestali delegati teh orkestrov in pod predsedstvom Jožeta Koporca pregledali dosedanje delo, sprejeli delovni program za prihodnje obdobje in statut združenja. Med razpravo so delegati navedli precej zanimivega iz življenja posameznih pihalnih orkestrov; razveseljivo pa je, da razen novomeškega, ki se bori z obstojem, drugje ni zadrege, ko je treba v vrste godbenikov privabiti mlade. Zredčene vrste godbenih veteranov uspešno zapolnjujejo povsod tam, kjer je močnejša povezava med pihalnim orkestrom in glasbeno šolo. Za novomeško godbo je verjetno prav to primerno zdravilo. Dogovorili so se tudi, da bodo orkestri tesneje sodelovali med seboj in si. pomagali tudi s kadri, če bo potrebno. USPEŠNO ZA „SVET KNJIGE“ Od otvoritve knjižnega kluba „SVET KNJIGE" 17. junija, kije edini klub na Dolenjskem, je že preko 1500 ljudi obiskalo nove prostore v prodajalni Mladinske knjige v Novem mestu. Že v prvih dveh dneh je klub obiskalo 100 članov. Dolenjci so zadovoljni, saj si lahko ogledajo knjige, plošče in kasete. Doslej se je v klub vpisalo še 30 novih članov. Prodajalci knjižnega kluba pričakujejo, da bo odziv še večji jcsčni, kajti zadnje četrtletje je čas, ko ljudje kupujejo darilari4ajveč zanimanja je za knjige in slikanice. Tarnanje ne vodi naprej Kritika (ne)kulturne politike iz Jutranjke Navkljub poletni vročini so delegati v sevniški Jutranjki skrbno proučili delegatsko gradivo o problemih in stanju kulture v sevniški občini. V roke so ga dobili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Pobuda, da gredo v to širino, je vsekakor hvalevredna. Naposled kultura ne more biti zgolj domena delegatov kulturne skupnosti. Konferenca delegacij Jutranjke (tozdi Motiv, Radna, Baby in delovna skupnost skupnih služb) je v pripombah k tej skupščinski obravnavi zapisala ugotovitev, ki drži, namreč, da je bilo poročilo o uresničevanju kulturne politike za minulo obdobje v sevniški občini prikaz nezavidljivega nivoja kulturne aktivnosti. Menili so, da predvsem manjka analiza vzrokov in potemtakem tudi predlogov za izboljšanje'tega stanja. Tako _kultura, kot lahko bridko občutijo delavci Jutranjke, ni dovolj delovnim ljudem. „Samo tarnanje in nakazovanje problemov ne bo dvignilo kulturne ravni občanov," ugotavlja sporno poročilo samo. Vse je torej na dlani, le delati je treba. Žal pri tej razpravi ni bilo ztaven izvajalcev, pa naj bodo -ti še tako -kilavi, mislimo Zavoda za kulturo! A. ŽELEZNIK Še naprej odlašati ni več mogoče [ Da bo usmerjeno izobraževanje zaživelo v duhu zakona in načrtov, je potrebno pospešiti premike v združenem delu — Kadrovske in prostorske težave , Na razšiijeni seji občinske konference ZKS Novo mesto, ki je bila 2. julija, so člani konference podprti stališča in predloge o nadaljnjem razvoju celodnevne osnovne šole in o pripravah za uvedbo usmetjenega izobraževanja v novomeški / občini. Po obsežni razpravi se je kot poglavitna naloga komunistov izkristalizirala, da komunisti odločneje pospešijo potrebne premike v neposrednem delovnem in življenjskem okolju ter tako pripomorejo, da bo šolska reforma zaživela v svoji pravi vsebini, se pravi, da bodo delavci in občani načrtovali, organizirali in izvajali usmerjeno izobraževanje. Z letošnjim septembrom se za čenja prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja; vpis v načrtovane izobraževalne programe je končan, pri čemer se je izkazalo, da je naša regija mrežo šol pripravila zelo blizu resničnim potrebam, česar ne bi mogli reči za mnoge druge slovenske občine, da Slikarsko je privlačna POHOD NA LAZE - Več kot 80 mladih iz novomeške in trebanjske občine se je udeležilo dvodnevnega pohoda na Gornje Laze 3. in 4. julija. Prvi dan so prispeli do Podgrada, kjer so pripravili pravi partizanski miting in prenočili pri vaščanih, drugo jutro pa so nadaljevali pot do Gornjih Laz kjer so se udeležili osrednje slovesnosti ob dnevu borca. (Foto: Stojan Pelko) Prva slikarska kolonija v Metliki končana V nedeljo sc je v Metliki s priložnostno slovesnostjo končala prva slikarska kolonija. Devet slikarjev: Roberto Eaganel iz Gorice, Milan Merhar iz Domžal, Cveto Zlate iz Šenčurja ter Ljubljančani Evgen Sajovic, Janez Ošaben, Janez Kovačič, Dušanka Kajfcž- Ercegovič, Izidor Mole in Marin Bcrovič, so teden dni slikali motive iz Metlike in njene okolice. Dela, ki so v tem času nastala, bodo slikarji dokončali v svojih ateljejih, razstavili pa jih bodo konec novembra za praznik občine Metlike, ko bodo v metliškem gradu odprli razstavni salon. Vsak udeleženec te kolonije, ki jo je pripravila metliška kulturna skupnost, bo eno sliko podaril tej skupnosti. V Metliki želijo, da bi poslej rcdno.organi-zirali take slikarske kolonije. Gotovo pa bo za te kolonije tudi med slikarji precej zanimanja, saj Bela krajina nudi več kot dovolj slikarsko nadvse privlačnih mo-. tivov. / p n je bilo kljub temu nekaj zatikanj. Težave se kažejo zdaj posebno pri kadrovski zasedbi in pri zagotavljanju materialnih pogojev, saj denimo, 1CTS v Šmihelu ne bo zgrajen do začetka pouka. Zatika se tudi pri pripravah za organiziranje delovne prakse učencev. Zaradi slabega dela nekaterih PIŠ še vedno niso dokončno določene delovne organizacije, kjer bo potekalo proizvodno delo učencev. Na tem področju je nerešenih še precej vprašanj: programi delovnih praks niso izdelani ali pa so premalo inovativni, ni dovolj izšolanih inštruktorjev, dogovora o enotnem nagrajevanju učencev v vsej občini ni niti ni znano, kdo nosi stroške, itd. Tovrstna nereše- na vprašanja kažejo, da so v pripravah na usmerjeno izobraže' vanje šole in druge strokovne ustanove uspešno delovale, da pa je manjkalo prave zavzetosti v proizvodnem združenem delu-, ki pa je zelo važen činitelj v usmer-jenm izobraževanju. Tu čaka komuniste in druge precej dela, saj je časa prej premalo kot preveč. V posameznih delovnih in življenj skih okoljih bodo morali komunisti odločno v boj za dosledno uresničevanje zastavljenih ciljev in uresničevanje akcijskega načrta, ki je bil s spremembami sprejet letos marca. Za to so komunisti prevzeli odgovornost! Na konferenci so razpravljali tudi o razvoju celodnevne osnovne šole, ki v naši občinL dobro poteka, saj je danes zajetih v to obliko vzgojno-izobraževalnega dela dvakrat več učencev, kot je slovensko poprečje. Govor je bil tudi o Domu Majde Šilc in o nekaterih težavah, ki so, milo rečeno, nerazumljive, posebno to, da dom še danes nima uporabnega dovoljenja. M. MARKELJ Orač razstavlja v „Krki” Ljubiteljski slikar J. Orač razstavlja v avli „Krke" V avli upravnega poslopja „Krke“ razstavlja svoja dela mladi slikar Janko Orač, član likovne skupine »Vladimir Lamut" iz Novega mesta. Orač se novomeškemu občinstvu predstavlja prvič, sicer pa je že razstavljal v Celju, Dobrni in v svojem rodnem kraju Zibiki na Kozjanskem. Kot slikar ljubitelj seje udeležil različnih slikarskih srečanj- in kolonij. Resneje seje začel ukvarjati s slikarstvom že na grafični srednji šoli, ko se je seznanil tudi z zahtevnejšimi likovnimi tehnikami. Po končani šoli seje zaposlil v celjskem „Aeru“ in postal član Društva likovnih amaterjev Celje. Po preselitvi v Novo mesto jc začel aktivno delati v tukajšnji likovni skupini. Za svojo prvo novomeško razstavo jc izbral akvarele in dela v oljni lehniki. Klasični akvarelni formati vsebinsko predstavljajo dolenjsko krajino in vedute dolenjskih mest in vasi. Barvno so lepo usklajeni, risarsko prepričljivi in razpoloženjsko doživeti. Poglavitni del razstave predstavljajo njegove oljne slike. Izbrani osnovni motiv je obdan s kuliso barvnih ploskev, sestavljenih iz razmeroma bogate barvne lestvice, ki je tonsko uglašena. Kulisa deluje abstraktno in predstavlja sočasnost trenutka, v katerem slikar biva in deluje. Osnovni motiv, predmet avtorjevega razmišljanja, rešuje Orač izključno z realističnim prikazovanjem. Z mešanjem realnega in abstraktnega dosega dvojnost, kar da poudarek osnovnemu motivu. Obiskovalec razstave kmalu opazi, da mlademu slikarju primanjkuje rutine, kar je razumljiva posledica pomanjkanja formalne izobrazbe. L. M. Št. 28 <1665) 9 julija 198-1 DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED 16. VII. 10. VII. petek 17.25 POROČILA 17.30 CEZ TRI GORE: Pojo Fran- kolovčani 18.05 OBZORNIK 18.15 MARX IN ENGELS: Postaje njunega življenja Danes začenjamo serijo oddaj o življenju in delu slovite dvojice filozofov in utemeljitev družbenopolitične teorjje, ki je v mnogočem spremenila zgodovino sveta - Marxa in Engelsa. Ta mesec in naslednji bo vsak teden na sporedu tričetrturna oddaja. Serijo so posneli v NDR. Značilnost oddaj je, da na zelo poljuden in nezapleten način obravnavajo rast m razvoj obeh velikih tvorcev znanstvenega socializma. Zanimivo in poučno. 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna seri- 21.05 CIRKUS 21.30 V ZNAMENJU 21.45 NOČNI KINO: PREKLETA MULARIJA, angleški film Program Nočnega kina bo v poletnih mesecih v znamenju filmov, ki so bili posneti za televizijo tako, da se po mnogih svojih sestavinah ločijo od izdelkov, ki so namenjeni predvajanju v kinodvoranah. Da- našnji angleški barvni film pripoveduje o dvanajstletnih fantičih, ki iz gole objestnosti izzivata mestno policijo. Izzivanje se žalostno konca. Zanimivo je, da sta oba mlada igralca ,,naturščika“, se pravi fanta brez potrebne gledališke vzgoje. Film je po scenariju S. Poliakoffa režiral S. Frears. 17.00 Vaterpolo: prenos tekme Mla-dost:Jug - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar — 18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Pesem, ki traja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zeleni kabaret - 20.30 Včeraj, danes, jutri — 20.55 Porota, dokumentarna serija - 21.40 Kultura srca: otvoritev dubrovniških poletnih iger 11. VII. sobota 1 16.30 POROČILA 16.35 GALAPAGOS, OTOČJE NA KONCU SVETA, potopisna reportaža 17.05 FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU, mehiški film. Film so posneli po motivih fantastičnih romanov Julesa Verna, govori pa o učenjaku Fergussonu, ki s svojimi prijatelji z balonom preleti afriški kontinent. Film poživljajo posnetki divjih pejsažev in eksotičnih živali. 18.55 NAS KRAJ 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRVA SOBOTA, glasbena oddaja Nocoj bodo v tej oddaji peli: Per Mueler, Ivo Pattiera, Branka Kraner in New Svving kvartet. Nastopile boto tudi skupine: 12. nadstropje, Prizma, Predmestje in kvartet Boruta Lesjaka. Kot nov pevec se bo predstavil Franc Pirš iz Rogaške Slatine ob spremljavi ansambla Ber-tija Rodoška. Videli boste risanko, nastop Tofa in plesno skupino Arru-ba. 20.55 MAŠČEVALCI, ameriški film Ameriški vestern, ki je nocoj na programu, ni , kdove kako po- membno filmsko delo. Govori o precej zguljeni temi maščevanja, vendar pa je kot so vesterni sploh jloln dinamike, napetosti, skratka dovolj razvedrila nudi. K uspehu pripomorejo tudi znani igralci: \Villiam Holden, Susan Havvvard. 22.30 TV KAŽIPOT 22.50 POROČILA 17.15 Narodna glasba - 17.45 Zabavnoglasbena oddaja - 18.00 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija - 21.00 Poročila 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota - 22.00 Rajna Ka-bajvanska poje arije G. Puccinija 12. VII. nedelja 1 9.15 POROČILA 9.20 SEZAMOVA ULICA 10.20 ŠOFERJI, nadaljevanka TV Beograd, ponovitev 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA V oddaji boste lahko prisluhnili jugoslovarftkim rekorderjem, ki so pridelali največ hrane. Srečanje je bilo v Dornavi na Ptujskem polju. Za smeh bo poskrbel Jaka.Šrauf-ciger. Televizijski delavci so bili tudi na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, kjer je tekla beseda o najpomembnejših nalogah letošnjega leta in tega srednjeročnega obdobja. Kot zanimiva osebnost se bo predstavil inž. Ivo Zupanič, starosta slovenskih vinogradniških in vinarskih strokovnjakov, ki je kljub desetemu križu še čil in zgovoren sobesednik. Za konec oddaje se bomo pomudili ob vznožju Nanosa, kjer si kmetje prizadevajo zvečati prirejo. 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 15.40 KOMANDANT SAVA KOVAČEVIČ, dokumentarna oddaja 16.25 POROČILA ' 16.30 J. Messner: VRNITEV, TV drama Scenarij za dramo, kije tokrat na sporedu, je napisal koroški Slovenec Janko Messner, in sicer po noveli ..Leningrad — Globasnica - v ozadju Humec“, ki pa jo je avtor predelal in dopolnil v taki meri, da gre za skoraj povsem novo stvaritev. Zgodba pripoveduje o koroškem Slovencu, ki mora kot Hitlerjev vojak na rusko fronto. Ko se vrne domov, vidi, da sp, njegove domače izselili, zato se noče vrniti na fronto, marveč odide v partizane. Toda iz zasede ga ubijejo žandaiji. 17.30 ŠPORTNA POROČILA 17.40 SENCE LETEČE PTICE, češki film 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Dj. Lebovič - M. Smoje: PARTIZANSKA ESKADRILJA, nadaljevanka 20.55 ZANIMA ME Nocojšnja oddaja je namenjena vzgoji v prometu. Med drugim bo govor o tehničnih pregledih vozil. 21.15 V ZNAMENJU 21.40 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 17 30 Dunkerque, angleški film - 19.00 Risanke — 19.30 TV dnevnik — 20.00 „Svem 81”, glasbena oddaja - 21.00 Poročila - 21,JO Kar bo, pa bo, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 13. VII. ponedeljek 1 16.35 KMETIJSKA ODDAJA 17.35 POROČILA 17.40 V GOSTEH PRI ZBORU „SUNCOKRILl”, otroška oddaja Na sporedu je prva oddaja iz serije otroških oddaj, ki so jih pripravili titograjski televizijci. V nji bodo otroci spregovorili o Titu in zapeli nekaj pesmi o našem maršalu. 18.10 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Ogled, jugoslovanski film 18.35 OBZORNIK i 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 C. Goretta: POROČNI DAN, švicarska drama Današnja drama prikazuje ponovno srečanje in soočanje poprečne meščanske družine s stvarmi, na katere v mestnem hrupu in vrvežu redno pozabljamo: s soncem, s travo, z gozdovi. Kaj takega je z& meščana možno le v nedeljo. In tako teče pripoved o družini ključavničarja Dufrona iz Ženeve, ki se odloči, da bo kosila na deželi. Ta odločitev pa sproži nepredvidene dogodke. 21.10 35 MM, oddaja o filmu 22.10 V ZNAMENJU 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Zlatarjevo zlato, lutkovna nadaljevanka -18.30 Pripovedi o vstaji - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21J5 Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka -22.20 Iz sporeda TV Koper 14. VII. torek 17.45 POROČILA 17.50 BELI DELFIN, francoska risana serija 18.05 JUGOSLOVANSKI NARODI v pesmi in plesu: KUD Liman Kaba iz Debra 18.35 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITI___________________________ 19.15 RISANKA 19.20 CIKCAK 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 SKUPNO, oddaja TV Titograd in drugih jugoslovanskih studiov 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA 21.05 Stendhal: RDEČE IN CRNO, sovjetska nadaljevanka 22.10 V ZNAMENJU 22.25 ZA LAHKO NOC S PIANISTOM JANEZOM LOVŠETOM 17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 OtroSca oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Cleo - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.15 Poročila — 21.25 Biseri Orienta, malezijski dokumentarni film 15. VII. sreda 17.55 POROČILA 18.00 RDEČA ZORA, otroška nadaljevanka TV Beograd 18.30 OBZORNIK 18.45 ZA PESMIJO: Vrbniče nad motjem, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 1 19.24 TV IN RADIO NOCOJ • 19.26 ZRNO DO ZRNA ; 19.30 TV DNEVNIK . 19.55 VREME 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA ! 20.00 FILM TEDNA: Caudillo, i španski dokumentarni film i Film Caudillo je filmska biugtafi-( ja španskega diktatoija Francisca Franka, njegov vzpon na oblast od 1 leta 1926 do konca španske državljanske vojne. Film je režiral Basilio Martin Patino, ki se je rodil v času državljanske vojne. Šam je takole zapisal: „Dolgo sem, še ko je bil Franko živ, iskal tajne filmske materiale o človeku, ki je tako vplival na moje življervje in na življenje večine Špancev. Ni mi šlo samo za film o Franku, temveč tudi za zgodovinski film o nas samih. Na ta način sem oživljal že nekoliko pozabljene spomine in strasti iz preteklosti." 21.30 MINIATURE: harfo 21.45 V ZNAMENJU 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamova ulica 18.45 Amaterski studio 19.30 TV dnevnik 20.00 M Lalič: Pramen teme, predstava ljudskega gledališča iz Leskovca 21.35 Poročila - 21.40 Šoferji, ponovitev TV nadaljevanke 22.40 Gibljiv? slike 23.25 Književnost Za statve in 18.05 POROČILA 18.10 CAS ZA PRAVLJICO, otro- ŠKa nadaljevanka 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE: Telesa v daljavah V oddaji se bodo predstavili igralci zadnjega letnika Akademije za gledališče, radio, televizijo in film. Absolventi bodo prikazali nekaj plesov in gibov, zasnovanih v času študija. Predstavili bodo sledeče točke: kabaret, Grbavce, Vojščak, Drevo. Gre za plese, s katerimi dokazujejo, da sledijo razvoju modernih medijev, kjer ima nebesedna komunikacija pomembno vlogo. 19.15 RISANKA 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.35 V ZNAMENJU }^-40 TV dnevnik v madžarščini4-,.-18.00 TV dnevnik 18.15 Begu- s; nec, otroška nadaljevanka - 18.45 : Ugrabitev, angleška serija - 19.30 v TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, Dr a- * ga moja Iza - 23.00 24 ur fj| v UGODEN NAKUP MOŠKE, ŽENSKE in OTROŠKE KONFEKCIJE OMOGOČA OD 1. JULIJA DO 31. JULIJA 1981 TRGOVSKO PODJETJE inama LJUBLJANA v VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI in PRODAJALNI ELITA v Ljubljani ter v veleblagovnicah ŠKOFJA LOKA z BLAGOVNICO CERKNO • KOČEVJE «7° VELENJE SLOVENJ GRADEC RAVNE NA KOROŠKEM OH Mercator tozd Mercator-Rožnik Gradišče Trebnje vabimo vas na RAZSTAVO POHIŠTVA v osnovni šoli Trebnje od 1.7. do 15.7.1981 od 9. do 18. ure ugodnosti: prodaja na potrošniški kredit, 10-odst. popust na razstavljeno blago, 5-odst. popust na ostalo blago, kupljeno v času razstave brezplačna dostava na dom do 25 km pridite, oglejte sit izberite! MrZl Mercator DOLENJSKI LIST Sladkor je lahko kisel Tržna inšpektorica našla v samopostrežbi KZ Trebnje 1.500 kg sladkorja, za katerega nihče „ni maral" aorocajo DVA VLOMA - V dneh pred 30. junijem jc bilo vlomljeno v lovsko kočo LD Mirna. Nepridiprav je prišel noter skoz okno in si postregel z vinom. Iz predala jc izmaknil še 50 din žepnine. Vlomljeno je bito tudi v počitniško hišico Ljubljančanke Slavke Oberstar v Sponjih Lakcncah. Tudi tu je nepridiprav vdrl skozi okno. Vse jc razmetal in odnesel star bajonet. DO IZTRLZNITVE Črnomaljski miličniki so 1. julija pridržali do iztreznitve 21-letnega Hamida Mla-dičkiča iz Kanižarice, ki je pijan razgrajal v kuhinji rudnika ter se 'pretepal, ko so ga hoteli odsloviti. Moral bo k sodniku za prekrške. PO PIŠČANCI; V noči na 2. julij je bilo vlomljeno v trgovino KZ v Mirni peči. Tal je vdrl skozi zadnja vrata in odnesel 5 piščancev, 1.600 din gotovine in nekaj cigaret. Kdo se jc pogostil s piščanci, še ugotavljajo. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil Kmetijsko zadrugo Trebnje na 30.000 din kazni, Zvoneta Vrabca, referenta v komerciali KZ Trebnje, Ireno Bregar, delavko v komerciali, in Marijo Pekolj, namestnico poslovodje KZ Trebnje, na po 2.500 din kazni. Poleg tega je senat določil, da se povzetek sodbe objavi v tisku. Taka sodba je bila izrečena, ker so KZ Trebnje, Zvone Vrabec, Irena Bregar in Marija Pekolj storili gospodarski prestopek po zakonu o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev. Pregrešili so se tudi zoper ukrepe, ki preprečujejo spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga. Zgodba se je začela, ko je zvezni izvršni svet 10. septembra lani sprejel odlok o največjih cenah za sladkor in melaso ter jedilno olje. Po tem odloku se je smel kvalitetni sladkor podražiti največ 3,30 din pri kilogramu. Odlok je tudi določal, da začne veljati naslednji dan in da je treba vse zaloge popisati in jih evidentirati v knjigovodstvu: Inšpektorica novomeške uprave inšpekcijskih stopil PRI D AVLO - Štefan Spoljar z Muhabcra je 29. junija popoldne vozil z osebnim avtom od “jšljina proti Novemu mestu. Na Ljubljanski cesti je stopil s pločnika Pred njegov avto Slavko Marjanovič J* Sanskega Mosta, Špoljar ga je kljub zaviranju zadel in zbil. Marjanovič je bil huje ranjen, odpeljali so ga v bolnišnico. OBA PADLA Edvard Rožič (16 let) iz Črnomlja se jc 1. julija zvečer peljal z motorčkom od ulice Na bregu proti Locki cesti, ko mu je pred kolo stopil 63-lctni Miran Mal-nerič iz. Črnomlja. Kolesar in pešec sta padla, Malneriča so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. V KAMI N Drago Dobravce (18 let) iz Novega mesta se jc 2. Julija zvečer peljal v skupini prijateljev na kolesu z Javorovice proti Šentjerneju. Pri Selih ga jc v ovinku zaneslo, trčil je v kamen in padel. Prvo pomoč so fantu nudili v novomeški bolnišnici. PO NASIPU Darko Mušič s Stražnega vrha je 5. julija zjutraj peljal z osebnim avtom od Rožič juIij3 198 J služb je 11. septembra lani nadzirala spoštovanje novega odloka in drugih predpisov tudi v samopostrežbi KZ Trebnje v Starem trgu. Ugotovila je, da so v prodajalni popisovali blago Zvone Vrabec, Irena Bregar in Marija Pekolj, da pa popis ni točen. Ko je-inšpektorica primerjala stanje na papirju in dejansko stanje, je ugotovila, da je 1.500 kg sladkorja in 2 kg masti „odveč“. Razlika med staro in novo ceno omenjenega sladkorja, ki ga lastnik ni hotel več poznati, je bila 3.950 din. Sladkor je bil v prodajalni že 6 dni, senat je menil, da so zanj nedvomno morali vedeti vsi zaposleni, tako tudi Marija Pekolj, namestnica poslovodje, bradkor je bil celo na treh in ne samo na enem mestu. Ob popisu ga je bilo nemogoče zgrešiti, razen če ga je kdo hotel zgrešiti. Ravno to pa se je zgodilo, očitno z enim samim namenom: da se ustvari razlika v ceni, ki bi jo KZ Trebnje lahko kasneje uporabila kot višek prihodkov. Kmetijska zadruga Trebnje je tako storila špekulacijo v prometu s sladkorjem, ki bi bil ljudem prodan draže, razliko pa bi spravil v žep Merkur, starogrški bog trgovcev in tudi, kar je manj znano, prevarantov, goljufaj in tatov. Sodba še ni pravnonro čna. M. B. r Čigavi so kava, olje, plinske bombe itd? V Novem mestu na ogled precej ukradenih predmetov, ki jih je zasegla UNZ OTOR1ST V MOPEDISTA - Tak je bil pogled po silovitem čenju motorista Srečka Čopija na hitrem MZ z mopedistom artinom Gorograncem minuli četrtek v Boštanju. Za Martina je I to predposlednji ovinek pred domom, za mladega Srečka pa oraj ravna cesta po klancu navzdol. In posledice: domala uničen oped in polne roke dela zdravnikov, da o miličnikih ne govorimo, oto: Železnik) Novomeški miličniki in kriminalisti so med raziskovanjem vlomov na novomeškem območju našli precej ukradenih predmetov; gre predvsem za razno orodje—izvijače, klešče in komplete orodij, steklenice jedilnega olja, plinske bombe, kozarce z vloženo ozimnico, kavo itd. UNZ Novo mesto vabi oškodovance, naj si pridejo ukradene predmete ogledat v Jerebovo 1, morda bodo med njimi našli svojo lastnino. Ogled bi morebiti pomagal do lastnine tudi tistim, ki so bili okradeni, pa tatvin niso prijavili. Gre predvsem za predmete, ki so bili najverjetneje ukradeni v novomeških kleteh in drvarnicah. J vrha proti domu. V nepreglednem ovinku jc nasproti pripeljal avtomobilist Ivan Rožič iz Nakla pri Črnomlju. Med srečavanjem sla se umikala vsak na svojo desno stran, pri tem pa jc Mušič zapeljal s ceste po nasipu. Škode jc za 50.000 din. VOZNIKA HUJE RANJENA Ivan Bobar iz Zbur je 1. julija zvečer peljal z osebnim avtom po Ulici talcev v Novem mestu Ko je zapeljal na prednostno Cesto herojev in bil na sredi ceste, mu je nasproti pripeljala avtomobilistka Andreja Grom iz Novega mesta. V silovitem trčenju sta bila huje ranjena oba voznika, laže pa sopotnici Darinka Sutar iz Starc vasi in Novo-meščanka Darinka Bevc. Škode je bilo za 250.000 din, kar je za trčenje v mestu veliko in po svoje priča o hitrosti. NA MOTOR BREZ IZPITA Komaj 16-letni I. Ž. se je 30. junija popoldne vozil po Vinici z neregistriranim motorjent in brez vozniškega dovoljenja. Zaradi prehitre vožnje ga jc pri odcepu za U Čakovec na gramozu zaneslo. Fant je padel, ravno tako pa tudi R. J., ki se je peljal z njim. Motorista so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, sopotniku pa ni bilo nič. PREHITEVANJE Z MOTORČKI Marko S. (16 let) in Aleš V. (17 let) sta sc 3. julija zvečer peljala vsak s svojim kolesom z motorjem od Gabra proti Semiču Marko je zavil v levo, ko ga je Aleš prehiteval, tako da sta trčila in padla. Marko je bil huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. AVTO MED DEBLI Novomeščan Branko Zbašnik je 5. julija ob drugi uri vozil z osebnim avtom po gozdni poti od Gorjancev proti Gabrja V ovinku ga je zaneslo na travnik, zadel je v skalo, avto jc odbilo med drevje, kjer sc jc zagozdil med debla Voznika so zaradi hujših poškodb odpeljali v bolnišnico, na avtu pa je za 20.000 din škode. ' * £ Miflill PRIZNANJA NAJBOLJŠIM — Zmagovalcem teniškega prvenstva Kočevja je priznanja podelil podpredsednik SO Kočevje Nace Karničnik. Na »popravni” v Kutino Ribničanom tudi sedem zadetkov ni zadostovalo za vstop v I. B rokometno ligo — Odločilo bo tretje srečanje Skoraj neverjetno, kako so rokometaši ribniškega Inlesa v kvalifikacijskem srečanju za vstop v I. B rokometno ligo v Apatinu izpustili iz rok veliko priložnost, da vstopijo v najvišji tekmovalni razred. V prvem srečanju v Ribnici pred tednom dni so si namreč priigrali kar 7 zadetkov prednosti in vsi so bili prepričani tudi v končni uspeh. Za slednjega pa bo tako potrebno zmagati v tretjem, odločilnem srečanju na nevtralnem igrišču v Kutini. Poročila iz Apatine govore o slabi in brezvoljni igri gostov iz Ribnice, ki so bili pred srečanjem vsi po vrsti prepričani o končnem uspehu. Zato so verjetno tudi zaigrali nekoliko lagodneje, kar pa so domačini, kijih je spodbujalo kakšnih 600 gledalcev, izkoristili in od minute do minute manjšali razliko iz prvega srečanja. Rokometaši Inlesa so imeli veliko priložnost v zadnji minuti srečanja, ko so imeli žogo in zadnji napad na tekmi. Zaključili so ga z zadetkom v zadnji sekundi, in ko je že vse kazalo, da so zmanjšali razliko na 6 zadetkov in si s tem tudi zagotovili končni uspeh, sta sodnika iz vsem nerazumljivega vzroka razveljavila povsem regularen zadetek in piskala prestop. Navzlic pritožbam ostaja Ribničanom tako upanje, da bodo v tretjem odločilnem srečanju v Kutini pokazali boljšo igro in seveda tudi zmagali. Inles: Gelze, Križman 4, D. Ilc 2, Tanko, Radič, Žuk, Karpov 3, Andoljšck, Ambrožič 3, Mate 3, J. Ilc 2, Kersnič. BELOKRANJČANI NAPREJ Pred časom se je končala dolenjska članska rekreacijska nogometna liga. V zadnjem kolu so Butorajčani premagali Lian s 7:1, Bela krajina pa je brez boja dobila točki s Partizanom iz Straže. Končni vrstni red je: Bela krajina 11 točk, Butoraj 9, Lian in Partizan (Straža) 2. V na'-daljnje tekmovanje se je tako uvrstila enajsterica Bele krajine. VELIKI NAČRTI ELANA Konec meseca bodo šli nogometaši novomeškega Liana na priprave v Bohinjsko Bistrico. Novomeščani, ki so letos v zahodni skupini slovenske nogometne lige, zasedli četrto mesto; po jesenskem delu so bili predzadnji, v spomladanskem delu pa najuspešnejše moštvo, saj so od 14 tekem izgubili eno samo, dve pa so igrali neodločeno. 7. prihodnjo sezono imajo velike načrte: prvo mesto v.svoji skupini in s tem uvrstitev v enotno slovensko ligo. VODI TRŽIŠČE V nedeljo, 5. julija, je bilo na nogometnem igrišču v Slovenski vasi pri Šentrupertu peto kolo občinske lige v malem nogometu. Izidi nedeljske tekme so naslednji: Trebnje -Šentrupert 3:6; Tržišče Hrastovi-ca 5:4; Mirna V P Mokronog 4:7. Trenutni vrstrji red je naslednji: 1. Tržišče, 2. Šentrupert, 3. V P Mokronog, 4. Mirna 5. Hrastovica in 6. Trebnje. SKUPNA ZMAGA KRMELJČANOM Pri Tončkovem domu na Lisci jc, bilo prejšnji teden lf). jubilejno športno srečapje delavcev Lisce. V krosu je 1. mesto pripadlo tozdu iz Krmelja, v streljanju Zagorčanoni, v vlečenju vrvi tozdu iz Senovega in v odbojki ponovno Krnieljčanom, ki so tudi skupni zmagovalci srečanja. A. I LUCIJAN PRIMC ŠELE PETI Na tradicionalnem atletskem tekmovanju mladinskih reprezentanc republik in pokrajin, kije bilo konec tedna v Škopju, je v ekipi Slovenije nastopil tudi Novomeščan Igor Primc. Mladi up naše atletike pa je tokrat s petim mestom v metu diska in zanj več kot skromnim rezultatom 38,41 razočaral in nekaj prispeval k temu, da je naša moška ekipa bila šele druga, čeprav so Slovenci v skupnem seštevku vendarle obdržali primat. MARATON „KRALJA MATJAŽA1 Turistično društvo in TVD Partizan iz Črne n Koroškem prirejata v soboto, 8. avgusta, ob 17. uri maraton za pokal kralja Matjaža. Proga bo dolga 24 km, vsi zainteresirani pa se lahko prijavijo do 6. avgusta na naslov TVD Partizan Črna na Koroškem ali na dan prireditve od 14.30 do 16.30 ure pred hotelom Planika v Črni, kjer bo tudi start in cilj teka. Tenistprvi Knavs Zanimanje za tenis v Kočevju veliko Na pravkar minulem teniškem turnirju za prvenstvo Kočevja je zmagal Tine Knavs, ki je v finalu premagal Janija Lampeta s 6:4, 6:3 in 7:5. Oba finalista sta imela naporno borbo v polfinala Knavs je premagal tretje uvrščenega Jožeta Koleto s 6:3, 5:7 in 6:2; Lampe pa četrto uvrščenega Ivana Pojeta s 6:1,4:6 in 6:3. Tumirja se je udeležilo 20 članov kluba, mladincev in ena članica. Do polfinala so igrali na 9 dobljenih gcmov, v polfinalu na dva dobljena seta in v finalu na tri dobljene set -. Najboljši trije so prejeli zlato, srebrno oz. bronasto medaljo, naj boljši štirje diplome, najboljši štirje in edina tekmovalka Marta Stopar, ki je sodelovala na tem mešanem turnirju, pa še praktične nagrade, ki so jih prispevali LIK, Trikon, Teksti-lana in Državna založba. Teniški šport je v Kočevju zelo priljubljen, predvsem med mladino, pa tudi med starejšimi, saj je bil najstarejši udeleženec turnirja star 66 let. Razmah tega športa zavira predvsem pomanjkanje igrišč; v Kočevju je le eno, in še to na zasebnem zemljišča J. PRIMC JESENSKI PRVAKI ŠELE DRUGI Zmagovalci kadetske nogometne dolenjske lige so igralci Partizana iz Straže, ki so zbrali skupaj 17 točk, drugi so nogometaši novomeškega Elana, jesenski prvaki, ki pa so v spomladanskem delu povsem razočaral L sledijo: Ribnica 11 točk, Bela krajina 8, Kočevje 7, Butoraj 5. Za uspeh Stražanov je nedvomno najzaslužnejši vodja ekipe Slavko Spclko. M. GORENC VETERANI - LONČAR 4 : 2 V počastitev dneva borca je NK Grčarice pripravil tradicionalni nogometni turnir, na katerem so poleg domačinov nastopile še ekipe Lončarja, Podpreske in Veteranov. Slednji so najprej premagali domačine s 4 : 2, Lončar pa Podpresko s 3 : 2. v finalu sta se nato pomerila ekipa Veteranov in Lončarja. Prvi so zmagali s 4 : 2. Najboljši strelec turnirja je bil Kersnič s 5 zadetki, igralec pa Sile (oba od Veteranov). M. G-č. Pekolj za las ob odličje Novo mesto imelo tri dni v gosteh slovenske motorne pilote - Zmagal Mariborčan Verbančič - Pekolj za las ob tretje mesto Na republiškem prvenstvu v motornem letenju, ki je bilo v petek, soboto in nedeljo na novomeškem letališču, je največ točk zbral Ntariborčan Oto Verbančič z letalom Robin in si tako priboril naslov najboljšega športnega letalca. Drugo mesto jc zasedel Ljubljančan Miha Som, tretje pa Slavko Lakovič iz aerokluba Celje. Novo-meščanu Iztoku Pekolju je le za točko ušlo tretje mesto, medtem ko se jc njegov klubski tovariš Slavko Kos uvrstil na peto mesto. Izmed 26 pilotov naj omenimo še uvrstitve ostalih Novomeščanov: 11. Srečo Kotnik, 14. Anton Lovšin, 26. Jože Ovniček. V posameznih disciplinah bile so tri: časovna točnost. natančnost pristajanja' in reševanje navigacijskih nalog med letenjem -je bil Iztok Pekolj najboljši v časov-, ni točnosti, medtem ko ostali dolenjski letalci niso posegli po prvih treh mestih v posameznih nalogah kljub prednosti, ki so jo imeli kot domačini. Po številu sodelujočih letal je bilo prvenstvo eno najmnožičnejših doslej in prava paša za oči. Tekmovalcem in prireditelju je Bilo naklonjeno tudi vreme, tako da so nastopajoči vseh enajstih slovenskih aeroklubov zadovoljni odleteli z novomeškega letališča. Naveza Golob Mokotar Okleščen je v jugovzhodni steni Kleka preplezala mladinsko smer, teden dni kasneje pa je bila pod Koglom v Kamniških alpah naveza Gerjevič Mokotar in preplezala Virairsovo smer. SEMINAR ZA ALPINISTIČNE INŠTRUKTORJE Na Vršiču se je pred dnevi končal seminar za alpinistične inštruktorje, ki ga je pripravila komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Vodja tečaja Vinko Mlinar jc bil s prikazanim znanjem tečajnikov zadovoljen. Seminar je obsegal tudi prikaz reševanja ponesrečencev z lavinskim psom, kot tudi vse ostale prvine reševanja in varovanja v stenah. Med tečajniki sta bila tudi dva člana novomeškega AO, skupaj pa je na P/S danes registriranih že 116 alpinističnih inštruktorjev. S. MOKOTAR PRIZNANJE NAJBOLJŠEMU - Predsednik organizacijskega odbora Zdenko Hlavaty izroča najbolje uvrščenemu dolenjskemu motornemu pilotu in zmagovalcu v časovni točnosti Iztoku Pekolju pokal. (Foto: M. Vesel) msm -\ y V zvezi z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, 10. členom pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje ter z namenom, da se pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje III. NATEČAJ za pridobitev posojila 1. za gradnjo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš izven stanovanjske zadruge 3.133.668,00 din 2. za prenovo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš 1.200.000,00 din 3. za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš samostojnim obrtnikom in umetnikom, ter delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih iz kreditnih sredstev na žiro računu SSS občine Kočevje 700.000,00 din Delavci, samostojni obrtniki in umetniki ter delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, upokojenci in invalidi (v nadaljnjem besedilu: delavci) lahko dobijo posojilo za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: — delavci/ ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki ima sedež v občini Kočevje, ki združuje sredstva vzajemnosti pri banki ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali namensko vezavo sredstev pri banki za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše; — samostojni obrtniki in umetniki s sedežem poslovanja v občini Kočevje ter delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti na žiro računu za družbeno pomoč in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali namensko vezavo sredstev pri banki za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše; — kmetje in drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno-pravne osebe s sedežem v občini Kočevje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali namensko vezavo sredstev pri banki za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše; — upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče v občini Kočevje in ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo ali namensko vežejo sredstva pri banki; — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m2, od koder je možen vsakodnevni prihod na delo in z dela; — če bodo sprostili družbeno stanovanje s preselitvijo v lastno stanovanje; — če imajo pri novogradnji individualne stanovanjske hiše dokončano II. gradbeno fazo ali sklenjeno končno kupoprodajno pogodbo za montažno hišo; — če bodo s prenovo povečali stanovanjske prostore ali uporabili kvalitetnejšo izvedbo toplotnih izolacij ali uredili, oz. modernizirali sanitarije. O vseh kreditnih pogojih bodo delavci podrobno obveščeni s širšim besedilom natečaja, ki bo dostavljen vsaki delovni organizaciji in samostojnim obrtnikom s sedežem v občini Kočevje. Natečaj traja od objave v Dolenjskem listu do 31. avgusta 1981. Prijave na natečaj, dospele po tem datumu, , ne bodo upoštevane. Prijave sprejema: Ljubljanska banka — stanovanjsko komunalna banka Ljubljana, poslovna enota Kočevje. Delavec, ki je zaposlen pri delovni organizaciji, katera združuje sredstva v banki po samoupravnem sporazumu, se prijavi k natečaju za posojilo preko svoje delovne organizacije; samostojni obrtniki, umetniki in delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, se prijavijo preko Obrtnega združenja Kočevje; upokojenci se prijavijo preko Društva upokojencev Kočevje; invalidi se prijavijo preko Društva invalidov Kočevje. Številka: 313/81 Datum: 2. 7. 1981 SSS občine Kočevje 536/28-81 - ISKRA - IEZE LJUBLJANA TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI Komisija za delovna razmerja OBJ A VLJA prosta dela in naloge: 1.) VODJE SLUŽBE KONTROLE KVALITETE -1 delavca za nedoločen čas Pogoji: — višja ali srednja tehniška elektro šola - šibki tok — tri leta delovnih izkušenj s področja elektronike — poskusno delo 2 meseca 2.) PLANERJA MATERIALA 1 delavca za nedoločen čas Pogoji: — ekonomska srednja šola — delovne izkušnje s področja planiranja — poskusno delo 3 mesece 3.) TAJNICE — 1 delavka za nedoločen čas Pogoji: — ekonomska ali upravno—administrativna srednja šola — tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj vloge naslovijo na naslov: ISKRA — IEZE TOZD Ind. elektronika, Kostanjevica na Krki, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ' _y ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV NOVO MESTO in ob praznovanju 13. julija ob 30-letnici delovanja prireja DRUŽABNO SREČANJE Z BOGATIM SREČELOVOM V SOBOTO, 11. JULIJA, OB 14. URI V ŠMIHELU PRI NOVEM MESTU, KRISTANOVA 60 (DVORIŠČE TEHNIŠKIH SOL). ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL SLAVČEK. Program: 1.0d 8. do 11. ure tekmovanje v športnih in tehničnih disciplinah med ekipami ZSAM dolenjske regije pred stavbo AMD Novo mesto. 2. Ob 11,30 zbor uniformiranih članov ZŠAM pred športno dvorano Marof in od 12. do 13. ure parada po ulicah Novega mesta. 3. Ob 13. uri slavnostm program s podelitvijo priznanj zaslužnim članom ZŠAM in zmagovalninri ekipam v tekmovalnih disciplinah. 4. Ob 14. začetek družabnega dela srečanja. VABLJENI! V skladu z 11. členom Odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 22/80) KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1981 1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela). 3. Predloge za podelitev nagrad in priznanj lahko posredujejo: organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice, delovni ljudje in občani. 4l Pismene predloge z obrazložitvijo pošljite do 31. avgusta 1981 Komisiji za odlikovanja in priznanja. Skupščina občine Brežice - Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala 5. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1981 bo 28. oktobra 1981 ob prazniku občine na svečani seji zborov Skupšč ine občine Brežice. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice 523/28-8i OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST Novo mesto RAZPIS za izvajanje programa Občinske raziskovalne skupnosti za leto 1981 ORS Novo mesto razpisuje po sklepu 4. seje Skupščine ORS poziv za izvajanje raziskovalnih nalog, določenih v srednjeročnem načrtu ORS iz programa za leto 1981: 1. Raziskave na smotrni uporabi energije v občini Novo mesto — proučevanje možnosti toplifikacije Novega mesta z, ozirom na dosegljive osnovne energetske vire — študij možnosti optimalnega izbora za lokacijo nove toplarne z ozirom na obstoječe komunikacije, plan razvoja Novega mesta in ustrezno varstvo bivalnega okolja. 2. Raziskave na področju varstva okolja — raziskave in reševanje problematike varstva reke Krke in njenih pritokov — načrtovanje možne kanalizacije v reki Krki pred čistilno napravo v Ločni. 3. Raziskave na področju družboslovnih ved — etnološka topografija občine Novo mesto — arheološko raziskovanje na Marofu v Novem mestu — paleolitska raziskovanja v Lukenjski jami pri Prečni. 4. Raziskave na področju biotehničnih ved — problematika razširjenosti zajedalcev iz rodu Paramphi-stomum v občini Novo mesto. Rok za prijavo je 15. 8. 1981. Potencialni izvajalci dobijo podrobnejše informacije o programu in pogojih izvajanja raziskovalnih nalog ter vsebini prijave v SIS ORS Novo mesto, Prešernov trg 9. * 535/28-81 Delavski dom EDVARD KARDELJ, KRŠKO ponovno objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za opravljanje računovodskih del (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Zahtevamo končano 4-letno srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DELAVSKI DOM EDVARD KARDELJ, KRŠKO, Trg Matije Gubca 2. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. 539/28-81 KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednji pogoj: — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Začetek dela 1. 9. 1981. Na razpolago je družinsko stanovanje. 532/28-81 GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOK RADEČE OBJ A VLJA JA VNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev; - 1 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1977, ; izklicna cena 25.000 - 2 OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750, letnik 1979, izklicna cena za vsakega: 50.000 din Javne licitacije, ki bo 13. 7. 1981 ob 8. uri v TOK Radeče, se lahko udeleži vsak, kdor pred pričetkom licitacije vplača 10% od izklicne cene pri blagajni TOK Radeče. Izklicna cena je brez davka. 526/28-81 »SLOVENIJALES—STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA TOZD Stilno pohištvo Delavski svet OBJAVLJA naslednja pTosta dela in naloge za obrat sedežnega stilnega pohištva na Blanci 1. VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV - 1 IZVAJALEC 2. STROJNA IN MONTAŽNA OPRAVILA KV MIZARJEV - VEC IZVAJALCEV 3. STROJNA IN MONTAŽNA OPRAVILA -VEC IZVAJALCEV 4. POVRŠINSKA OPRAVILA - VEC IZVAJALCEV 5. ČUVAJSKA OPRAVILA - 1 IZVAJALEC 6. ČIŠČENJE - 1 IZVAJALEC Pogoji: pod 1) poklicna šola elektro smeri 2—3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2) poklicna šola lesne smeri, 2—3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 3) nedokončana osemletka, 1—2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 4) nedokončana osemletka, 3-6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 5) končana osemletka, 6-12 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 6) nedokončana osemletka, 1—3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklepa za nedoločen čas. Za delavce, ki ne bodo izpolnjev-., delovnih pogojev za dela in naloge pod zaporednimi številkami 3 in 4, bo delovna organizacija predhodno organizirala izobraževanje za pridobitev ustrezne kvalifikacije. Z delavci, ki se bodo priučevali, bomo sklenili delovno razmerje že za čas priučevanja. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah ip merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Stilno pohištvo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov delovne organizacije v 15 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po poteku objave. ^ 531/28-81 ■ DOLENJSKI UST * ** t £ * ? St. 28 (1665) 9. julija 1981 polkmečkega 386.670 dinarjev, dohodek na družinskega člana je bil pri delavcu 52.900, pri polkmetu pa 77.334 dinarjev. Pri tem je treba upoštevati, da kmetija ne prinaša le dohodka, ampak zahteva velika vlaganja v nakup in vzdrževanje opreme, gnojil itd. Slika se po odštetju stroškov za funkcioniranje kmetije brez dvoma bistveno spremeni, vendar je status polkmeta še vedno boljši. Polkmet namreč krije velik del svojih prehrambnih potreb iz svoje kmetije, kar ni tako nepomembno, če vemo, da po nekaterih podatkih prehrana požre okrog 40 odst družinskega proračuna. Kaj motivira kmeta, da se leta in leta vozi daleč na delo, zgodaj vstaja, pnhaja pozno domov, kjer ga čaka še delo na zemlji? Po odgovorih sodeč, je to socialna varnost, pokojninsko zavarovanje in ekonomska nuja. Mnoge kmetije ekonomsko niso dovolj močne, da bi kmetu in njegovi družini zagotovile solidno življenje Velikokrat se poudarja, da so polkmetje zarad dolge vožnje na delo, dela na polju in navezanosti na zemljo m razvoj kmetije manj zainteresiran n rudi mar; uspešni pn delu na delovnem mestu. Da bi ugotovili, koliko je to mnenje upravičeno, so štiri leta spremljali usjaešnost skupine 90 polkmetov in enakega števila čistih delavcev na enakih delih z enako starostno strukturo in zastopanostjo moških in žensk. Rezultati sc pokazali, da razlik ni! Te pa so se pokazale, ko so spremljali odsotnost z dela: polkmetje so manj odsotni z dela, kar gre verjetno razlagati s socialno komponento: delovne navade glede na starost, stanovanjska problematika, otroško varstvo, nega obolelih družinskih članov itd., kar je vse močno pove-zano z odsotnostjo. ZDENKA LINDIČ - DRAGAŠ njem času dokaj ugodna porazdelitev industrije po manjših centrih (Šentjernej, Semič, Dolenjske Toplice, Straža, Dvor, Mirna, Mokronog itd.) in razmeroma dobre prometne zveze p>a so vzrok, da ni prišlo do popolne deagrarizacije. Kmet se je sicer zaposlil, ni pa zapustil doma in zemlja Tako ima dodaten vir za preživljanje, zemlja pa je le obdelana. Obstoj delavsko — kmečkih gospodarstev ima torej svoje pozitivne strani: zaustavlja propadanje kmetij in odseljevanje, omogoča modernizacijo kmetij, ostarelim kmetom pa zagotavlja socialno varnost. Položaj in značilnosti delavsko—kmečkih gospodinjstev na Dolenjskem so proučevali dolenjski sociologi s posebno raziskavo, ugotovitve pa je prikazal Boštjan Kovačič na nedavnem posvetu sociologov na Otočca Proučevali so gospodinjscvo, kjer je en ali več članov v rednem delovnem razmerju in ima v lasti najmanj 3 hektare obdelovalne zemlje. Kaj je pokazala raziskava? Povprečna starost polkmetov je precej višja kot pri delavcih, starost polkmetov 38, delavcev pa 34 let. To potrjuje, da so iskali dodatno zaposlitev tisti, ki so ostali na kmetiji, pa samo od tega niso mogh živeti, medtem ko je mlajša generacija zemljo brez kompromisno zapuščala Iz kmetij so se zaposlovali predvsem moški, ženske pa so ostajale doma kot gospodinja Razlike med čistim delav skim m delavsko—kmečkim gospodinjstvom so tudi v številu družinskih članov in njihovi zaposlenosti. Delavska družina ima v povprečju 3,5 člana, polkmečka p>a skoraj 5, medtem ko je zaposlenost pri polkmetih nekaj manjša. Razlikuje se tudi socialnoekonomski položaj gospodinjstev glede na vse vire za preživljanje, kjer pia je po zbranih podatkih mešano gospodinjstvo na boljšem. V letu 1980 je znašal dohodek delavskega gospodinjstva 185.151, pa je p>otegnilo tudi v tujino. Z industrializacijo je število prebivalstva spet precej poskočilo, do letos za 13 odstotkov, s tem p« je dolenjsko regijo zajela močna deagrarizacija, odhajanje predvsem mladih ljudi z zemlje v industrijska središča za boljšim, predvsem pa lažjim kosom kruha Medtem ko je imela Dolenjska v letu 1971 še 32,7 odst, kmečkega prebivalstva, se je do lani zmanjšalo na manj kot 20 odstotkov. O številnih negativnih posledicah deagrarizacije (staranje kmečkega prebivalstva, slabšanje produkcijske sposobnosti kmetijstva itd.) pa niti ni potrebno več zgubljati besed. Tretji, p>rav tako značilen pojav v regiji so dnevne migracije, ki nudijo možnost, da vsaj ne narašča število predelov, ki jih je deagrarizacija demografsko in ekonomsko povsem osiromašila. Kot je razvidno iz družbenih planov, bo tudi dolenjska regija v prihodnje težila k razvoju podeželja in kmetijstva, za katerega ima ugodne pogoje, p« smo jih doslej preveč zanemarjali. Pri tem bo treba upoštevati tudi polkmete, ki so bili sicer vseskozi „črneovce", češ da pri njih ni zanimanja za intenzivnejše obdelovanje zemlje. V tem je prav gotovo precej resnica Ker pa smo v situaciji, ko je pomembno, da je obdelan vsak košček zemlje (kako, ni samo skrb kmetov), so polkmetje naša dolgoročna perspektiva - naj bi to hoteli ali na Polkmetje kot nova socialnoekonomska kategorija prebivalstva, ki je posledica vseh razvojnih tokov, so na Dolenjskem še posebno močno zastopani. Polproletarec, ki mu je osnovni vir za preživljanje osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, ob tem p>a ima še dodatne vire, je na Dolenjskem najpogostejši v kombinaciji redna zaposlitev—obdelava zemlje. Iz različnih vzrokov, najpogos,ejši je bil ekonomski, so se kmetje množično zapioslovali. Predvsem v zad- Dolenjska regija je bila nekdaj, in tega niti ni tako dolgo, izrazito agrarno področje, za kar pa ima ne nazadnje tudi dobre naravne pogoje. Občini Črnomelj in Trebnje sta bili še pred kratkim v druščini manj razvitih občin v Sloveniji. Po vojni regija namreč ni mogla slediti hitremu gospodarskemu razvoju republike in je njen družbeni proizvod zelo zaostajal za republiškim povprečjem (tudi do 46 odstotkov). Nerazvitost in slaba ekonomska moč kmečkih gospodarstev sta botrovali močnim izselitvenim tokovom dolenjskfega prebivalstva. Izboljševanje gospodarskih razmer sega v prvo polovico 60-ih let, ko se je dolenjska regija začela industrializirati. Zrasle so številne tovarne, ki danes tudi v jugoslovanskem merilu nekaj pomenijo. Od 1961 do 1979 je regija dosegla precej višjo rast družbnega proizvoda na prebi valca, kot je bilo republiško povprečje, vendar to zaradi velikega začetnega zaostajanja še danes ni dosežena Vzporedno z naglim gospo darskim razvojem ie seveda naraščala zaposlenost, ki je v letu 1980 dosegla 44,1 odstotka vsega dolenjskega prebivalstva. Potreba po delavcih je bila v regiji celo večja, kot jih je mogla dati, tako da po podatkih ob koncu letošnjega maja dela na Dolenjskem skoraj 10 odstotkov delavcev iz drugih republik. Veliko je zaposlenih tudi žensk. Socialno—ekonomski položaj, merjen s povprečnimi osebnimi dohodki, pa je v regiji še vedno pod republiškim povprečjem. Posledica hitrega gospodarskega razvoja in zaposlovanja so tudi stalne spremembe v prebivalstva Nekje do 1953, ko je bila zemlja zaradi majhnih možnosti zaposlitve še privlačna, je prebivalstvo naraščala Nato je do prve polovice 60-ih let za 2 odst upadlo, ker so se ljudje odseljevali v večja industrijska središča, mnoge PRILOGA dopustniškem vzdušju Obleka z i brez njih je po letošnjih z^prcwedfih dcoro nujna za dnpustitiBun ganfe-robo. Pa brez panike; če * *rgn»«- krito nerjetno imate, kipite del. ki je zares poceni. Pazite ie„ emate'1 steklena vrata Še pred nekaj let« bi tek temni vratom v sobi rekli 'ir ra- je apet okus spremeni. Kjer je temačen hodnik m velik?, svetla Kuba PETER BEVC poletno kosilo KUHAM« SVINJSKI JEZIK V SOLATI GRAHOVA JUHA - PAS t RAM A PARADIŽNIKI V SOLATI STROČJI FIŽOL V SOLATI KUMARAMA SOLATA MLADA ČEBULA V SOLATI SLADOLED S SMETANO IN SADJEM KUHANI SVINJSKI JEZIK Sampfce jezike operemo, os uš« mo s fcurhenjsko krpo m damo kiiihatS v jušno zelenjavo. Kuhamo enako kot ostale juhe — govejo, taDckošjo. Ko je jezik kuhan, ga olupimo , ko je še topel. Ohlajenega nato zrežemo na lističe, doda mn narezano čebulo, malo paradižnika, ml. poper, gorčico, kis. sige. Če je solata preveč kisla, ji tiadtemD .mate vode. Sobno preme- šamo v skladi in pustimo stati vsaj dre uri. Zaželeno je, da lističe pomešamo s odo kuhanim jajčkom. Jezik je zete priporočljiv nobene maščobe. Kuhan s knemao Špinačo, kumaricami in korenčkom pa je prava poslastica.. Zra- krompirjevo kašo. GRAHOVAJUHA 30 dkg svežega graha žlička maščobe 3/4 I vode. so«, poper, I del kisle smetane kruhove kocke Greh dobro operemo in ga damo kidati vsiano vodo. iz maščobe in moke napra vtmo svetlo pre- sekljan česen. Zabjemo z jjtiho alE vodo. Grah posebej prepastianao. pomešamo ga med prežgpage. Jdha naj vre vsaj še 15 do 20 minul. Dodamo začimbe; sol, poper, tovorov iist, posebej opečene na maslu ali magarini tudi hrtihore PRIPRAVA SESEKLJANEGA i rubriki bi rad prika- zal nekaj jedi iz mletega mesa Za pripr ima je važno, da je i kajti le tako te jed okusna in volimo, da bi sveže meso arešab z ostanki pečenega ah liidranegv S videz, tete je pa tud Naj naštejem nekaj jedi; 1 žKoa maščobe sol. popi Zejjnati glavi i nje liste in jo potožimo v slan krop za tobko časa, ib Ssti d venejo m postanejo mehka Glavo vzamemo m jih postavljamo na ktihMjjstko krpo. Pripravimo testo lot za se- ti damo mleto začinjeno meso in oblikujemo rotatSce. Vzamemo vedno naj večje liste. Roladhoe zavijemo v rezane slanine Ročni jih zlagamo v pomaščeno tozšsm in i z r krite dušimo. Ostalo -zalje narežemo Tir rezance :rn pomešamo iitiadl roladice. Začinimo s po- iprom, kumi no. Pritanja: stan mladi 4 srednje vtiHte kumare ■4 tanke .rezine šunke 4 tatifce reame sira sesekljan pereršiji, trdeča pajnii- Srednje velike 'kumarice ali teče operemo tter po dnttlžmi premse-teno. Kumariroe maoo w mottranrijosti •izdnklbemD., smilrmo tter dušimo po-krioe v pečici. Ko so kumare ms poli »Skušane, pr vzamemo 'ven m nadevamo s seseksijanim mesom, katerega smo rmatlo pnnprazili <«ta čebuli im primerno začmilli. iHtade-vane kumarice pamonmo dušimo,, gr.HMmr.BiH0.. FHla meso potloarmo mato masla,, nato irraaiiro šurike sira im posjpamo z ndeoo pujpriko ttgr seseUdljanim pBlaršiljam Dušimo pri aBffl StDptrjjatti. majjprimermej-ši način priprave poihrjjenih kuma-me jje v jernšldi tili glinasti posodi. Kar v tnjq mudi serviramo. Tin ne l PEČENKA 4D dtej ■sesekljanega mress II ženilja tiii kruHn .mašcoaii, seatškljirrui četiuia sesekljala pettaršillj, poper,, soli, jje Itahiho mešano:: gouadi- nzate- > z zanjmerjjeno tetotiihiL IMams premešamo im za Upu vezavo dodamo še jjajire. Če jje meso ti adHrejše,, iiliimllamo rmatlo dratotrmic stili imdkie. tlz tmase mare-diimo štmcD ter jjo v pekaču igpete- rmo pni nam — nsus stopirijšh. še bolfj kvalBstmo pa jje, te tmeso zavijemo v sumjpko tmnežrinm. Mes-na štruca me irmjpatie, te jjo prema-žsrno z žmtU{jamim jjajjuofaiam. Sesekljano pečenko ilabko prpraiilja-rmo na reč maSmo-v: s fcranjjšfeo klobaso., s Ihretmniko., 3vdo tkUtaa-•nrm ija/oetri, z trezno zeitenjavo,, možgani., Itadvičkami,, Slanrao,, Biun- irrm detlu im jjadi itim^je pri prav rmo„ naredimo pripEtte,, ki jjfti pmvtijjBr mo v/ dnatireme. Iz sesekijjanega tmesa pnipraullja-tmo še teffite, doUsnj^ke kepe., te-kmjjške 'špagete,, 'mesne temotke, sarme, tmusake;, tevapoite. ipJleskavine trdijo, nadvse uspešni. raznih oklepnih in drugih vozilih. Namenjeno je Projektil MILAN je sicer predvsem pehotno za uničevanje nasprotnikovi« tankov ki sploh orožje, vendar je prav tako uporabno tudi na oklepnih vozil na razdaljah od 25 do 2000 metrov. Do ciijjja ga tusTitiietjjsjjo) s sgprallii, Udi ph v leteči projektil pošiljajo po dnnbmttntm kablu. Projektil kna v gllavii Ikunimullatraffliii imabraij,, s katerim je moč pribiti dkllep vseh znanih tankov ki oklepnih ttransprartenjej/- (ProjjffiMI jje dolg 770 mm, medtem im jje tnjjegniv preitmer H116 mm Ob tU5lreSiltvi Letata UD Kog. Sefltauljen jje iz treh postavtnti ddotc iz bojjns tiz osrednjega deta z iraketbmiiimi mjiTOttanrjjfitmi mm iz zadnjega delta z napravami za Mcaltfflmije.. Ko projektil priteči iz svojega temrnitejjtniBTija,, se v zadnjem delu irazmrnakimejo Štirni tarriita 'kmiltca. Bojna glava je težka 3 ligi timi vsdhuijje 1,46 'kg zdim močnega razstreliva. tRrataijje llkhfctn tdto 33 orni debelo jekleno ptosno. IHtalketCnn mrnottnar,, Hdi jje w osrednjem delu projektila, gmni 13 sefkuimd.. V lem času projektil Uhte pnritetCi oHoaillii 20DH3) metrov. V začeffciu je bitirost Iteta 75 tnm£(lmnw ima sekundo, na tamau poti pa 300 mntetmaw ma sekundo. Med potetom se s pmojjidktlšlla ®d»ijja 6,4 mm ddbel kabel. v katerem sita dve drdbimi bakreni žici. Namempami sta za dntsttauo sigmaitav v raketo, če stretac ždii mad prasjjdk)tiilhiwim letom izstrelku poplaviti smer,. Signali pniihajja po Žid v tako merovom detandiiliillcatiinr,, Idi sprejema timpuLze. jih ojači im sproži utstmezime spremembe glede nagiba Hortlkc oirnaima spne-menbe smeri tata. Projektili se med ! tetam vrt® okrog osi (6—12—krat v sdauimdii)).. Vfflrjjettmastt,, da bo df zadel, je zetto -mri l ika, kadar jje ^eH tost cilja 2,3 X 23 metCra ((če rnimije)),, a&ziiranmna 2,3 X 4jB metra Koc se pmitillca))- Za stresanje teh projjektitov uiporatajjajju posebne podstavke na treh mogdh,, Udi so hežHdi po 11 kg. Izdelani pa so tako, da podtožtna pitoiča ščiti strelca pred izrataljetnrirtTiii ii^puisminni pHimL S podstavkom je združena tudi namerita naprava, ki med dnugjm nodbutje periiikaap s sedemkratno povečano on inliraidiečo oTEgmavnu, s pomočjo katere stretec nadzoruje projektilov tat in na podlagi tega dostavlja w projeiktil ustrezne signale. Za žzslreiifeev projektila sicer zadtostiuje en sam vojak, vendar 'ima stmellec poleg sdne še pomočnica, ki mu nosi rezervni pnpjjektiilL S proDoklepnim dstemom so ILdiiiteo (abanrože-na tudi oldppna vozila. V trem pramenu pritndi jo nanje posebne podstavke, Idi so skupijj s projektili težki 93 kg. Ihta vsakem podstavku sita dva projektila, ki ju je moč Mshnelliitfii tindii iz vozla. Rulstavdk je' vrtljiv tirni ga jje imnoč naravnata v katerokoli smer. Doslej so v Frandji in ZR IKtemogi posllallil trna trg okoli 5j000 kosov tega orožja z blizu SfflUttlMJ projektili. Mesečno izdelajo po 116 kosov orožja in 1600 projekSalov. VOJAŠKI MILAN, OROŽJE TRINAJSTIH ARMAD Številni strokovnjaki menijo, da je Milan najboljši zahodni protioklepni projektil na kratkih in srednjih razdaljah. V svoji oborožitvi ga ima ža 13 armad. To orožje izdelujejo v Zahodni Nemčiji in Franciji, zdaj pa se jima bodo pridruž ite še nekatere države Protioklepni projektil MILAN sodi v tako imenovano drugo generacijo protioklepnih raket, je pa rezultat skupnih prizadevanj Francije in Zahodne Nemčije, da bi svoji armadi oborožili s sodobnim in učinkovitim protioklepnim orožjem S tem namenom sta ZR Nemčija in Francija leta 1962 podpisali poseben sporazum, deset let kasneje pa so se pokazali dokončni rezultati: takrat so opravili še zadnje preskuse novega orožja, ki so bili, kot 760 ZALJUBLJENI V ZVEZDE, KURENTE Tudi likovni samorastniki se tako udejanjajo. »Jaz, Dobrosav Milojevič, nisem nikoli imel rad šole, sem pa imel rad zvezde. Rodil s se na ;' planini, tako rekoč med ovcami. Ovac nisem maral, vendar jih danes slikam. Slikam travo in vse, kar je na njej, ovco in človeka. Rad imam koze in cvetje. Dneve in dneve slikam e^ sam cvet," je lani v nekem intervjuju izjavil že omenjeni Dobrosav Milojevič, slika, ki „od kdove kdaj" živi v Svetozarevu, na letošnjem taboru v Trebnjem pa je bil eden od triindvajseterice »domačinov", ki so delali druščino šestim riloga dolenjskeg Tako daleč za nami, komaj še v spominu in odmaknjeni današnjim pogledom na naivo se zdijo tisti časi, ko se je o Trebnjem, čez nog rojenem likovnem središču, slišalo ali bralo tudi kaj takega: ,,Nepomemben kraj, premajhna tabla, da bi se izplačalo zmanjšati hitrost ali celo zaviti z magistralke." Hotenega sprenevedanja zlasti ob prvih trebanjskih taborih, salonih in razstavah v šolskih avlah in galariji ni bilo malo. „Resni" umetnosti zapisani kritiki in recenzenti so se Trebnjemu raje izognili v velikih zavojih, kot pa prisluhnili njegovim kulturnim utripom in zapisali o tem pošteno, spodbudno besedo. Če pa že niso mogli mimo, ker jih je pač obvezoval potni nalog v žepu, so se ali pretkano muzali ali pa je njihovo pisanje cikalo na omalovaževanje. Kolikor je znano, se je na straneh slovenskega časopisja pojavilo samo eno ime, nad katerim je bilo natisnjeno jasno in v zvezi s Trebnjim izrazito odklonilno stališče. Pisec je nedvoumno povedal, da je to, kar razkazujejo Trebanjci, „prav pretresljiv diletantizem", njihovo početje pa „ nespametno". Negativnih, trebanjskim prizadevanjem nenaklonjenih in za organizatorje taborov, salonov in drugih samorastniških prireditev v Trebnjem nesprejemljivih mnenj in javnih izjav je čedalje manj. Tako rekoč jih ni več ali pa so spričo uspehov, ki jih je Trebnje doseglo v zadnjih letih, neopazna in skrajno nepomembna. Trebnje je vztrajalo in osupljivo hitro osvojilo likovni svet. Glas o majhnem kraju z velikim srcem je na mah objadral tri kontinente. Tako se na taborih domačim, jugoslovanskim slikarjem in kiparjem že nekaj let pridružujejo ustvarjalci jz evropskih, južnoameriških in afriških držav. Se posebno prisrčno dobrodošlico pripravijo udeležencem iz prijateljskih in neuvrščenih držav. Letošnji, XIV. tabor je odprl dr. Iztok Winkler, član republiškega izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za kulturo in znanost. Na slovesnosti v trebanjski osnovni šoli je izrekel tudi tele besede: »Podobno kot vrsta drugih kulturnih prireditev na Slovenskem si je tudi trebanjski tabor likovnih samorastnikov v Preteklih trinajstih letih izoblikoval profil ter se utemeljil doma in v tujini. Potrdil se je kot sestavni del enovitega sistema kulturnih dejavnos d, ki ne priznava delitve na visoko ali drugačno umetnost, marveč izhaja iz spoznanja, da je iskanje in ustvarjanje lepega estetski del človekovega bistva, umetniško oblikovanje pa le ena od mnogoterih aktivnosti, s katerimi se človek udejanja in potrjuje svojo ustvarjalnost." slikarjem in kiparjem iz tujine. Milojevič bolj tiho, od daleč. „ Ali sem naiven? " se je že večkrat vprašal. „Kaj vem," si odgovori. „Vem, da sem veliko sam. Težko sem z ljudmi. Vedno me kam porivajo, na isto napajališče, k istim jaslim. Meni že dolgo, posebno po razstavljanju v Sloveniji, ni pomembno, kako se bo kaj prodalo. Pomembno mi je, koliko bo za menoj ostalo, koliko bom jaz v novem svetu dostojen svojega polja. Ne bojim se kritikov, bojim se sebe." Tako Milojevič, a kar so zanj zvezde, pomenijo Borisu Žoharju kurenti. Kako mu ne bi, ko pa je doma z Dravskega polja, iz Ptuja! „Zame Kurent n: bil nikoli značilnost naše, še vedno žive folklore," je povedal. „Od otroštva ga nosim v sebi. To je nadnaravna sila, nekaj, kar bdi nad polji, nad našim življenjem. Kmečkim življenjem. Kot dober duh se mi zdi. So ljudje, ki verujejo v boga in Kurenta. Tega ne razumem, saj to ne gre skupaj. Kurent je človeku bližji, bolj človeški je, zemeljski, zato nekoč tudi umre. In enega takega Kurenta, ki je do smrti omagal pod svojo težko masko, sem se odločil naslikati tu, v Trebnjem." Žirovčan Konrad Peternelj si je moral v Alpini, kjer je zaposlen, izprositi dopust, da je lahko prišel na letošnji tabor. Pa ne za ves čas, samo za nekaj dni, zato je hitel s svojo sliko, ki jo je imenoval „Burja". „Burja je sovražnica za kmetovalce; tule slikam motiv, kako nagaja pri spravilu sena. Grda reč ta burja, kadar zažvižga mimo ušes, in pri nas v Poljanski dolini jo presneto dobro poznamo." Jožeta Peternelja, tudi Žirovčana, čas na taboru ni priganjal nikamor ga niso klicali. Odkar je poklicni slikar, ima časa na pretek in počne z . njim, kar se mu zljubi. ,Seveda sem si ga smotrno razporedil," je povedal. „Vsak dan do določene ure slikam, potem pa kar si že bodi. Od slikanja živim, zato sem prišel malo navzkriž z nekaterimi trebanjskimi zahtevami. Od vseh priznavam le eno, ta pa je, da mora biti vsaka nova slika kvalitetna. Podrejanje kvaliteti je moje glavno vodilo, že zazo, ker na slabo sliko ne bi mogel staviti svojega imena. Otrok brez očeta pa ni nič!" je pribil Jože Peternelj. Mimogrede se je razgovoril tudi o pisateljevanju, h kateremu se spet pogosteje vrača, odkar mu je pri Kmečkem glasu izšel knjižni prvenec, roman „ Vrnitev". V njem je opisal del partizanščine in usode povojnega časa, čas, v katerem je sam aktivno deloval. Pisanje je zanj nujno dopolnilo umetniškega delovanja. ,.Marsikaj lahko poveš le z besedo, zgodbo, zato bom še marsikaj napisal." Včasih je bil strasten muzikant, tako zagret, da ni mogel slikati. „Ker pa dveh ljubic ne moreš imeti naenkrat enako rad, sem obdržal slikarstvo." ŽULJI POTRJUJEJO PRIZNANJE Na novem reliefu Sandija Leskovca z Mirne je spet upodobljen del življenja, ki je teklo v Leskovčevi mladosti. „V lipovino sem vdolbel perice, ki so prinesle k vodi težke škafe umazanega perila. Težaško opravilo, ki pa z napredkom, ko tudi že v prenekateri hribovski vasi lahko obrnejo le pipo, pa imajo vodo, počasi izginja." Za relief, imenovan »Otroška roka", je bil Leskovec na 6. salonu, ki bo odprt do 18-avgusta, nagrajen in pohvaljen. Upodobil je star motiv, da v nesreči človeka vse zapusti, le življenja komaj se zavedajoči otrok ne. »Kaj mi pomeni to priznanje? " se je zamislil mirenski kipar: »Najbrž veliko, a tega ne znam povedati. Če pa pogledam te roke, polne žuljev in ožuljencev, roke, ki ne znajo odnehati tudi, ko najbolj bolijo, vem, kaj bi moral reči. A naj bo tako, kot pravim." Če prevladujejo na Leskovčevih motivih pretresljivi človeški motivi, pretresljivi tudi, ko so ljudje srečni, meni karlovški grafični delavec in kipar Zdenko Grgeljac, da predstavljajo skupine iz lipovega ali hruškovega lesa izrezbarjene stilizirane človeške figure srečne ljudi- „Zakaj? Zato, ker so to same družine, družina, kjer so vsi živi in zdravi, pa je srečna. Vsaj običajno srečna," rad ponovi kipar, pa ne zavoljo svoje govorne napake. »In če so srečni ti ljudje, sem tudi jaz, ki jih rojevam, in še posebej zato, ker imam les rad. Neznansko rad." To je le nekaj drobcev, misli in vtisov, zapisanih med srečanjem z nekaterimi od tistih, ki so slikali in kiparili na letošnjem taboru, ustvarili vsak vsaj eno delo, barvit kamenček za mozaik fonda, ki ga hrani trebanjska galerija. In po tem mozaiku taboru, salonu in drugih kulturnih prireditvah pa po kulture žejnih in razkošno dobrosrčnih in marljivih ljudeh je Trebnje zaslovelo prav tako čez noč, kot je pred leti nenadoma vstalo iz brezimnosti. Se več, danes štejejo Trebnje med tista kulturna središča v Sloveniji, ki postajajo pomembni oporniki policentrične organizacije našega kulturnega prostora. Za naivce, za samorastniška slikarje in kiparje, pa ostaja Trebnje eno, edino in neponovljivo. I. ZulirtiV „KLICENOSCr NEZAŽELENI Pravim umetnikom je Trebnje vsak trenutek pripravljeno odpreti vrata, jih sprejeti za svoje. Kdor to ni, nima v tem kraju kaj iskati. Se zlasti ne tisti, ki radi v isti sapi tehtajo čopič in denar, in drugi z nepoštenimi nagibi. Trebnje bi jih hitro prepoznalo in odslovilo kot nevarne kl-icenosce. Odkar je začelo čistiti naivo in se ravna po kriterijih, po katerih razpoznava umetniškost in Ličarstvo, izvirnost in plagiat, pristnost in priučenost, novo in staro, sveže in'utrujajoče, nevarnost „okužb" že v kali zatira. Ustvarjalci, ki jim je do poštenega ustvarjanja, so tak trebanjski kurz sprejeli z glasnim odobravanjem. Udeleženci taborskih srečanj in razstavljalci na salonih, tudi letošnjih prireditev: XIV. tabora in VI. salona, v Trebnje prihajajo brez bojazni. Prihajajo, ker so začutili, da ,,tabor od vsega začetka išče resnično kvaliteto, ker se na njem odkrivajo novi talenti, izpričuje ustvarjalna moč, prenaša navdih in bogastvo različnih izrazov," kakor je ob desetem, jubilejnem taboru zapisal Bogdan Osolnik. Tabor je z vsakoletnimi srečanji samorastnikov izpričal nesporen uspeh. Kot je še zapisal Bogdan Osolnik, sam velik ljubitelj umetnosti, sta ta uspeh omogočila zagnanost in resnično ljubiteljski odnos do kulturnega dela. Tak odnos se je razširil na prebivalstvo občine in spodbudno deloval zlasti na delovne organizacije, da so kljub svojim skromnim razmeram gmotno podprle tabor. »Tako se je v Trebnjem, eni manj razvitih slovenskih občin, ponovno potrdilo, da kultura ni privilegij bogatih, ampak ima svoj dom tudi v skromnejšem okolju," je ob drugi priložnosti podčrtal Bogdan Osolnik. Suha krajina stoji v naši zavesti (kljub napredku, ki je ni obšel) kot pojem zaostalosti, kot kamnita pokrajina z makadamskimi cestami, utesnjenimi njivicami po kra-ških vrtačah, ki jih pleni divjad — kot konec sveta, ki ga zapuščajo ljudje in se vanj več ne vračajo. Kot pravi študija, ,ki jo je na pobudo skupnosti krajevnih skupnosti iz Suhe krajine pripravil Kmetijski inštitut iz Ljubljane, ni bilo vedno tako. Ob reki Krki, ki je edini omembe vreden vodni tok v tej pokrajini, se je stoletja ali dve nazaj dobro razvijala obrt, usnarstvo, strojarstvo, pa tudi fužinarstvo, ki je bilo znano po vsej tedanji Avstro—Ogrski. Potem pa seje razvoj ustavil in manufakture se niso razvile v industrijo. Tako se je po letu 1880 začel neprekinjen zastoj, ki se je končal šele v današnjih časih, ko se z organizirano družbeno akcijo začenja drugo rojstvo Suhe krajine. Prav temu njenemu drugemu rojstvu je namenjena omenjena študija, ki kaže poti razvoja te pokrajine zlasti na kmetijskem področju. Pa poglejmo njene najbolj značilne odlomke, ne da bi si Dva dni pred začetkom velike italijanske ofenzive na Kočevski Rog (to je bila .tretja faza) je bila 1. slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča dokončno izpopolnjena, malokdo pa ve, da je tedaj imela dva tretja bataljona. Na Žagi pod Gospodično je bil 7. avgusta 1942 ustanovljen 3. proletarski udarni bataljon, ki mu je poveljeval Ivan Majnik—Djems, politični komisar pa je bil Vasja Kogej. Ne da bi za to vedelo, je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet potem na Cesti nad Starim Logom ustanovilo še 3. udarni bataljon, ki mu je poveljeval Anton Marincelj—Janko, politični komisar tega bataljona pa je postal Franc Tavčar—Rok. V njegovo sestavo so prišle: Efenkova četa, Gašperjeva četa in četa Albina Grajzerja, ki je poprej kot 1. četa spadala v 2. proletarski udarni bataljon. Po tehtnem pričevanju Jožeta Lepina—Risa iz leta 1970 je bil ta 3. bataljon (Jankov) ustanovljen 12. avgusta 1942. Ris je 14. avgusta 1942 praznoval namreč svoj dvajseti rojstni dan, zato sije natančno zapomnil vse tiste dogodke. Italijani so 13. avgusta 1942 zasedali izhodiščne položaje za napad na Kočevski Rog, ki je bil že skoraj povsem obkoljen. Partizani so najprej zapazili grozeče premike divizije Cacciatori delle Alpi, ki bi morala od Semiča in Črnomlja udariti proti Rampohi, Komarni vasi in Sredgori. Hkrati so zaznali tudi prihod enega od bataljonov M (Mussolini) v Dolenjske Toplice. Glede na to je Glavno poveljstvo dopoldne izdalo tale ukaz: ..Pošljite takoj 2 četi na Podstenice, ki bodo šle takoj v akcijo. Peljal bo četi na svoje mesto kurir Nane, ki prinaša to pošto. Tam bosta dobili četi svojo nalogo . . ." Iz Ceste proti Podstenicam sta takoj odšli Gašperjeva četa in četa Albina Grajzerja, toda še preden sta prišli do Pugleda, ju je dohitel nov kurir s temle ukazom: „Glede na spremenjeni položaj se vam smer gibanja menja v toliko, da nemudoma krenete v štab ZDO na Smuki, kjer boste prejeli od tega štaba nadaljnja navodila za vaše gibanje . . ." Enako povelje je dobila tudi preostala — Efenkova četa, ki so jo čez Smuko na Lašče nad Dvorom prepeljali na tovornjakih. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je bilo medtem izvedelo, da so bataljoni M mimo Soteske prodrli ob Krki navzgor do Dvora in ga zasedli z očitnim namenom: udariti proti Smuki. Glavno poveljstvo, ki ni imelo prave predstave o moči in namerah sovražnikov, je nameravalo fašiste prehiteti z napadom na njihove položaje na samem Dvoru in okolici. Efenkovo četo je ponoči poslalo čez Krko med Dvorom in Žužemberkom. Imela je nalogo, da skupaj z eno četo Krškega odreda napade fašiste na Dvoru s položajev pod Vinjim vrhom. Četa Albina Grajzerja in Gašperjeva četa ter Joštova četa (1. četa 3. bataljona ZDO) pa bi morale fašiste napasti od Lašč in Primoža navzdol proti Podgozdu in Jami. Dvoru bi se morale približati še ponoči in fašiste napasti, ko bi se pričel delati dan. Žal so načrti eno, njihovp izvedba pa drugo. Efenkova četa je zelo pozno prispela na svoja izhodišča za napad, čete Krškega odreda pa očitno sploh ni bilo. Vrhu tega je glavnina fašistov že prešla Krko, ker se je pripravljala za nastopanje proti Laščam in Smuki. Razdalja do fašistov je bila za strelno orožje Efenkove čete prevelika, da bi bil ogenj lahko tudi učinkovit. S tem je propadla poglavitna taktična zamisel, zakaj fašisti so imeli opraviti le z glavnino napadalcev, ki jim je poveljeval Anton Marincelj —Janko skupaj z Martinom Kosom—Martinovim. Četa Albina Grajzerja je napadala na desnem V SUHI KRAJINI BO MORALO ODMRETI 600 KMETIJ hoteli lastiti pravico, da smo jo v celoti zajeli ali celo v celoti predstavili problematiko te pokrajine. Suha krajina šteje trinajst krajevnih skupnosti, ki spadajo v štiri občine: grosupeljsko, kočevsko, novomeško in trebanjsko. Vse te krajevne skupnosti so veliko redkeje poseljene kot ostala Slovenija, zlasti pa se pozna upad prebivalstva med leti 1880 - 1980. Zdaj živi na kvadratni kilometer le 28 prebivalcev, sto let nazaj pajih je bilo kar 44, ali: število prebivalcev je padlo kar za 60 odstotkov. Ta podatek nikako ni razveseljiv. Resda je osnovna funkcija kmetijskega prostora pridelovanje hrane, zelo važno pa je tudi ohranjanje bivalnega prostora. Zato je prva želja ali nagib vseh, ki jim je Suha krajina kakor koli pri srcu, poleg pridelovanja hrane tudi ohranjanje bivalne fukcije. Toda ta vloga se bo še zmanjšala, saj bo kmalu odmrlo 595 kmetij; na njih živita le še po eden ali dva prebivalca. Zakaj je tako? Predvsem tu ni večje industrije, ki bi pomagala pri modernizaciji kmetijstva. Le štirideset odstotkov kmetij ima površine, primerne za strojno obdelavo, pašna gospodarstva z velikimi čredami goved ali ovac pa niso možna zaradi razdrobljenosti zemlje. Vse to pa ne pomeni, da se kmetovanje ne izplača. Zato so strokovnjaki Kmetijskega inštituta ponudili nekaj rešitev, ki pa se kažejo predvsem v reji živine, ki ima v tej pokrajini veliko tradicijo. Uveljavili naj bi pašno — kosni sistem, siliranje trave in koruze ter prevetrovanje sena. S takimi ukrepi bi lahko povečali stalež govedi za 30 do 40 odstotkov, prirejo mesa in mleka pa za 100 do 200 odstotkov. SevedJ bi moralo iti v korak s povečevanjem čred tudi urejanje hlevov, gradnja silosov itd. Zlasti potrebno pa bi bilo, da bi živinoreja temeljila na doma pridelani krmi. Seveda v okviru živinoreje ne smemo misliti samo na govedo, precejšnje možnosti so tudi za rejo ovac. Poleg živinoreje, na kateri bi bil v bodočih letih poudarek, so možnosti tudi v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, ribogojništvu, pridelovanju krompirja, specialnih vrtnin in zdravilnih zelišč, celo v turizmu. Z intenziviranjem kmetijstva v tem delu Dolenjske bi lahko dosegli precejšnje učinke, zlasti v živinoreji. Za to pa bi bila potrebna znatna denarna sredstva, s katerimi bi zgradili 300 hlevov, 30.000 kubičnih metrov silosov. S tem bi že v desetih letih od sedanjih 5 milijonov litrov mleka lahko prešli na proizvodnjo večkot 11 milijonov litrov mleka. Prirast mesa bi se povečal za 80 do 90 odstotkov. Da pa bi v živinoreji in poljedelstvu, ki bi krilo potrebe po krmi, dosegli takšne rezultate, bi morali v naslednjih desetih letih vložiti preko milijardo dinarjev. Pri tem ni mogoče računati na preveliko udeležbo samih kmetov, zato bi bilo treba z družbeno pomočjo zagotoviti vsaj 850 milijonov dinarjev ali 8,5 milijona na leto. Resda je vsota v sedanjih razmerah, ko se z vsem1 močmi otepamo naložb, nekoliko velika, zavedati pa se moramo, da bi jo vložili v deficitarno področje našega gospodarstva, saj nam hrane še zmeraj primanjkuje, hkrati pa bi pomagali ohraniti pokrajino, ki take usode, kakršna se ji kaže sedaj, prav gotovo ne zasluži. J. SIMČIČ PARTIZANSKI PROTINAPAD SREDI fTAUJANSKE OMOTE _.1 ¥ ■s krilu in sicer od vasi Lašče čez serpentine proti vasi Podgozd. Tam je bilo zemljišče golo, s posameznimi grmi in drevesi, s kraškimi vrtačami in grobljami. Na levem krilu izpod Primoža in mimo kote 215 je napadala druga četa (Gašperjeva) in deli ZDO (Joštova četa). Tu je gozdni otok, ki je omogočal prikrit dostop do vasi Jama. Težki mitraljez schvvartzlose, s katerim Je streljal Franc Lasič-Prlek, je bil z desne strani naj nižjega cestnega zavoja. Od tu je imel lep pregled zlasti do vasi Podgozd. Fašisti so bili nastanjeni v vasi Jama in Podgozd. Sprehajali so se med hišami in postavali. Medtem se jim je četa Albina Grajzerja primikala v strelcih. Ko je prišla na razdaljo manj kot sto metrov, je Albin Grajzer ukazal: „Pluton!" Začel se je ognjen plaz. Šele tedaj so Italijai začeli iskati zaklone. Boj na teh položajih je trajal kako uro. Tu se je posebej izkazal mitraljezec Anton Križman—Grča s svojim bratom in s pomočnico Jelko. Toda fašisti so odpor uredili in začeli obdelovati partizane z lahkimi in težkimi minometi, zato so se morali udarniki umakniti-Po umiku je četa Albina Grajzerja zasedla položaje desno in levo od serpentin pod Laščami, druga četa in Joštova četa pa položaje po spodnjem pobočju Primoža nad cesto. Med umikom je četo Albina Grajzerja dobro kril težki mitraljez. Boj na novih položajih je trajal nekako do štirinajste ure. Fašisti so nastopali v silnih ' množicah, vendar odločno in previdno. Zanašali so se predvsem na učinek številnih težkih minometov, ki pa partizanske obrambe niso mogli zlomiti. Toda medtem je bil eden izmed bataljonov M (Mussolini) po obhodni poti neovirano dosegel južna pobočja Pečke in Gorenjo Toplo reber. To je fašistom omogočilo, da so četi Albina Grajzerja udarili v hrbet in jo razpolovili. Komandir Albin Grajzer se je z 19-imi borci umaknil proti vasi Plešivica nad Gradencem, komandant Anton Marincelj—Janko pa z Risovim vodom in Gašperjevo četo proti Smuki in nato proti Kočevskem Rogu. Fašisti so prehode čez serpentine proti Laščam in Smuki obvladali 14. avgusta 1942 ob šestnajstih. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne izgube so imeli fašisti in kakšne partizani. V dostopnih listinah Italijani o svojih izgubah v tem boju niso zapisali nič, pač pa so navedli 8 ujetih partizanov, ki pa najbrž niso pripadali 3. udarnemu bataljonu (Jankovemu) Tomšičeve brigade. Poročilo štaba ZDO, ki ga je podpisal Martin Kos—Martinov, ne navaja niti italijanskih niti partizanskih izgub-Toda izgube so zagotovo bile. Po že omenjenem pričevanju Jožeta Lepina—Risa je bilo iz Jankovega bataljona šest ranjenih, Leopold Kastelic—Filip pa je povedal, da je v tem boju padel Feliks Smrekar iz Zagorice pri Dobrniču, eden izmed ranjencev pa je bil Anton Kukman-—Žorž. A Napad na manevrsko skupino bataljona M-(Mussolini) pri Dvoru 14. avgusta 1942 je bil edina večja akcija partizanov med roško fazo velike italijanske ofenzive Boj je bil hud in je trajal najmanj deset ur. Zaradi tega bi bilo zelo zanimivo izvedeti tako za italijanske kot tudi za partizanske izguba Predvsem bi radi dobil* imenske podatke o preostalih ranjenih (in padlih) partizanih ter o preživelih udeležencih tega boja, ki so pripadali Tomšičevi brigadi. Podatke pošiljajte na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15/E, 61000 Ljubljana, ali p° telefonu na št 266—682 prek 061! FRANCI STRLE K: ■' ■’ ’ - S®!®!® iffik, > f. ' /-V. •■ -■ r |f® x-^lm mm Wšm ' * j>-i V ':'^- ----------------------------------------- v S šolskimi počitnicami se začenja glavna sezona dopustov v delovnih kolektivih, zato smo novinarji Dolenjskega lista poizvedeli, kako je letos v dolenjskih občinah poskrbljeno za oddih delavcev in njihovih družin. V občinskih svetih Zveze sindikatov smo se zanimali, koliko ležišč imajo občani v počitniških domovih, hišicah, prikolicah ob morju in v planinah, kolikšna je cena dnevne oskrbe oziroma nočitev in če ob vsesplošnem dviganju cen zanimanje za organizirano letovanje narašča ali upada. Podatke so zbrali: Ria Bačer, Andrej Bartelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik. * V ____________________________________________A BREŽICE: PREMALO LE2IŠC „Počitniške zmogljivosti delovnih kolektivov brežiške občine so premajhne, da bi si lahko privoščili poceni oddih vsi zaposleni in njihove družine," je izjavil sekretar občinskega sveta ZS 'Milan Lokar. Menil je, da v srednjeročnem obdobju ni pričakovati bistvenega napredka, da pa je ustanovitev počitniške skupnosti nujna predvsem zaradi združevanja sredstev in celovitejše skrbi za organizirano letovanje občanov. Delovni kolektivi rešujejo letovanje vsak zase. Tovarna pohištva ima na voljo osem sob v počitniškem domu v Savudriji, kjer letujejo tudi delavci Rudnika Globoko in člani ZZB NOV. Kolektiv PPV iz Dobove ima ležišča v Rovinju, Remontni zavod iz Bregane na Cresu, Agraria na Lošinju, Prevoz v Savudriji, drugi kolektivi pa si pomagajo s prikolicami. Nekateri tozdi zagotavljajo delavcem za dopustovanje dodatno pomoč, socialne razlike pa uravnavajo tudi z regresi. Od podpredsednika OS ZS Avgusta Bahča smo zvedeli, kako na primer rešujejo letovanje v Tovarni pohištva. Njihovi delavci prispevajo za desetdnevno prehrano v Savudriji po 200 dinarjev na osebo, bivanje v domu pa imajo zastonj. Za najemnino prikolice morajo odšteti po 1200 dinarjev za '10 dni. Interesentom iz drugih kolektivov zaračunavajo oskrbo in bivanje nekoliko dražje. Delavci TP po dogovoru izmenjujejo letovanje z vsemi ugodnostmi s sevniškim Stillesom. Letos je dobil vsak delavec razen regresa še 750 dinarjev dodatne pomoči za dopust. Tovarna pošlje vsako leto po osem do deset članov kolektiva na brezplačno letovanje. To omogoča predvsem starejšim, bolehnim članom kolektiva in delavcem z večjim številom otrok. ČRNOMELJ: ZA ODDIH SLABO POSKRBLJENO Medtem ko je dolga leta nazaj iz črnomaljskega Belta, ki je z malo manj kot 1.000 zaposlenimi druga največja delovna organizacija v občini, v okviru organiziranih oblik letovala tretjina delavcev, kaže da letos takega le* mja sploh ne bo. Za oddih na morju se je namreč prijavilo le 20 kandidatov, v glavnem tisti z višjimi osebnimi dohodki. Razlog je povsem preprost: brez pripsevka sindikata bi en dan letovanja na morju stal 400 do 500 dinarjev. Sindikat bi sicer res kril del stroškov, vendar le za svoje zaposlene, ne pa za njihove družinske člane. Seveda si delavec dandanes ne more privoščiti takega dopusta. Nasploh je letos zanimanje za letovanje med delavci v črnomaljski občini majhno. Za organiziran oddih je v občini, ki šteje okoli 17.000 prebivalcev in je v njej zaposlenih 6.100 ljudi, slabo poskrbljeno. Če ne štejemo tistih delovnih enot, ki imajo sedež’zunaj občine, imajo delavci iz črnomaljske občine na voljo le kakih 30 prikolic, nitf ena delovna organizacija pa nima svojega počitniškega doma. KRŠKO: NOSIJO ZASTAVO Verjetno so v krški občini med tistimi, kr so najbolje poskrbeli za delavčev oddih. Zasluge za razvoj delavskega turizma gredo Počitniški skupnosti Krško, oziroma SIS za oddih in rekreacijo. Skupnost se je razvila leta 1961, potem ko je še leto poprej delovala kot Počitniški dom Materada — Poreč. Število članov se je do leta 1977 povzpelo na 68, s 508 zgrajenimi ležišči. Ker v Poreču ni bilo več mogoče širiti zmogljivosti, so Krčani pričeli izgradnjo novega počitniškega naselja Nerezine na Lošinju. Skupnost je do danes pritegnila že blizu 80 delovnih organizacij iz 14 občin Slovenije in z Reke. V 300 stanovanjskih enotah je nvoljo 1300 ležišč, ki pa se lahko z jogiji po tleh ličnih zidanih hišic povečajo na 2000. Vsak član bo letos odštel za ležišče 25 din na dan, družino potemtakem velja dnevna uporaba komaj 10 dinarjev. Že letos pričakujejo 2000 gostov na dan, med njimi pa so tudi nečlani, ki morajo dnevno odšteti stotaka. Tudi to ni pretirano, če vemo, da si vse več ljudi želi ob morju način življenja, ki jih ne sili, da venomer pogledujejo na uro, da ne bi zamudili na kosilo. V Nerezinah si namreč delavci kuhajo sami. Ne preseneča torej, da je, denimo, v največjem kolektivu, tovarni „Djuro Salaj", zanimanje za 130 ležišč na Lošinju vsaj takšno kot za 90 postelj v Poreču, kjer stane odrasle penzion le 150 dinarjev. Celuloza namreč regresira 60 dinarjev na osebo. Tako bo v obeh letoviščih preživelo oddih vsaj 1300 delavcev. Na Lošinju so letos zgradili plesišče in obetajo prav pestro kulturno-zabavno življenje. METLIKA: NEKATERI ODPOVEDUJEJO V metlišk' občini, ki šteje okoli 8.000 prebivalcev, je zaposlenih 3.270 ljudi. Delovne organizacije iz te občine imajo za letovanje svojih delavcev in njihovih družinskih članov v počitniških domovih in prikolicah na morju okoli 100 ležišč. Počitniški dom imajo: Beti v Seči pri Portorožu, Komet v Červaru pri Poreču in Pionirjev tozd Gradbena operativk Metlika pri Ankaranu; poleg tega imajo delovne in druge organizacije še okoli 15 prikolic. Oskrbni dan (penzion) v domu v Seči je za delavce Beti T30 dinarjev; za njihove zakonce, ki niso zaposleni v Beti, 180 dinarjev; za otroke s svojim ležiščem 100 dinarjev, brez ležišča pa 70 dinarjev. Za bivanje v prikolici je treba odšteti 120 do 150 d inarjev na dan. V metliški občini je letos zanimanje za letovanje manjše kot prejšnja leta, kar je v prvi vrsti posledica padca standarda, in očitno se dplavci, zlasti tisti nižjimi osebnimi dohodki, najprej odpovejo letovanju, ki še vedno velja za neke vrste luksus. KOČEVJE.*DOPUSTI DRAŽJI IN ZATO KRAJŠI Pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Kočevju sodijo, da bo letos letovalo približno enako število zaposlenih kot lani. Ker se je letos letovanje močno podražilo, menijo, da bodo delovni ljudje ostali na morju in v letoviščih drugod manj dni. Ni tudi podatkov o tem, da bi pridobili nove zmogljivosti za letovanje. Izjema je Združeno KGP, ki je kupilo nekaj stanovanj v Kranjski gori. Razen tega je spet nekaj občanov kupilo prikolice in šotore. Letovanje v kampih bo letos precej dražje kot prejšnja leta, vendar bo kljub temu cenejše kot v domovih in hotelih. Regrese za dopust izplačujejo povsod, nekaj težav pa bo tam, kjer poslujejo z izgubo. Najtežje bo pri Kmetijskem gospodarstvu. Ponekod izplačajo ves regres delavcu, drugod pa del regresa združujejo za urejanje počitniških zmogljivosti ali za to, da lahko oddajajo sobe oz. prikolice svojim delavcem ceneje, oz. da je cenejši dnevi penzion. NOVO MESTO: „PRIKOLICE REŠUJEJO" Kot je povedal Marijan Somrak, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu, je v novomeški občini ob začetku sezone stanje naslednje: ,,Vse večje delovne organizacije imajo lastne počitniške zmogljivosti v raznih obmorskih krajih, nekaj tudi na Gorenjskem, vendar niso zbrani podatki za celotno občinsko skupaj. Krka ima denimo lastne „hotele" v Vrsarju, Piranu, na Lošinju in še kje, IMV ima naselje prikolic v Pakoštanih, itd. Vsak organizira zase, ni pa občinske počitniške skupnosti po vzoru Krškega. To smo skušali pred dvema letoma organizirati na Braču, vendar je akcija propadla. Manjše delovne organizacije imajo večinoma lastne prikolice, ki tudi zadoščajo za njihove potrebe. Prav te rešujejo položaj. In letos je zanje še izrecno zanimanje. To dejstvo nas navaja k sklepanju, da se delavci zaradi draginje bolj odločajo za ceneno letovanje v prikolicah, kot pa za bivanje v hotelskih objektih. O cenah letovanja nimamo podatkov, vemo pa, da skušajo povsod organizirati čin) cenejše letovanje in da večinoma dajejo prednost tudi ljudjem iz neposredne proizvodnje. Ker se letovalna sezona šele začenja, tudi ni mogoče reči, kakšne družine se letos letovanju odpovedujejo. Moje mnenje pa je, da bodo ostali doma zlasti graditelji hiš." * RIBNICA: NAVAL NA MORJE V ribniški občini imata počitniške domove le Inles in Riko, ostali kolektivi pa prikolice ali še teh ne. Riko ima v Mal inski dom s 25 posteljami in prikolico, v kateri so tri ležišča. Bivanje brez hrane velja za člane kolektiva 15 din na dan, za člane drugih kolektivov pa 70 din; k tej ceni pa je treba prišteti še turistično takso. Inles ima dom v Malem Lošinju, v katerem je 52 ležišč. Popolna oskrba (hrana, stanovanje) velja za odrasle £lane kolektiva 200 din na dan, za otroke pa 130 din. V domu v Novigradu imajo 22 ležišč in opremljeno kuhinjo, v kateri si dopustniki sami kuhajo hrano. Tu velja cena za ležišče v sezoni 47 din, zunaj glavne sezone pa 40 din. Imajo še prikolico s štirimi ležišči v Lanterni, za katero je treba plačati 150 din na dan. Vse zmogljivosti so zasedene od 20. junija do 11. septembra. V Inlesu že razmišljajo, da bodo morali za člane kolektiva oskrbeti še nove zmogljivosti za letovanje. TREBNJE: VSE ZASEDENO V trebanjski občini skoraj ni kolektiva, ki ne bi imel takih ali drugačnih možnosti za letovanje. Ve čina jih ima seveda na morju, kjer je tudi največje zanimanje za letovanje. Največ kolektivov se zadovoljuje s prikolicami. Tako imajo Trimo, Donit, Elma, Dana, Iskra in drugi od tri do šest prikolic. V njih so tudi cene zmerne, saj običajno ne presegajo 150 din na dan, v večini primerov pa se vrste okoli 100 din. Manj razveseljivo pa je, da je ležišč v prikolicah koinaj toliko, da se iz posameznega delovnega kolektiva lahko udeleži letovanja le okoli 10 odst. delavcev. Največ počitniških zmogljivosti ima KPD Dob, v katerem je tudi največ zanimanja za letovanje. V ostalih delovnih okoljih pa je zanimanje za letovanje že leta zelo majhno. Letos je prvič zaslediti, da bodo obstoječe kapacitete zasedene. Torej v primeru trebanjske občine ni mogoče govoriti, da bi bil zaradi padca življenjske ravni interes za letovanje v sindikalnih počitnikovališ-čih kaj manjši. Zato bo treba v naslednjih letih poskrbeti za bolj načrtno letovanje trebanjskih delavcev, ne nazadnje tudi s pomočjo izobraževalne skupnosti, ki je pri Pulju kupila večji kompleks, kjer bodo lahko organizirali letovanje ze večje skupine delovnih ljudi. SEVNICA: ZANIMANJE, DA NIKOLI TAKO V sevniški občini imajo premalo postelj za oddih, Zato so morali interesente letos celo odklanjati. Najudobneje bodo letovali delavci Lisce v hišicah v Nerezinah, čeprav je krška počitniška skupnost tokrat nekoliko podražila najemnimo. Jutranjka je lani lepo uredila dom in okolico na Pohorju, nekateri manjši kolektivi pa so nabavili prikolice. V stabilizacijskih razmerah, žal, nikjer niso bistveno povečali števila ležišč. Na občinskem sindikalnem svetu so si prizadevali, da bi našli kolektive, ki bi Lisco razbremenili prvotno zakupljenih ležišč v počitniški skupnosti na Malem Lošinju, vendar niso našli nikogar, ki bi bil sposoben takoj graditi. „Cena v primerjavi s stanovanjsko gradnjo ni pretirana, vendar morajo delovne organizacije najprej rešiti stanovanjske zagate svojih delavcev," meni o tej sedaj izgubljeni možnosti sekretar občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič. Jutranjka za dom na Pohorju še nima dokončno določene cene, kljub temu pa je penzion za približno 150 dinarjev na osebo ob sedanj: draginji zelo vabljiv, saj naši obmorski turistični kraji ogulijo gosta dnevno za tak denar samo za stojnino prikolice in takse v kampu. UREDILA: JOŽICA TEP *EY Stari Uka v moški sobi — čeprav silno počasi, se tradicije vendarle lomijo Žgoč® sonce, prijazno opravičilo zaradi čakanja na prtljago, povsem rutinski pregled službujočega miličnika — to je vse, kar smo doživeli na prištinskem letališču, in nič od tistega, kar smo pričakovali, obremenjeni od pripovedi in pisanja s Kosova, tega najbolj nemirnega konca naše domovine. Tudi pogled na oklopnike, posejane okrog letališča, in na z brzostrelkami oborožene pripadnike vojske in policije na prištinskih ulicah — tudi ta pogled postane v zorenju trav in polj okrog letališča in v vsem tako znanem in običajnem vrvenju ulic manj nenavaden, vpadljiv. Navadiš se nanj, obiskovalec, in upaš, da so se nanj privadili tudi ljudje, ki žive tod. Res je, so nam dejali, vzdušje je drugačno kot pred majskimi dogodki, občutja za skrita dogajanja okrog tebe so bolj izostrena, sprejemljiva, vendar pa življenje na prištinskih ulicah, ne glede oziroma kljub preteklim dogodkom, današnjim obračunavanjem in razčiščevanjem z njimi, spet lovi svojo, v zadnjih desetletjih uhojeno pot. Korzo, v sprehajališče spremenjena glavna prištinska ulica. Ulica maršala Tita, se ob sedmih zvečer spremeni v živo reko ljudi, ki se v dveh kolonah srečujejo, sprehajajo, iščejo. Govorili so, da je celo korzo nacionalno razdeljen, ena stran albanska, druga srbska, črnogorska, makedonska/ Govorili in pisali so še marsikaj, in če iščeš sam na prištinskih ulicah resnico, ostajaš pred neodgovorjenim vprašanjem — je to življenje, običajno in vsakdanje, resnica ali pa je le navideznost, ki prekriva pretekle dogodke? Nismo iskali izpisanih prištinskih tem, odpeljali smo se 95 kilometrov ven, v kosovsko vas. Tisto, iz katere izhaja kosovska prihodnost, pa je sama še v preteklosti. V vas, ki danes, v letu 1981, živi med včeraj in jutri, iščoč svoj danes. MIRE SE NA VINI -DOBRO NAM DOŠLI Petindevetdeset kilometrov poti iz Prištine nas je ob poti spremljal znan, pa vendarle spet drugačen pogled. Zoreča pšenična polja, lepo rasla koruza, krompir, značilne albanske hiše z obzidanimi dvorišči pa starci in žene, ki so pasli kravo, dve, tri, in otroci, ki so bosopeti vodili čredo ovac ali koz. Električnih pastirjev ni, in čemu tudi, ko pa je v kosovski vasi še toliko rok! V Lodzi, vasi, ki sodi v pečko občino, so nas najprej obkrožili otroci. Zanje se je pouk končal, tudi zaradi dogodkov, ki pretresajo to pokrajino, prej kot za njihove sovrstnike drugod po domovini. Z rokami in usti, črnimi od borovnic, ki jih tod očitno ni malo, so obkrožili naš av omobil. Obiski v Lodzi niso pogostni, to smo zv deli kasneje iz razgovora. V hiši družine, ki nosi priimek Morina, sta nas pozdravili devetdesetletna (pravzaprav niti sama ne ve, koliko let natančno ima) Nifa, gospodinja, in ena njenih snah. Po tradiciji albanska žena ne sme sprejemati moških obiskov, če je sama doma. Zato je „moški del" naše ekipe ostal pred hišnim obzidjem, v dvorišče in hišo sta domačinki povabili edino našo poročevalko. Pa kljub njuni pripravljenosti pokazati in razkazati ni bilo pravega učinka, saj razen albanščine obe ženski ne obvladata drugega jezika. S polj so pričeli prihajati moški — pet od šestih Nifinih sinov živi tukaj — koliko otrok premorejo vsi skupaj, sta ženski preštevali na prste obeh rok, pa bi si kljub temu ne upali zapisati natančnega števila članov Morinove družine — več kot trideset pa jih je zagotovo! DELO Z ZVEZAMI. PODKUPNINO Med prvimi se je vrnil domov Sadik Morina, eden Nifinih sinov in edini izmed Morinov, ki je zaposlen. Devet let dela v sladkorni tovarni v Peči. Pove nam, da zasluži 4 do 5 tisočakov na mesec, da je to malo, pa je kljub temu vesel, da delo sploh ima. Brez zvez ali celo podkupnine ne prideš zlepa do zaposlitve. Popoldne pomaga ostalim članom doma, na polju. Poleg Sadikovega mesečnega dohodka je edini vir preživljanja družine Morina — zemlja. Deset hektarov imajo, petnajst krav, 60 ovac. Živina je sedaj v planini, tam bo ostala v oskrbi enega izmed bratov do 8. novembra. Iz mleka (v Nita Morina, gospodinja, v značilni albanski nošnji, z eno izmed snan v vrtu domače nise vasi nimajo organiziranega odkupa mleka, vse predelajo družine doma, oziroma sproti porabijo) delajo sir, kajmak, ovce strižejo, volno spredejo in napletejo stvari iz nje domače ženske. Paša na planini ni zastonj, za pašno sezono plačajo po 40 din od ovce in 100 din od krave. Pastirja na planirjj nihče ne zamenjuje — vsak ima svoje delo, zanj je zadolžen, dokler gospodar zaradi objektivnih razlogov dela ne porazdeli drugače. Papriko, zelje, paradižnik, to pridelujejo Morinovi in sami prodajajo. Zadruga tega ne odkupuje, tako so pridelovalci odvisni od svojih pobud, ali bodo pridelke prodajali v Peči ali pa v Zagrebu, Črni gori, Beogradu. Zadruge imajo v primerjavi s Slovenijo bistveno manjšo vlogo na kosovskem podeželju. Po pripovedovanju sodeč, je vsaj v Lodzi, to bolj ali manj trgovina, kjer kmetje kupujejo semena, gnojila, kljub odgovoru izpred devetih let pa v vseh vaseh ne odkupujejo mleka, mesa. Menda bi bili zaradi premajhne proizvodnje stroški odkupa previsoki. Ob tem pa naj povemo le podatek, da je v vasi Lodza okrog 170 hiš' v katerih živi — povprečje je pač fina stvar — od 5 do 40 članov družine. Zenska v ..moški sobi" Stari Uka, kot pravijo domačini enainosem-desetletnemu Uke Idrizi, je „plaku i katundit" — starešina vasi. To je neuraden naziv, izhajajoč iz albanske tradicije, ki ga vaščani podelijo tistemu, ki mu, verjetno, najbolj zaupajo, za katerega menijo, da je najmodrejši, najbolj izkušen. Stari Uka nas je popeljal v „moŠko sobo" — osrednji prostor v hiši, pregrnjen s preprogami in opremljen zgolj z blazinami iz penaste gume ter pečjo sredi sobe, ki spominja na naše „gašper-čke". Posedli smo po tleh, pili izvrstno kavo in spletali pogovor — malo v albanščini, malo v slovenščini, največ'v srbohrvaščini. Moška soba — „oda e burrave" — je skozi albansko zgodovino prešla v pravo institucijo, vanjo so nekdaj prišli le tisti, ki so se znali pametno pogovarjati, ki niso mlatili prazne slame. Kdor je enkrat samkrat padel „pod nivo" razgovora v moški sobi, je bil za vse življenje odstranjen iz nje. Veje albanske tradicije se kljub vsemu suše, v moško sobo imajo danes dostop tudi ženske, in prepričani smo, da tudi zgolj pamet in razum nista več edini veljavini vstopnici zanjo. Stari Uka — prvoborec od leta 1941, spomeničar, organizator odpora v času NOB v vasi Lodza, sobojevnik kosovskih narodnih herojev Bore in Ramiza, podpredsednik bivšega sreza Peč, enajstkrat komandant delovnih akcij — danes starešina vasi, tisti, ki je zadolžen za rojstva in smrti, za poroke, za reševanje morebitnih sporov, za dogovarjanje o skupnih rečeh. Celo za nas je bil zadolžen — „dokler se ne vrnete v Prištino, ste pod mojim varstvom in karkoli bi se vam zgodilo, jaz odgovarjam za vas." Večina prebivalcev vasi je Albancev, le tri družine so Črnogorske. „Med nami ni pregrad," nam je zatrdil Uke Idrizi. „Kot ena velika družina živimo, brez nacionalne mržnje, brez prepirov, celo zaradi otrok in njihovih otroških neumnosti se ne spremo." V Lodzi, je, kot že rečeno, večina prebivalstva kmetov, le redki so zaposleni v sosednji Peči (tod imajo tovarno sladkorja, piva, lesni kombinat, tovarno čevljev, baterij in obrat Crvene zastave). Največ se ukvarjajo s pridelavo paprike, zelja, paradižnika, sladkorno peso odkupi tovarna v Peči. Sicer pa je, kot smo že omenili, prodaja pridelka bolj ali manj stvar posameznikov in seveda so pri tem težave. Jabolk nihče ne odkupuje, z njimi krmijo krave. „Pa bi jih dali po 2 dinarja kilogram," pove stari Uka, ki je prav zato skrčil svoj sadovnjak. Njive s povrtninami namakajo — voda prihaja po peščenem terenu s Prokletij, od koder jo usmerjajo na njive. Včasih si ubere pot kar prek makadamskih cest v vasi, ki se spremene v prave struge. Voda, ki sicer tako prosto teče z bližnjega gorovja pa, kljub temu da ni speljana po posebej urejerrih namakalnih sistemih, ni zastonj. Za namakanje enega hektara plačajo kmetje letno 600 dinarjev. Za, recimo, osem hektarov zemlje pa letno še dva stara milijona dinarjev — po katastr j seveda. KAKŠNA PENZIJA NEKI! Pokojninsko zavarovanje kmetov na Kosovu še ni urejeno, čeprav potekajo razgovori že tudi o tem. Za zdravstveno zavarovanje, edino, ki gre kosovskemu kmetu, se zbirajo sredstva iz njegovega deleža, združenega dela in iz proračuna. Kmetijskih strokovnjakov na vasi, kljub temu da je v Prišini že štiri leta odprta kmetijska fakulteta, še zdaleč ni dovolj. Gnojila, ki jih preskrbi zadruga, uporabljajo zgolj po občutku, saj je analiza zemlje redkokje opravljena. Sicer pa smo glede uporabe gnojil, škropiv slišali podobno kot pri našem kmetu ..Predrago postaja vse skupaj! Poglejte, motika je bila lani sedem starih tisočakov, danes je štirinajst. Enako škropiva, gnojila. Da o tem, da plačujemo naf o po enaki ceni kot tisti, ki jo uporabljajo za luksus — za prevoz z osebnimi avtomobili, ne govorim", se je jezil stari Uka. V 77 zadrugah, kolikor jih šteje Zadružna' zveza Kosovo, je včlanjenih nekaj nad 11 tisoč kmetov; prav toliko ima kosovsko kmetijstvo tudi traktorjev. Večina od števila T1 tisoč traktorjev sodi seveda v sklop družbenega sektorja, opremljenost zasebnikov s kmetijskimi stroji je še silno slaba. Za traktor dobe sicer člani zadrug kredit, „a kaj pomaga", pravi Sadik Morina, „ko pa traktorjev ni na trgu. Leto in več čakaš nanj, če nimaš zvez!" Stroje pač zato v dokajšnji meri nadomestijo človeške roke. Kot rečeno, delovne sile na kosovski vasi ne manjka. Dokaz: osnovno šolo v vasi Lodzi obiskuje 600 otrok! Pouk je triizmenski, učiteljev — vsi so domačini iz vasi — je dvanajst. Pouk poteka v šoli, ki so si jo vaščani priborili pred kakimi desetimi leti, pred kratkim so ji dozidali še nov del. Velik delež pri tem so imeli krajani sami: v enem dnevu so navozili 600 kubičnih metrov svojega lesa, izkopali temelje in šola v vasi je zrasla. Čeprav je brez vode in otroci prinašajo k pouku čutarice, da si v odmorih gase žejo. O kakršnikoli šolski prehrani pa je seveda razmišljati odveč! Zanimalo nas je tudi, kolikšna je sicer pripravljenost ljudi tod, da rešujejo skupne probleme. Starešina vasi nam je zatrdil, da je! Vaščani so priskočili k urejanju cest iz Peči, za električno napeljavo so preskrbeli drogove. Vodovoda v Lodzi nimajo, s pitno vodo se oskrbujejo iz vodnjakov — pri marsikateri hiši pa imajo tudi že električno vodno črpalko. KOSOVSKA VAS JE ZDRAVA Ne dosti več kot ena generacija ločuje kosovsko mesto in vas. vasi živi nepismena mati, v mestu dela šest njenih fakultetno izobraženih sinov. V vasi mati ne sprejema moških obiskov, če gospodarja ali sinov ni doma, hči v mestu pa že svobodno izbira prijatelje in življenjske sopotnike. Iz Lodze je odšlo dvanajst inženirjev, 4 zdravniki, več kot deset profesorjev, 14 medicinskih sester, v Prištini študira sedaj okrog 100 njihovih otrok. So bili tudi ti med demonstranti? „V Lodzi ni bilo političnih problemov," nam je povedal Uke Idrizi. „ Vsi smo bili disciplinirani, obsodili smo dogodke v Prištini in drugih krajih. Imeli smo sestanke, ljudi smo seznanili z materiali Zveze borcev v Peči, politično smo se zrelo obnašali." Pravijo, da je kosovska vas zdrava. In pristavijo — na srečo! ALENKA BEGALLY (KMEČKI GLAS) priloga dolenjske Le majhen del Morinove družine — povsem na desni Sadik Morina ! i s prebrali smo ZNAMENITI ANTIČNI ROMAN Plrii Camfcarjci/i zatažtii je izšel temmaraaltii amttičiui roman, Apu-Nj**e JMtatamoirfaze ali zlati ©seT", ma fcateirega izid so mnogi že jtoilgD čakallL Stovenri smo "steni te priSlii do enega od starih, a še vedno vzsmemiKr^jFfvliih in živih •tel iknjiževnostL Aputejj jje roman napisal na ©snovii v njegpvem času (2. sto Mie)) poznane grške pripovedi o APULEJ metamorfoze ZLOIOSEL lulkiju, ki se Je spremen«! v oda, »emailar |e znano zgodbo »obodni® predelali in ji vtisni neuničljiv osetoostni pečat ter jo tako dvignil na noro raven, še poseb-imn> Iker je radtažiro antično zgodbo prepoji z mističnimi ertaimeirattL mtoman pripoveduje o lahko-ži»®im Lucjjtu, ki ga je zanimanje za imgfstiteo fm čarovništvo zapel-jjallo v usodno pomoto, da je 'aaaeii irapačno čarovno sredstvo Fm se spranmeml v osla. Kot ta žTwdl„ šinniboll nsjjnigega v čutnosti fin irazunmnosti, doživlja mno ge dogodivščine ih sliši najrazli oraejjše pnpoiediL .Vse tn Apulej garetno Fm zgovorno spleta v oUikovno Ibogato razčlenjeno Pmpoved, v kateri se vrste naj tefficmiejjži vrinki tako, da ima bratec občutek, kot bi imel v •okato igračko iz kockic, ki se Vstaniljjajjo ena v drugo. Na koncu se nesrečni Luci «5 živalske podobe v očiščevalnem Izi-dirrneimi kute ter doseže končno preobrazbo v posvečenju v naj višji Ozirisov misterij. Glavni junak tako prepotuje pot od nižin bivanja (osla) do poduhovljenega, z vesoljstvom povezanega posameznika. Četudi je red preobrazb glavnega junaka zelo vznemirljivo področje za najrazličnejše razlage, pa bi zgrešili, če br pozabili na vse tisto, kar roman pravza prav naredi roman — to pa je pestrost pripovedi, množina življenjskih usod, pravljic, mitov in bliskovitih, a zato nič manj učinkovitih opisov družbenih razmer v rimskem imperiju. Vse to tudi je Apulejev ..Zlati osel". Bralcu se bo najbrž najbolj vtisnila v spomin mitološka pripovedka o Psihi in Amorju, ki zajema skoraj šestino knjige. Ta zgodba je najlepši biser v nizu biserov, ki jih je v ..Metamo-rfozah" tako umetelno nabral pred davnimi stoletji živeči Apulej. Omeniti moramo še, da je prevajalec Primož Simoniti, nekdanji profesor na novomeški gimnaziji, svoje delo opravil v duhu plemenitega izročila slovenskega prevajalstva iz antičnih jezikov. Sam je v spremni besedi sicer zapisal, da stoji prevajalec Apulejevega romana pred nerešljivo uganko, zakaj pripovedna umetnost avtorja da je kratko malo neprevedljiva. Bralec se bo po občutku, ki seveda ne more biti strokoven, prepričal, da je slovenski prevod lep in dognan. M. MARKELJ videli, da v srbohrvaškem jeziku pogosto izhajajo dela pripadnikov frankfurtske šole, saj sta bila, denimo, Adorno in Marcuse pred časom skorajda modna teoretika. Slavoj Žižek in Rado Gliha sta zbornik sestavila tako, da -zajema razvojno pot frankfurtske šole od tridesetih let do danes, pri tem pa sta urednika namenila osrednje mesto in največ prostora Theodorju Ador-nu, četudi je morda pri nas in v svetu bolj poznan Herbert Marcuse. KRITIČNA TEORIJA DRUŽBE knjige KRITIČNA TEORIJA V zbirki Tokovi, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšel izbor ključnih tekstov tako imenovane frankfurtske šole, katere predstavniki so Theodor Adorno. Herbert Marcuse, Max Hor-kheimer, Juergen Habermas in Alfred Schmidt, da omenimo samo osrednje in v ta izbor vključene pripadnike omenjene šole kritične teorije družbe. Takšno knjigo so slovenski bralci že dlje časa pogrešali, še toliko boij morda, ker so v izložbah naših knjigarn lahko Zbornik ..Kritična teorija družbe" na zanimiv način dopolnjuje v slovenščino prevedeno marksistično literaturo, ki se je doslej raje sredotičila le okoli klasičnih marksistov, medtem ko je za sodobne marksistične mislece ali za tiste, ki so se odmaknili od akademsko ra zumljenega marksizma, kazala manj razumevanja. VROČE BRANJE V teh poletnih dnevih človek raje poseže po lahkotnejši knjigi kot po kakšni priznani, a za branje zahtevnejši besedni umetnini. Primerna knjižna novost te vrste je roman ..Legenda o Pendragonu" madžarskega pisatelja Antala Szerba, ki jo je na tržišče poslala Pomurska založba v prevodu Beatrice Logarjeve. Založba je v spremni besedi na zavihku platnic napisala, da gre za nenavadno, neverjetno zgodbo, za zmes kriminalnega romana, grozljivke, srednjeveške fantazije, zgodovinskega romana, ljubezenske zgodbe, da gre za pripoved s tako napetim razpletom, „da bralca začno iz izložbe Je že tako, da v glavnem odrasli odločajo, katere knjige naj berejo mladi. Če pa je slednjim omogočeno, da sami opravijo izbor knjig, ki jih natisnejo zanje, potem je odveč pomišljati o odzivnosti takih del. In pri načrtovanju tega, kar pri Mladinski knjigi izide v zbirki Zlata knjiga, imajo odločilno besedo šolarji, ki tekmujejo za bralne značke. Sprva je v zbirki izhajala le proza, ob njej pesništvo nikakor ni moglo dobiti prave veljave. Ko pa so bili mladi brez ovinkarjenja vprašani, po katerih pesnikih radi segajo, pri založbi niso bili v zadregi, s čim jimpostreči. Nazadnje so v zbirki izšle tele pesniške knjige, ki so vse po vrsti izbori, opremljene so s spremnimi besedami, z risbami pa so jih popestrili slovenski likovni umetniki. ..Srebrnina rosa trave" — s tem stihom iz „Glose" je D. Rupel naslovil knjigo, ki prinaša Prešernove ..Poezije" in v dodatku še precej nezbranih lirskih pesmi, balad in romanc, prepesnitve ljudskih in prevode Prešernovih nemških pesmi- Pri izboru iz Otona Župančiča se urednik N. Grafenauer ni držal časovnega zaporedja pesniških zbirk, temveč je iz teh pobiral pesmi tako, da jih je nato združil v pet motivov zaokroženih razdelkov. Pesmi govorijo o doživljanju otroštva, o ljubezni, so razpoloženjske in razmišljujoče pa ubrane na socialno in domovinsko tematiko, izbor z naslovom „Po-daj mi roko, pesem" pa zaključujejo pesmi, ki pričajo o Župančičevi veri v osvobojenje slovenskega življa. L. Legiša je težil k temu, da bi iz pesniških širjav Srečka Kosovela izbral besedila, ki mladih ne bi obremenjevala s temačnimi toni. Uspelo mu je sestaviti knjigo, ki je v mnogo-čem privlačna tudi za morebitnega poznavalca Kosovelove umetniške tvornosti. Knjiga ima naslov po pesmi „Sonce ima krono" — in res, v pričujočih pesmih in črticah, ki se tankočutno dotikajo drobnih, preprostih stvari in živali, je nenavadno veliko sonca, pesnikovih svetlih pogledov na svet Morebiti najlažje delo je imel E. Cesar, ki je pm,MM uredil knjigo „Moja pesem" Karla Destovnika —Kajuha, saj je malokateri pesnik mladim tako blizu kot prav Kajuh. Zbirka prinaša njegove mladostne, s socialnimi razmisleki prepredene pesmi, naslednja dva sklopa pesniških besedil pa govorita o pesnikovih tesnobnih občuljih na začetku zadnje vojne in o pripravljenosti na žrtvovanje vsega, tudi življenja, da bi si „en sam milijon .../ z uporno, dvignjeno glavo!" priboril prostor pod soncem. In slednjič so si mladi zaželeli tudi izbora pesmi Janeza Menarta. I. Bizjak jim je ustregel s knjigo ..Pesnik se predstavi", ki kaže glavne obrise Menartove pesniške tvornosti. Besedila so nabrana iz številnih zbirk, ki so in še vlečejo ljudi, jim nudijo resda čustveno, a vseeno dovolj kritično odzivanje na najrazličnejše pojavne oblike sveta in človeka v njem. D. R. spreletavati mravljinci". Če k temu dodamo še obete o duhovitih dialogih, opisih gradov, starih mitov, magičnih obredov ter za nameček še obljubo, da r%.IX H legenda o pendragonu je vse skupaj lepo prežeto z značilnim angleškim humorjem, napisanim v skrbno pretehtanem slogu — potem se poč itn i-čarju, željnemu zabavnega poletnega branja, ne bo zdelo škoda poseči v žep in dati 250 dinarjev za tako obetavno in vznemirljivo knjigo. IZGUBLJENI SVET Pred dobrim tednom dni smo lahko v naših časopisih prebrali skopo novico o tem, da se pripravlja posebna raziskovalna odprava, ki bo v osrčju afriških gozdov poiskala skrivnostno žival, o kateri govore pigmejska ljudstva, da se klati tam okoli. Sodeč po risbah, ki so jih naredili na osnovi njihovih pripovedi, gre za vrsto dinozavra. Če se bo izkazalo, da se je v tropskem pragozdu zares ohranil primerek davno izumrle vrste plazilcev, potem bo to senzacija prve vrste. Marsikdo se bo takrat spomni! angleškega pisatelja Conana Doyla, sicer znanega kot očeta slovitega detektiva Sherlocka Holmesa, ter na njegov pri nas manj poznani fantastični roman ..Izgubljeni svet". V romanu ..Izgubljeni svet", ki je izšel pri Tehniški založbi A J Tudi okorna risba je lahko umetnina Zimama slkoroiMka akademska slikarka Fim llilkiowima pedagoginja Alenka Gerlovič ije pmed teti za katalog kostanjev iškega biemala otroške grafike napisala: ,.l^wimlka usJvaffjjaflnost, ki odlikuje Hnama dete otrok, se zdi nekaj tako naravnega in samoumevnega, da skoraj pozabimo, kakšne težave smo morali premagati, preden so naši otroci mogli in smeli svobodno likovno ustvarjati." Težav pa niso delali otroci, ovire so postavljali odrasli. Največjo oviro je predstavljala prehuda zaverovanost v eno samo, enostransko likovno pojmovanje, tuje otroškemu likovnemu izrazu. Utemeljenost novega vrednotenja otroške risbe so v celoti potrdila spoznanja oziroma odkritja sodobne psihologije. Čas za prevrat v likovni vzgoji otrok je pri nas napočil šele po osvoboditvi. Voljo in pogum zanj so naši likovni pedagogi prinesli izNOB,črpali pa so ju tudi iz vere v to, da morajo biti prav oni generacija, ki ji je naloženo zgraditi novo in boljše od temeljev. Dalj časa pa je trajalo, da je bila likovna -vzgoja uzakonjena kot obvezen predmet na osnovnih šolah. Le nekaj več kot dvajset let je od takrat, ko je bil v Jugoslaviji uzakonjen sodobni likovni pouk. Vselej pa je zakon eno, možnosti za izvajanje pa so drugo. Tako danes, ko pišemo leto 1981, še vedno ni povsod risalnic, tako imenovanih posebnih učilnic za pouk likovne vzgoje. Poleg tega je vzgoja še vedno preveč omejena na ure obveznega pouka. Organizirano likovno ustvarjanje v prostem času, se pravi v krožkih, je tudi tako nepogostno, da pomeni svetlo izjemo, kjer se pojavi. Razmere pa se vendarle tudi na Do- lenjskem spreminjajo na boljše. Likovna vzgoja pretežno ni več zapostavljen, manj vreden in_ na spisku obveznih Zadnji predmet. Še zlasti se je premaknilo v tem šolskem letu, ko je prišel v novomeško organizacijsko enoto Zavoda SRS za šolstvo za svetovalca Niko Golob, likovni pedagog in aktiven likovnik. Plod teh prizadevanj je bil pred dnevi v Novem mestu prvi enodnevni otroški ekstempore za osnovnošolce iz novomeške občine. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna in v prihodnje zajela osnovnošolce iz vseh občin dolenjske regije, je organizacijsko vodil odbor za likovno dejavnost pri novomeški ZKO. Kajpak so tu še druge manifestacije, namenjene otroški ustvarjalnosti, poleg že omenjenega kostanje-viškega grafičnega bienala še mala Gro-iharjeva kolonija v Škofji Loki in druge občasne prireditve republiškega in medrepubliškega pomena. Dolenjski osnovnošolci se udeležujejo teh prireditev po svojih močeh in sposobnostih. Med njimi so se posebno visoko — po številu nagrad in priznanj — povzpeli mladi likovniki iz osnovne šole v Bršljinu. V pravkar končanem šolskem letu je bilo priznanj, ki so jih dobili Bršljinčani, več kot druga leta. Za prispevke na razstavi, odprti v okviru prireditev zleta bratstva in enotnosti v Banjaluki, so osvojili eno prvo in dve drugi nagradi. To je kajpak le drobec iz bogate dejavnosti in uspehov, ki so jih mladi likovniki bršljinske osemletke dosegli v okviru svojega likovnega krožka. Slednji je v minulem šolskem letu združeval povprečno 14 učencev 'in pod vodstvom mentorja, likovnega pedagoga Ljuba Žagarja, opravil 73 ur likovno-vzgoj nega dela. Ljubo Žagar je dokazal, da uspehi ne pridejo naključno, ampak so največ odvisni od tega, kako se zna v organizacijsko in vzgojno delo vpreči likovni pedagog. Če le ta ni dovolj zagnan in vztrajen, bo vse ostalo na povprečni ravni dosežkov v okviru obveznega pouka. „Na naši šoli spremljamo učence že od nižjih razredov dalje," pravi Žagar. „Talenti se kmalu odkrijejo, potem pa je največ v rokah pedagogov, ali se bodo talenti razvili ali zakrneli. Zato je treba učence za likovno delo pridobiti, jim motivirati, da bodo z veseljem risali in slikali ter se vztrajno učili. Šleherne-mu se je treba posebej posvetiti, ga spodbujati. Delo pedagpga se ne konča s tem, da njegov učenec dobi diplomo za razstavljeni prispevek. Takrat bi se moralo pravo, poglobljeno in strokovno delo pedagoga šele začeti. Seveda tega ni povsod, so le izjeme. Jaz sam sem učence vedno učil in vzgajal tako, daje moglo priti na dan vse tisto, kar je v njih. Temu pravim izvirnost. Način obdelave motiva bi moral biti podrejen samo temu, kar otrok želi upodobiti. Dogaja se, da je sicer navidezno zelo okorna in naivna otroška risba lahko prava umetnina. Vse to pa mora znati pedagog oziroma mentor odkriti, videti." I. ZORAN Slovenije v prevodu Borisa M. Verbiča, je namreč Doyle zapisal vznemirljivo pripoved o tem, kako je skupini raziskovalcev uspelo v pragozdovih v Južni Ameriki odkriti ozemlje, na katerem so se ohranile mnoge tiste živalske vrste, kijih lahko vidimo le v učbenikih paleontologije. Okoli te osnovne zamisli je avtor napletel napete dogodke, ljubezensko zgodbo in drugo ter tako ustvaril knjigo, ki bo potešila predvsem željo po razvedrilu, hkrati pa bo prijetno spodbudila domišljijo. Cena knjige: 300 dinarjev. JACK Okoli osebnosti slovitega ameriške^ pisatelja Jacka Londona se je že za njegovega življenja spletlo veliko pripovedi, natolcevanj, laži in romantičnih zgodb, ki jih je celo pisatelj sam spodbujal. Tako je bilo njegovo resnično življenje ob prezgodnji smrti pravzaprav skrivnost, ki so jo mnogi hoteli odgrniti in v nji ločiti pleve neresnic od zrn resnice. Londo na so imeli za muhastega bogataša, tragičnega ameriškega revolucionarja, delavskega voditelja, reveža, pustolovca, svetovnega popotnika, lažnivega alkoholika in propadlega človeka. V nečem pa so se le strinjali: da je bil velik pisatelj. Razumljivo je, da je tako vznemirljivo življenje pritegnilo mnoge bolj ali manj resne bio grafe, ki so poskušali izrisati življenjsko pot Jacka Londona. Med najbolj poznanimi je roma-nsirana biografija Irvinga Stona ..Mornar na konju", žal pa ta odlično napisana knjiga ne prenese kritičnejšega pregleda, saj je polna neresničnih podatkov. Sele pred tremi leti je izšel življenjepis Jacka Londona, ki je napisan kritičneje. Gre zs knjigo Andrevva Sinclaira „Jack". Avtor jo jč napisal na osnovi Londonovih dnevniških zapiskov, pisem in drugih za biografijo pomembnih dokumentov. Knjiga je takoj po izidu doživela lep uspeh. Po zaslugi Pomurske založbe smo Slovenci že po treh letih dobili prevod te zanimive knjige. Pod izvirnim naslovom „Jack" jo jr prevedla Božena Legiša. priloga dolenjskega Us!a G)/5 ^/X$l ZAKUO/ DOLENJSKE NOTE V AVSTRALIJI Pred tremi desetletji, ko je Novo mesto štelo pet tisoč ali še manj prebivalcev, se nikakor ni meglo Zgoditi, da bi bila gledališka predstava, koncert, recital ali kakšen drug kulturni dogodek pred ne povsem zasedeno dvorano prosvetnega doma, kot so takrat rekli sedanjemu Kinu Krka. Pa vendar je bil nastop velikega novomeškega zabavnega orkestra leta 1954 nekaj prav posebnega. Ta orkester je takrat veljal za jazz orkester in ta nastop za prvi javni jazzovski nastop v Novem mesta Občinstvo, še posebej mladi, je z navdušenjem pozdravilo nastop, mladina je na glas vzklikala. Nova za tisti čas pa ni bila samo glasba, kot Gershvvinov Amerikanec v Parizu marveč tudi način dirigiranja. Za dirigentskim pultom je stal, oziroma bolje rečeno, tudi poskakoval (za staro šolo nekaj nezaslišanega, že kar pregrešnega) mlad Novomeščan, takratni bruc strojne fakultete Božo Kos. Danes je Božo Kos eden vodilnih avstralskih komponistov tako imenovane sodobne klasične glasbe, docent za kompozicijo- na univerzi v Adelaidi, dobitnik največje avstralske nagrade za kompozicijo »Adolf Spivakovsky Prize for Composition", ki so mu jo podelili leta 1977 za kompozicijo Modulacije. Njegove kompozicije izvajajo najbolj§ avstralski orkestri, med drugim so Kosova dela izvajali tudi v znameniti operi v Sidneyu. Da bi se lahko čimbolj posvetil komponiranju, so pred časom na univerzi v Adelaidi posebej zanj ustanovili novo mesto „fellow in composition". Seveda Božo Kos ne bi toliko dosegel brez velike nadarjenosti in predanosti glasbi in ustvarjanju, odpovedovanja in delavnosti, pa vendar ne bi bilo prav, ko bi spregleali tudi delež novomeške glasbene tradicije, iz katere je zrasel. Velika mamina želja je bila, da bi se sin učil harmoniko; ko je bilo Božu šest let, ga je začel poučevati glasbeni učitelj Sorgo, ki je takoj opazil njegovo veliko nadarjenost. Že v nižji gimnaziji so se okoli mladega glasbenika, ki se je kasneje učil še violončelo in klavir, zbirali vrstniki, kar je kaj kmalu pripeljalo do ustanovitve nekakšnega ansambla, v katerem so med drugimi igrali Marjan Lapajne, Marjan Sonc, Andrej Hočevar. Igrali so na raznih gimnazijskih prireditvah-in za ples. Vsa gimnazijska leta je imel Božo svoj ansambel, ki pa ga ni samo vodil, marveč je kaj kmalu začel zanj komponirati prve skladbe. Seveda je takrat mlade fante 'zanimala samo zabavna glasba. Oče je Božu, vseskozi odličnjaku in nadarjenemu matematiku, branil, da bi se po maturi posvetil študiju glasbe, češ da to ni zanesljiv poklic, zato se je vpisal na strojno fakulteto. Vendar je takoj po prihodu v Ljubljano ustanovil svoj ansambel, po očetovi smfti pa je moral študij opustiti in se je preživljal le z glasbo. Igral je v nebotičniku, nato se je za nekaj časa preselil v Beograd, kjer je tudi ustanovil svoj anšambel, s katerim je gostoval v Avstriji. Kar sedem let je imel ansambel v Nemčiji, s katerim je gostoval po Evropi. Nikoli pa ni v njem zamrla velika želja, da bi se glasbi posvetil resno, studiozno. 1965 se je preselil v Avstralijo, kjer se mu je ta želja izpolnila. Na adelaidski univerzi je študiral kompozicijo pri vodilnem avstralskem skadatelju Richardu Mealeju, eletronsko glasbo pa pri Petru Tahourdinu in angleškem komponistu Tristramu Caryju. Danes šteje Novo mesto 19.000 prebivalcev. Še na tistih kulturnih prireditvah, ki jih spravi skupaj s svojimi močmi, je večkrat več nastopajočih kot gledalcev. Novomeški gledališčniki so svoje čase sodili v vrh slovenskega amaterskega gledališča in vsaka predstava Desetega brata. Rokovnjačev, Celjskih grofov in drugih iger je bil prvovrsten dogodek. Novomeški orkester je imel redne nastope, na katerih je igral najzahtevnejše-skladbe. V tem orkestru je violončelo igral tudi gimnazijec Božo Kos, ki je kmalu zatem stal kot dirigent pred zabavnim orkestrom. Danes skoraj štirikrat večje mesto najbrž ne bi zmoglo zbrati velikega orkestra, ki bi zaigral Amerikanca v Parizu. Bogato kulturno okolje mora roditi tudi ustvarjalce. Najlepši irf najzgovornejši dokaz za to je tako imenovana »novomeška pomlad", ki je dala tako bogate sadove. Tradicija novomeškega glasbenega življenja, zlasti njeno povojno dogajanje, pa je pripomogla, da je Božo Kos danes cenjen avstralski skladatelj. A. BARTELJ 1., NIGEL GREEN BOŽIDAR KOS NEW AUDIENCE SERIES: BOŽIDAR KOS •miars in Time" (1977) Solo double basa and four-track tape. Performed by the compoaar 9 minutes "Modulatlona" (1974) (Avarded the Adolf Spivakovsky prize for composition, 1977). Mark Dunbar - flutej David Pye and Paul Sablinakis -percussion; Alan Walker - keyboard; Nigel Green -electronics; Robert Smallwood - conductor. - 11 minutes. 3. DAVID KESSEL* "Antony" (1977) vas realised with the Di Guigno digital synthesizer at I.R.C.A.M. Pariš. 13 minutes. 4. Interviev vlth Božidar Kos 5. BOŽIDAR KOS N T E R V A L ; t- "Ouartet" (1980) Three Movements: 1. 2. 3. Moderato, poco sostenuto. Andante, molto espressivo Allegro Commissioned by Mr. Ryszard Pus2 vith assistance from the Musič Board of the Australia Council. First Performance. Mark Dunbar - flute; Janine Lancaster - viola; Catherine Cabena - piano; David Pye - percussion; Robert Smallvood - conductor. 15 minutes. The next Nev Audience Concert is on October 4th at 8.15 p.m. and features RICHARD DAVID HAMES and the VICTORIAN *TIME MACHINE. See the green brochurea at the door for details of the concert by PETRA STRING QUARTET playing rnusic by RICHARD MEALg and BARRY CONYNGHAM ♦ » »_________________________ ralo Življenjski načini se skozi stoletja nezadržno spreminjajo, podrejajo vedno novim izumom in Izboljšavam, ki olajšujejo človekovo delo in ga dvigajo na vedno nove stopnje. V kmetijstvu kot eni najprvobitnejših človekovih gospodarskih dejavnosti ni nič drugače. Od začetka obdelovanja zemlje pa do danes se je zvrstilo ogromno načinov, od preprostega požigalništva in matičnega poljdelstva do ornega poljedelstva. Ko so Šlovani poseljevali slovensko ozemlje, so hkrati razvijali svojo gospodarsko dejavnost. Za poljedelstvo pa je bilo treba najprej pridobiti plodno zemljo. Znašli so se s krčenjem gozda z izsekavanjem ali požiganjem, ponekod pa tudi z izsuševanjem. Najraje so se Slovani naseljevali tam, kjer je bila zemlja že obdelana od prejšnjih prebivalcev. Obdelovanje pridobljene plodne zemlje se je razvijalo od preprostega in zamudnega motičnega poljedelstva do ornega poljedelstva. Pri tem pripravita zemljo za setev ali saditev ralo ali plug z živinsko — najprej predvsem volovsko, šele pozneje in v manjši meri pa konjsko — vprego, ki so jo danes že skoraj povsem izpodrinili traktorji. Orno orodje sta bila torej ralo in plug. Ralo je starejše in preprostejše. Imelo je simetrič.en lemež, ki je zemljo samo razril, drobil in rahljal, izpodrezalo in obrnilo pa ralo zemlje ni, ker je bilo brez deske. Uporabno je bilo le za rahlejšo zemljo in brez gnojenja, saj" gnoja zaradi plitkega oranja ni moglo podorati. Mlajše in popolnejše orodje za oranje je plug, ki se je na našem ozemlju začel uporabljati že med 10. in 11. stoletjem. Glavna značilnost pluga sta nesimetrični lemež in deska, ki zemljo obrača in drobi. Plug se je uporabljal za težja dela in v ravninskem predelu, oranje z njim pa je v začetku, ko je bil še lesen, zahtevalo tudi 3 do 5 parov volov. Lesen plug, ki je bil težak in neokreten, so ljudje uporabljali skozi stoletja. Sestavljen je bil iz lesenega gredlja, na njegovem zadnjem koncu je bil nasajen lemež, ob strani deska, pred lemežem pa črtalo, ki reže zemljo. Orač je držal ročice, med sabo zvezane s klini. Po urbarskih podatkih iz poznega srednjega veka so bili plugi v nekaterih vaseh prava redkost in so jih kmetom po potrebi posojala zemljiška gospostva. Plug, ki je zahteval precej vprežne živine, pa je le počasi izpodrival starejše ralo, ki so ga v hribovitem svetu uporabljali vse do 19. stoletja Proti koncu 19. stoletja se je vse hitreje širila uporaba industrijskega železnega pluga. ki je oral globlje in je potreboval manj vprežne živine, tako da je postal dostopen tudi kmetu. Tak železni plug je z nekaterimi dopolnitvami še danes v rabi povsod tam, kjer ga ni izpodrinil traktorski plug. Grude na zorani njivi še danes drobijo z brano, s katero tudi zagrebajo seme. Seveda se je brana do danes zelo spremenila. Prvotno je bila povezana iz vej in obtežena s kamni. Kasneje so uporabljali leseno brano, ki je imela lesen okvir, preko njega pa so bile pripete lesene prečke z lesenimi klini. Še pozneje je tudi brana dobila železen okvir in prav take prečke s klini. Plug je zahteval vprežno živino, ki so jo Slovani gojili že od nekdaj. Redili so jo, da so dobili hrano, surovine za obleko in obutev, v kmetijstvu in prometu pa so živino uporabljali kot vprežno, jezdno ali tovorno silo. S seboj so Slovani pripeljali dolgorogato, svetlo, enobarvno stepno govedo, ki je bilo kasneje podlaga za mnoge križane pasme. Na Dolenjskem so svetlo noriško govedo križali s pomu-' riškim in vzredili sicer majhno govedo, ki pa je po kakovosti prekašalo druge. Govedoreja je bila dolgo na razmeroma nizki stopnji, saj je bila živina slabo hranjena, šele v drugi polovici 19. stol. pa so se pokazali rezultati uvajanja novih pasem in hlevske živinoreje. Dolgo časa so vpregali le govejo živino, ki je marsikje tudi ob večji uporabi konj za delo obdržala primat do današnjih dni, ko oboje izpodrivajo stroji. Vpregli so vole, pa tudi krave, saj so tako re§li problem oskrbe z mlekom. To je bilo v marsičem odvisno tudi od tega, kako dobro je kmetija stala in v kakšnem predelu je bila. Najstarejša, pri nas že vsaj v srednjem veku rabljena oblika goveje vprege je jarem, tudi jarm ali tele(n)ge. Jarem za par živali je bil dveh vrst; dvojni podvratni jarem z vodoravnim in težjim delom na vratu živali in z lažjim delom v obliki letve pod njim, ki so ju povezovali med s^bo 2 ali 4 navpični klini, ali pa je bila na nadvratno letev za vsako žival posebej pritrjena ovalna kamba iz upogljivega lesa. Če so vpregli vsako žival posebej, so uporabljali jarmičke, ki so novejšega izvora. V sredini jarma je bila nameščena lesena ali iz kože narejena jermenica, skozi katero so vtaknili oje. Posebno na Dolenjskem so bili jarmi lepo okrašeni, z izrezljanimi različnimi okraski, nekateri pa so imeli vrezano tudi letnico. Z. L.—D. Rešitev iz prejšnje številke SOVJ.SAH- VELEMOJ STER OS. ZAIMEK [NEBESNI OBOK LAJEVEC TOM RUS. VLADAR ZIM ŠPORTNIK ZLOBNOST ORANJE VRH V JULIJCIH IRCRKA DOTIKUAJ jROTOK SOŽITJE SLEPAR FIGURA PRI &ETVORKI SKOPJE DEL STISKAL- NICE TTTTTTnTrnr Kot psi veliki sioni Hakaj so sloni, ki so ostali na otokih, postali pravi pritlikavci — Evolucijska uganka Svobodna vedoželjnost učenje bolj spodbuja kot sila in strah. A. AVGUŠTIN Vest je začetek vseh naših prikazni. P. ZIDAR Sreče ni in vse lepo in ljubljeno ostane le kratko pri nas. H. HESSE Duereijeva portreta, vredna 10 milijonov dolaijev, odvzeta sedanjemu lastniku. X Milijoni v umetninah Za 450 dolarjev kupil dva Duererjeva pbrtreta, vredna 10 milijonov dolarjev Umetnini mora vrniti To, kar je advokat in navdušeni zbiralec Edward Elicofon iz Brooklyna leta 1946 kupil od svojega služabnika za 450 dinarjev, se je izkazalo za pravi umetnostni zaklad. Eiicofon je takrat (menil je, da povsem zakonito) postal lastnik dveh oljnih portretov. Kasneje je neki strokovnjak odkril, da ju je naslikal sloviti nemški grafik in slikar Albrecht Duerer. Kako je služabnik prišel do dragocenih slik, ni znano, saj moža že dolgo ni več v Brook-lynu in nihče ne ve, kje je. Domnevajo, da je do dragocenega plena prišel v Nemčiji med ameriško okupacijo, ko je cve tela prepovedana trgovina z umetninami. Nemci so po vojni sestavili listo, na kateri je zapisanih 7.900 umetnin, ki so v letih 1939 — 1945 izginile, bile uničene ali ukradene. Na tej žalostni listi sta tudi oba omenjena Duererjeva portreta. Za presenetljivo resnico je Eiicofon zvedel že leta 1966, tri leta kasneje pa je začel dolgotrajno bitko za dragoceni umetnini. Veselje, da ima v svoji, sicer malo vredni zbirki umetnini, vredni 10 milijonov dolarjev, se mu je iz leta v leto bolj kalilo, dokončno pa je minilo pretekli mesec, ko je dobil razsodbo ameriškega zveznega so-( dišča. V nji piše, da mora sliki vrniti edinemu pravemu lastniku, to pa je muzej v Weimarju v Vzhodni Nemčiji. Tako je žalostni advokat, zdaj ima že 77 let, ob 10 milijonov vredni sliki in še ob 450 dolarjev, ki jih je dal služabniku. Vinski laser Ugotavljanje kvalitete vina z elektroniko — Ne-___________zmotljiv____________ Samo redki ljubitelji vin se lahko pohvalijo, da imajo nezmotljiv okus, ki jih ne more prevarati, ko je treba oceniti odličnost vina. A še tako preizkušeni okušcvalci ne morejo uiti nihanju dragocene občutljivosti, če seveda izvzamemo najnovejšega »poznavalca" vin. Ta ne pozna slabega in dobrega 'počutja, nič ga ne motijo drugačni vonji in okusi, saj mu sploh ni treba jesti ne piti. Gre za računalnik, povezan z laserjem, ki mu prerokujejo še lepo bodočnost pri ocenjevanju vin. Izdelali so'ga' strokovnjaki v kaliforniji na inštitutu za merilne instrumente. Laserski žarek preišče, vipo v .buteljki jn na facunaJniškem ekranu izrise vzorec njegovih sestavin. Vzorci najboljših vin so si enaki, bolj ko vino odstopa od naj višjih kvalitet, bolj se mu spremeni vzorec. Tako je mogoče na hitro pregledati velike zaloge ustekleničenega vina, nakar računalnik takoj opozori, kje kvaliteta vina odstopa od zaželene. Proti novi napravi so vsi pravi vrhunski okuševalci, pa tudi ponarejevalci vrhunskih vin. Slednji še posebno, saj so v zadnjem času zaslužili obilo denarja s prodajo manj kvalitetnih vin pod najbolj slavnimi etiketami francoskih vin. Tudi pri nas smo imeli podobne »sposobneže”. Nova elektronska naprava bi jih v nekaj minutah razkrinkala. ¥ 4 m Zgovorne prsi Pripovedujejo bodočnost Kje vse jasnovidci ne vidijo skrivnega pisanja prsta usode! Bodoče dogodke in pot življenj navadnih smrtnikov preberejo v usedlinah kave, vidijo v kristalnih kroglah, razpoznajo iz leta ptic, zagledajo v drobovju živali, razkrije se jim v razporeditvi kart. V tej plejadi jasnovidcev zavzema svojevrstno mesto Patrick Cullen, ki napoveduje življenjsko usodo iz ženskih prsi - seveda le ženskam. In to, kar bi z veseljem počenjal marsikdo zastonj, opravlja jasnovidni prsogled za lep denar. Menda se je mamarizem, kot se vedeževanju iz ženskih prsi strokovno pravi, razvil že v stari Indiji. Naj bo to res ali ne, »profesor" Cullen se je te starodavne in pozabljene modrosti učil v bordelih azijskih javnih hiš. Tam se mu je razkrilo, kakšen nenavadno redek dar ima. In ko se je vrnil v Brighton v Angliji, je odprl studio za mamarizem. Danes je studio dobro poznan, vanj pa zahajajo menda tudi slavne ženske Postopek je takšen. »Profesor" ženskam pobarva prsi z barvo, nato pritisne obnje karton in tako dobi odtis, ki ga natančno preštudira: Po potrebi si prsi še dobro ogleda, nakar pove, kaj in kako bo v bodočem življenju Domnevamo lahko, da je postopek pri mladih in lepih klientkah malo daljši in natančnejši. Živali, L; 'ive ir. se razmnožujejo na otokih, lahko sčasoma postanejo pritlikave. Takšen je zaključek zoologov in paleontologov po dolgotrajnem primerjalnem proučevanju živalskih fosilov na otokih Sredozemlja, Atlantika in Tihega oceana. Pritlikavost ni posledica degeneracij, saj so izumrle pritlikave otoške živali somerno razvite in zelo podobne, razen glede velikosti seveda, vrstnicam s celin. Gre le za nenavadno delovanje evolucije. Svojevrstna znanstvena uganka se je zastavila znanstvenikom, ko so že pred dobrimi sto leti odkrili na Siciliji in na Malti prva fosilna okostja pritlikavnih slonov. Tem najdbam so čez čas sledile številne druge na Sardiniji, Cipru, Kreti in nekaterih drugih otokih Egejskega morja. Že takrat so se paleontologi vznemirjeni vprašali, ali gre za posebno vrsto izumrlih slonov ali pa le za pritlikavo inačico. Natančnejše raziskave in primerjave okostij pritlikavih slonov in njihovih vrstnikov, ki so v istem času živeli na celini in bili visoki 4 do 5 metrov, so pokazale, da gre za prave slone in ne za kakšno novo vrsto. Edina zares opazna razlika je bila v velikosti. Uganka se je dodatno zapletla, ko so na območju Sredozemskega morja našli fosilna okostja pritlikavih nilskih konjev in jelenov. V novejšem času so o podobnih najdbah poročali tudi raziskovalci, ki so opravili paleontoioške raziskave na nekaterih pacifiških otokih. Našli so nekaj primerkov fosilnih okostij izumrlih ameriških slonov, vendar za dobro polovico manjših, kot so bili sloni na ameriški celini. Vse to je strokovnjake postavilo pred dejstvo, da je mati narava, oziroma evolucija, na otokih drugače klesala velikost živali kot na kontinentih. Erancoski profesor Louis Thaler takole pojasnjuje uganko pritlikavih slonov na sredozemskih otokih: „Otoški sloni so bili dolgo genetsko izolirani ne samo od celinskih, marveč tudi medsebojno, ker so živeli na posameznih otokih in tako krenili po samostojni razvojni poti.” Thaler trdi, da so pritlikavi sloni potomci tistih celinskih živali, ki so se razselile po Sredozemlju v obdobjih velikih poledenitev. Ko je prišlo do otoplitev, so ostali na otokih odrezani od celinskih tropov. Najmanjši otoški sloni so odrasli merili v višino le 80 do 90 centimetrov, torej niso bili kaj dosti večji od psa. Razlika je v primerjavi z nekajmetrskim običajnim slonom zares presenetljiva. Kot so pred nekaj leti ugotovili raziskovalci rimske univerze, je trajal razvoj navadnih slonov v pritlikave „samo” milijon let. To je sicer strahotno dolgo časovno obdobje, vendar zelo kratko, če ga merimo z metrom evolucije. Hitra sprememba je še toliko bolj presenetljiva, če vemo, da so se sloni kot vrsta pojavili ob koncu terciara, torej pred dva milijona leti. Še en primer pritlikavosti otoških živali poznamo. Ta je edini še živ. Gre za varana, kuščarja, ki živi na Komodu. Žival je dolga 3 metre, kar je v primerjavi z ostalimi živečimi kuščarji zelo lepa velikost, malo pa za neposrednega potomca velikanskih plazilcev in varana friscuusa, ki je živel v Avstraliji in meril več kot 7 metrov. Kaj je povzročilo tako hitro evolucijo v pritlikavost pri živalih, ki so bile prisiljene živeti na otokih? Profesor Thaler zavrača teorije o postopni degeneraciji, pa tudi teorijo o nenadnem nastanku nove pritlikave vrste. Edini pravi odgovor je: hitro prilagajanje okolju. ,,Vrste, ki so se znašle na otokih, so sc lahko obdržale le s prilagoditvijo drugačnim okoliščinam: skalnemu terenu, bolj žilavi vegetaciji, manjšemu prostoru in pomanjkanju hrane. Ko so živali postopoma zmanjševale svojo velikost, so pridobile precej prednosti za preživetje: boljše ohlajevanje telesa pri večjih naprezanjih, trdnejše . ravnotežje na neravnih tleh, mapjšo potrebo po hrani,” pojasnjuje Thaler. . In kako, da danes razen varana na otokih ne živi nobena pritlikava žival več? Eden možnih odgovorov je ta: zadnja poledenitev pred 20.000 leti je bila izjemno ostra. Nagla sprememba podnebja je povzročila izumrtje številnih živalskih vrst, med njimi tudi popoln pogin pritlikavih slonov, nilskih konj in jelenov. Morda pa bo odgovor na nenavadno evolucijsko uganko čez nekaj let drugačen. Igra s smrtjo Četudi igra ni nedolžna V igrah za zabavo se pogosto prikrijejo mračne strasti in nagoni pa se tako na neškodljiv način tudi izživijo. Ena takšnih igric, ki prav zdaj osvaja Američane, se imenuje »smrtna kazen”. Kot nasprotnika sta v igri zagovornik smrtne kazni in liberalec. Nasprotnika po določenih pravilih pomikata figurice po nekakšni šahovski deski in se trudita, kdo bo prej prišel do polja »električni stol”. Če zmaga liberalec, je smrtna kazen odložena, če njegov nasprotnik, pa se kazen izvrši. Psihologi menijo, da se v igri izživijo mnogi državljani, ki so ostro za smrtno kazen, hkrati pa opozarjajo, da je igranje z ubijanjem, četudi v igri, nekakšna družbena bolezen. »Ce jemljemo ubijanje kot zabavo, je to bolezen, ki prav lahko uniči našo civilizacijo," meni Michael Kroll iz Zveze proti smrtni kazni. Ti pomisleki proizvajalcev igre in prodajalcev ne zanimajo. »Smrtna kazen” gre dobro v promet, saj so je samo v' New Vorku v kratkem prodali nekaj deset tisočev. MARJAN ILIR SE= BREGAR Pritekla je po stezi. Sama, zadihana, vroča. Stegnila je roko in Ken ji je nataknil zapestnico. Brez besed, kot da sta davno zmenjena. Zlato je v siju oglja zagorelo še čarobneje kot v soncu in Anesta ni našla besed, da bi se zahvalila. Dvignilaje oči in svojega ljubega nagradila s kraljevskim pogledom. „Uklenil si me!” so govorile njene oči... »Tvoja sem za vse večne čase!” Ko bi Ken ne zrasel v Gorovju in ko bi ne ojeklenel ob težkem kladivu, bi se ta trenutek moida onesvestil. Tako pa je ravnal nadvse preprosto: ujel je knežnjo v svoje kovaško naročje in jo kot peresce dvignil visoko pod čmi strop. Kovaške oči naokrog so se zaiskrile, stari Da-von pa seje popraskal za ušesom in dejal: „Ojej, tole pa ne bo čisto prav ...” _ Nato ga je pričel oblikovati z nežnostjo, ki bi Rtu jo, kovaču, človek komaj prisodil. Noč je minila, kot dajo je odnesel veter, in l ^arkijutranjega sonca so se ujeli v čudovito zapestnico v Kenovih črnih in utrujenih rokah. ISij zlata je vzdramil zaspane oči mladega Ilira. »Sanjam - ali sem to res jaz . ..” Ken ni mogel veijeti, daje z lastnimi rokami skoval to dragotino. Skrbno jo je shranil v zglavje svojega ležišča in se vrnil med kovače pomirjen. Vihtel je kladivo kot nikoli doslej, pogled pa mu je vendarle nemirno uhajal skozi lino. Kdaj se zabliska na stezi ob vodi postava lepe knežaje? Kdaj zasliši njen nežni glas? Dočakal jo je, seveda ! DNEVA ČETRTKOV INTERVJU 5 Urejena Loka za občane s Novo mesto ni posebno bogato z urejenimi športnimi objekti, ki bi dajali športnikom normalne možnosti za delo, občanom pa za množično rekreacijo. Nič bolje ni z otroškimi igrišč i, ki jih nekaj sicer je v novejših naseljih in ob vrtcih, vendar še vedno premalo. Situacijo naj bi spremenili z ureditvijo Loke in stadiona, ki naj bi bila na voljo preko • 19.600 Novomeščanom za zadovoljevanje njihovih potreb in želja po športno-rekreacijski dejavnosti. Dela na Loki in na stadionu že tečejo pod okriljem Zveze telesnokulturnih organizacij in novo organizirane Uprave športnih objektov, ki ima na skrbi vse osrednje novomeške športne objekte in njihovo vzdrževanje. Kakšni so njihovi načrti, je povedal vodja Uprave športnih objektov Janez Štrukelj. i * * * 5 Janez Štrukelj: ,JPri delih nas vodi osnovni namen — vrniti Loko novomeški mladini in vsem občanom Novega mesta.. »Osnovni moto pri sedanjem urejanju Loke in stadiona je vrniti ta dva objekta, predvsem, pa Loko’, novomeški mladini in vsem občanom Novega mesta za športno in množično rekreacijsko dejavnost. Kako velika je potreba po takih objektih, dokazuje izredno pozitiven odmev Novomeščanov, mnogi pa so pripravljeni tudi pomagati. Radi pa bi imeli vse naenkrat, kar predvsem organizacijsko ni mogoče. Sredstva namreč niti niso problem. Na objektih bodo imele prednost organizirane skupine, dostop do njih pa bo seveda imel vsakdo. Tu bodo lahko tudi različne množične prireditve." - Kakšna bo končna podoba Loke, kaj boste uredili na stadionu? „Na Loki bosta dve igrišči za odbojko, dve za košarko - eno bo urejeno za rokometnim igriščem - postavljena bodo najrazličnejša igraja za najmlajše, urejen pa bo tudi mali atletski poligon za osnovne discipline. Ob ureditvi in asfaltiranju igrišč z okolico bodo preurejene garderobe za učence, postavljeni tuši, v stavbi pa ho tudi kabinet za učitelje. Tuše bomo postavili še ob igrišču, prav tako tudi nove klopi, nastrešnice za sodnike itd. Končni rok za vsa dela razen ureditve drugega košarkarskega igrišča je 31. julij. Tudi na stadionu bomo urejali garderobe, zunaj pa stezo za skok v višino s palico, met krogle, za tek z ovirami, opravili bomo nujna zemeljska dela na nogometnem igrišču itd." - Koliko bo vse to stalo? Kdo financira urejanje? ,,V prvi fazi bo šlo za Loko in stadion okrog 1,8 milijona dinarjev. Sredstva prispeva TKS, precej pa smo jih zagotovili sami iz lastne dejavnosti športnih objektov. Uprava se stalno trudi, da bi sami ustvarili ali pridobili čim-več sredstev. Nova organiziranost nam bo pri tem samo v pomoč. Dela opravljamo sami, večja pa Pionir, Cestno podjetje in drugi. Pri tem se srečujemo s kadrovskimi težavami. Z mano vred nas je v Upravi zaposlenih pet, kar je za vse delo veliko premalo, novih ljudi pa ne smemo zaposliti. Drži pa, da bosta čez dve, tri leta, ko bo vse urejeno in bo potrebno le vzdrževanje, dovolj, recimo, dva vzd. ževalca. “ Z. L.-D. N S * * S * n ! n S s * N N * S I I i S S * S * N i SPOMENIK BO OPOMINJAL IN SPOMINJAL — V Zagradski gori nad Škocjanom so na gozdni jasi odkrili spomenik revolucionarju in predvojnemu komunistu Francu Majcnu, kije v teh krajih širil naprednega delavskega duha. (Foto: J. Pavlin) ,Jovariši me bodo maščevali! ” Odkritje spominskega obeležja revolucionarju Francu Majcnu na Zagradski gori Ob Dnevu borca je KO ZZB NOV Škocjan v sodelovanju s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami pripravila osrednjo slovesnost ob odkritju spominskega obeležja predvojnemu revolucionaiju in komunistu Francu Majcnu na Zagradski gori. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki trboveljske in novomeške občine in domačini. Pri spomeniku so predale raport narodnemu heroju Vinku Robeku pohodne brigade, ki so odšle na pot iz Tržišča, Bučke, Škocjana in rudarskih Trbovelj. O revolucionarni poti Franca Majcna je zbranim najprej spregovoril Vlado Jurančič, sin padlega borca, učitelja s Telč, kije z Majcnom največ sodeloval. Franc Majcen seje rodil 18. septembra 1895 v Trbovljah kot sin kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Škocjanu, potem pa se je kot rudar zaposlil v rudniku Trbovlje, kjer se je takoj ogrel za napredno delavsko gibanje in kmalu postal sekretar partijske organizacije. Zaradi svojega revolucionarnega delovanja je bil prega- Slab začetni zagon servisa — ■ ! . ! . -.......A-_____ ■ ■ . , I , Predhodni interes združenega dela za občasne zaposlitve preko študentskega servisa se ni potrdil — Neizkoriščene številne možnosti — Dela za vse 4 občine V Novem mestu že od 1. junija deluje študentski servis. Ustanovljen je bil z namenom mladim organizirano zagotavljati občasne zaposlitve, predvsem v počitnicah (pa tudi med letom), delovnim organizacijam pa dati možnost, da preko servisa dobijo srednješolce in študente, ki jim bodo s svojim wdelom reševali trenutne zagate v proizvodnji zaradi dopustov in drugih izostankov ter opravili najrazličneja nujna dela. Čeprav je od začetka delovanja servisa pretekel že dober mesec in je sezona sicer omejenega počitniškega zaposlovanja tako rekoč na višku, poslovanje n-steklo, kot so predvidevali na novomeški OK ZSMS, ki je ustanoviteljica servisa. Predhodno Poprečno najnižje Aprila je bilo v N. niestu najcenejših 18 stvari V primerjavi s Koprom, Ljubljano in Mariborom so bile aprila cene na drobno za petdeset stvari (živila, pijače, posamezni gospodinjski in industrijski izdelki, usluge in še kaj) v Novem mestu takele: Za črni kruh in več vrst mesa je bilo treba v vseh štirih mestih odšteti enako vsoto denarja. Najgloblje so morali Novomeščani seči v žep v petih primerih (pri nakupu jabolk, orehovih jedrc, posteljnega platna, moške srajce in emajliranega lonca); le malo manj ko v tem ali onem mestu je stalo v Novem mestu 12 stvari (med temi riž, krompir, čebula, limone, jajca, svinjska mast, jedilno olje, cement, lignit); enajstkrat so bile novomeške cene predzadnje testenine z jajci, sir trapist, pivo, spalnica, kavč, krožnik iz porcelana, delo za moško obleko, vodna ondulacija s pranjem las in vstopnica za kino); za nakup osemnajstih stvari pa bi se ljudem iz drugih omenjenih mest splačalo priti v središče Dolenjske: najcenejši so bili: fižol v zrnju, zelena solata, mleko, prekajena slanina, salama šunkarica, vino, več vrst tkanine, moške majice, moške nogavice in nizki čevlji, električni štedilnik, 60-vatna žarnica, zidna opeka, deske in delo za žensko enodelno obleko. Do tod je z novomeškimi cenami vse lepo in prav, v poprečju so bile aprila spet najnižje. Ali pa je ob njih rač shajati z vedno manj vrednimi osebnimi dohodki, to je kajpak drugo vprašanje . veliko zanimanje združenega dela, ki se je pokazalo v različnih razgovorih pred ustanovitvijo servisa, je namreč skoraj povsem odpovedalo. Do sedaj so servisu posredovale dela v glavnem manjše organizacije, ki so .bila vsa opravljena. Vendar pa servis skoraj ni dobil ponudb večjih delovnih organizacij, Krke, IMV, Pionirja, ki potrebujejo največ počitniških moči, zaposlujejo pa jih očitno tako kot do sedaj in mimo servisa. Vse kaže, da je v pripravah nekje zaškripalo. Združeno delo, obrtniki in posamezniki verjetno niso seznanjeni z vsemi možnostmi, kijih servis nudi, poleg tega pa niso navajeni /la tako obliko posredovanja dela, ki ima v mnogih slovenskih mestih že dolgoletno tradicijo. Bile so tudi pripombe, da so urne postavke za posamezna dela previsoke, kar pa je težko sprejeti, še posebno, ker so precej nižje kot drugje. Študentski servis naj bi torej posredoval najrazličnejša dela za dan, dva, pa tudi dalj trajajoča, tako za delovne organizacije kot za posameznike, ki lahko najamejo preko servisa mlade moči npr. za varovanje otrok, inštrukeije, pomoč pri selitvi itd. Možnosti so številne, saj ima servis še okrog 100 članov najrazličnejših profilov in sposobnosti. Da članov ni še več, je gotovo krivo, ker so šli z informacijami v šole malo pozno, medtem ko včlanjevanje študentov, ki so že delali preko ljubljanskega servisa, poteka brez težav. Novomeški študentski servis ima širši regijski pomen, saj deluje tudj za občine Trebnje, Črnomelj in Metlika. Posluje v prostorih Mladinske turistične poslovalnice v Novem mestu, delo pa se da naročiti in dobiti kar po telefonu (22-555). Z. L.-D. njan, zaprt v celjskem ,.Starem piskru", Lepoglavi, po vrnitvi pa je ostal brez dela. Preživljal se je s priložnostnim delom, vseskozi pa je bil na čelu naprednega delavskega gibanja. V začetku štiridesetih let je na Telčah ustanovil prvo partijsko celico, ki je bila edina v tem delu Slovenije. Leta 1942 je postal partijski sekretar in član rajonskega odbora OF Škocjan. Skupaj z Jožetom Jurančičem so ga domači izdajalci ujeli 22. junija 1943 in ju nečloveško mučili. Vsega pretepenega so PRAZNOVANJE BORCA Delegacija Zveze borcev iz Birčne vasi se je v soboto udeležila osrednje proslave na Gornjih Lazah. Naslednji dan, v nedeljo, so se v Birčni vasi sestali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij na slavnostni seji v osnovni šoli. Pred spomenikom na Ruperč vrhu so borci položili venec, kulturniki so izvedli svoj program. Ob dnevu borca so mladi polepšali vsa domača spominska obeležja. Tako so izrazili zahvalo našim junakom, Titovim borcem. VIDA RATAJ DELAVNO KLJUB DOPUSTOM , Za prihodnji torek in sredo, 14. in 15. julija, so sklicane seje vseh treh zborov novomeške občinske skupščine. "Delegate čaka obsežen dnevni red in žgoča problematika. Razpravljali bodo o poslovni problematiki in sanacijskem programu IMV, o predlogu dopolnil programov in financiranja SIS družbenih dejavnosti za letošnje leto, o izvajanju kadrovske in štipendijske politike. zasliševali, toda komunističnemu nazoru se ni hotel odreči. Preden so ga zverinsko pokončali, je zakričal: „Tovariši komunisti me bodo maščevali!" Ker so se belogardisti bali tudi mrtvih komunistov, so ju pokopali v Trebnjem, šele po vojni so ju prekopali in sedaj ležita med prvoborci na trboveljskem pokopališču. Skrb nad spomenikom so sprejeli mladi škocjanske šole, ki so ob tej priložnosti skupaj s pevskim zborom Dobrava pripravili kulturni program. J. PAVLIN si SPREJEM MLADIH V ZVEZO KOMUNISTOV - Ob •koncu letošnjega šolskega leta so na novomeškem Šolskem centru za gostinstvo spet pripravili sprejem mladih v Zvezo komunistov. Član občinske konference, ZKS Novo mesto Remzo Skenderovič je v prisotnosti sekretarke 00 ZKS na ŠCG Štefke Malnarjeve podelil članske izkaznice 11 učencem. (Foto: S. Dokl) Trgovine bodo dežurale Vsaj ena trgovina v vseh večjih krajih odprta v soboto popoldne Medtem ko je novi občinski odlok o postavnem času gostinskih in obrtnih lokalov v novomeški občini že v veljavi, je tik pred sprejemom tudi samoupravni sporazum o poslovnem času v trgovini. V 6 mesecih, kolikor časa je bil predlog-sporazuma v javni razpravi, so ga obravnavali v vseh krajevnih skupnostih in vsi sveti potrošnikov. Pripomb k sporazumu tako rekoč ni bilo. Novi sporazum ne bo prinesel bistvenih sprememb. Vse trgovine in bencinske črpalke bodo večinoma odprte tako kot doslej. Poudarjeno je le, da mora vsako soboto do 17. ure dežurati v Novem mestu in v drugih večjih krajih v občini vsaj ena trgovina, da bi prebivalci lahko nakupili vse potrebno. V to spada seveda tudi dobra založenost trgovin s prehrambnimi in drugimi artikli. Če se zgodi, da bi bile trgovine zaradi praznikov zaprte tri dni skupaj, določa sporazum, da morajo biti tretji dan dežurne trgovine odprte vsaj tri ure. Ob nedeljah nobena trgovina ni dolžna odpreti svojih vrat, razen če se tako sama odloči, kot je primer s trgovino v Prinovcu v Šmarjeških Toplicah. O sobotnem dežurstvu se bodo morale med sabo dogovarjati trogvine oz. trgovske delovne organizacije (Dolenjka, Mercator in Kmetijska zadruga) same. Seznam bo moral biti znan za ves mesec naprej nekaj dni pred začetkom meseca, obešen pa bo na vratih vsake trgovine, tako da bodo ljudje vedeli, v kateri trgovini lahko kupijo vse potrebno v soboto popoldne. OGLAŠUJTE V DL! ŠTIPENDIJ VEČ KOT LANI V preteklem šolskem letu je v novomeški občini prejemalo kadrovske štipendije 1.586 učencev in študentov. Od teh se 915 štipendistov šola za področje industrije, obrti in rudarstva, 307 za področje ekonomije in administracije, 116 za področje zdravstva in socialne dejavnosti, 65 za znanost, prosveto in kulturo, 121 za trgovino, gostinstvo in turizem, 28 pa za kmetijstvo igozdarstvo. Gospodarstvo je dajalo 1.299, negospodarstvo pa 287 kadrovskih štipendij. V občini je bilo tudi 253 čistih štipendij iz združenih sredstev, 600 štipendistov pa je iz združenih sredstev dobilo razliko. Za prihodnje šolsko leto je bilo po vseh zapletih in odlaganjih na koncu vendarle razpisanih 1.007 kadrovskih štipendij oz. 18 več-kot v preteklem letu. Šele z dodatnim razpisom je bilo na voljo tudi 11 štipendij za naravo-slovno-matematično Usmeritev. Novomeška kronika NESPAMETNA VARČNOST Akademska četrt je pri sejah najrazličnejših delegatskih skupščin že nekaj povsem vsakdanjega. Ker pa so te nemalokrat na robu sklepčnosti - celo ko gre za izredno pomembno problematiko - se zgodi, da se začetek zavleče tudi do pol ure in več, ker je treba po telefonu dodatno prositi delegate, naj vendar pridejo na sejo in rešijo sklepčnost, kot je bita tudi na zadnji seji zdravstvene skupnosti. Že tako gre na račun sestankov precej delovnih ur, s takim odnosom nekaterih delegatov - večinoma gre vedno za iste ki jih nc zbudi noben opomin, pa je škoda še večja. Če gre za varčnost, očitno način ni izbran naj bo Ij posrečeno. RAZVESELILI OSTARELE - Dan borca in 40-letnico vstaje so počastili tudi v Domu starejših občanov v Šmihelu. Mladinska organizacija je za varovance pripravila krajši kulturni program, ki seje nadaljeval s prijetno zabavo, na kateri ni manjkalo veselja, dobre volje in plesa. Ob tej priložnosti so starejše občane obiskali predstavniki RK in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Kandija—Grm ter ponovno potrdili dobre medsebojne stike in skrb za ostarele v domu. Organizacija RK je za vseh 155 varovancev pripravila tudi skromna darila, ki sojih razdelili učenci grmske osnovne šole. (Foto: Z. L,—D.) MLSA DOVOLJ - V petek pred praznikom so bile novomeške mesnice dobro založene z vsemi vrstami mesa, ki so ga ljudje lahko kupovali ves dan, ne le dopoldne, kot je pred prazniki nemalokrat običaj. Skoraj celodnevne vrste pa dokazujejo, da niti visoke cene ljudi ne odvračajo od nakupa mesa in starih navad. Prodali so predvsem veliko mase za čevapčiče in različne zrezke. PRIDI IN VZEMI? - Pri kopanju nove mestne kanalizacije ob Krki delavci poleg strojev in različnega orodja seveda rabijo tudi samokolnice. Da pa imajo včasih precej malomaren odnos do svojega delovnega orodja, sc lahko prepriča vsak, kdor zaide h Krki pri Seidlovcm mlinu. Samokolnice na prostem tudi ob dnevih, ko ni nikjer nobenega delavca, kot da prosijo, naj si jih „sposodi“ kdo od nepoklicanih. TRIJE FANTJE - Pretekli teden so se v novomeški porodnišnici rodili trije novi prebivalci Novega mesta. Rodile so: Stanka Virant s Ceste herojev" 17 a - Zvonka, Jožica Škof z Zagrebške 16 dečka in dr. Jasmina Bajraktarcvič Mikulec iz Segove 76 Boruta. DOBRO OBISKANA - Tudi pretekli tržni ponedeljek je dobra ponudba sadja in zelenjave privabila na novomeško tržnico številne kupce. Na priložnostnih stojnicah so kmetice ponujale novi krompir po 20 dinarjev, stročji fižol po 40, solato in mlade bučke pa po 30 dinarjev. Velika je bila izbira breskev po 40 do 50 dinarjev, pozne češnje izpod Gorjancev so bUe na voljo po 50 dinarjev, nekaj pa je bilo tudi jurčkov z nič kaj vabljivo ceno. Jajčka so bila po 5,50, skodela dobre domače smetane pa po 50 dinarjev. Ena gospa je rekla, da so z barvanjem zeber in obnavljanjem napisov Šola okrog grmske šole najbrž zato počakali do konca šolskega leta, da jih šolska mularija ne bi prehitro obrabila ., . Zakon je, a le na papirju Socialne zadrege kmetov bi morala reševati predvsem kmetijska zemljiška skupnost Število ostarelih, za obdelovanje zemlje nesposobnih kmetov se v brežiški občini stalno povečuje. Podatki o starostni sestavi kmečkega prebivalstva upravičeno vzbujajo zaskrbljenost za njihovo socialno varnost. Vseh kmečkih prebivalcev je nekaj manj kot 5 tisoč Od tega je 1378 ljudi starih nad 65 let, 1082 Pa 50 do 65 let. Med 25. in 50. letom so jih ob popisu našteli 994, otrok do 14. leta 523, mladine od 15. do 24. leta pa 386. Te številke povedo, da je na vasi že danes veliko kmetov, ki bodo vsak čas potrebovali organizirano družbeno skrb. Predvsem velja to za ljudi, ki nimajo naslednikazadek) na kmetiji. Večina med njimi ne želi postati družbeno breme, saj v zameno za pomoč na stara leta iahko ponudijo zemljo. Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL je te dn-vnovič opozoril na zakon o preživninskem varstvu kmetov, katere- ga v občini ne uresničujejo. V življenje ga je dolžna uvajati kmetijska zemljiška skupnost, ki pa, žal, ni ustrezno organizirana. Na voljo nima skoraj nič denarja, vendar skupščina do sedaj ni dala nobenega predloga, kaj vse bi bilo potrebno ukreniti, da bi bila kos nalogi, pred katero jo postavlja zakon. Socialne zadrege kmetov je doslej reševala skupnost socialnega skrbstva. Pomoč dodeljuje 16 kmetom, v zavodih pa- vzdržuje 13 kmečkih prebivalcev. Ta skupnost je že tudi prodala nekaj posestev, čeprav sodi to v pristojnost kmetijske zemljiške skupnosti. Ta posestev ostarelih in onemoglih kmetov ni niti odkupovala niti prodajala. Tre- nutno je na-primer v občini deset kmetovalcev, ki so pripravljeni prepustiti posestvo družbi za preživnino. Torej je zadnji čas, da se za reševanje takih vprašanj vključi KZS in izpolni svoje zakonske obveznosti. Če pa jih ne more, naj skupščina pove, kaj jo pri tem ovira, so opozorili člani sveta, sekretar OK SZDL Stanko Cerjak pa je z nejevoljo pribil, da o teh problemih načelno sicer prepričljivo govorimo, ne ukrepamo pa niti v primerih, ki bi jih po zakonu o preživninskem varstvu morali reševati v občini. J. TEPPEY Praznično tudi po vaseh V soboto in nedeljo se je v Dobovi zvrstilo niz prireditev, s katerimi so krajani počastili svoj praznik. V domu upokojencev so odprli razstavo o izgnancih, v osnovni šoli pa razstavo ročnih del. Domačini so 4. julija zvečer poslušali nastop pevskih zborov ob jubileju dobovskih pevcev in se nato se šli na tovariškem srečanju. Svečana seja KS in družbenopolitičnih organizacij je bila v nedeljo dopoldne, slavnostni govor pa je imel predsednik OK SZDL Tone Jesenko. Zaslužnim krajanom so ob tej priložnosti podelili priznanja krajevne skupnosti in priznanja Osvobodilne fronte. V nedeljo dopoldne so imele gostujoče godbe koncerte po vaseh. Senovčani so igrali v Rigon-cah, Krčani v Selih, rudarji iz Hrastnika v Mihalovcu, Samo-borci v Gaberju, Sevničani v Mostcu, Kapelci v Dobovi, godbeniki iz Rozge v Kraljevcu in zamejci s Tržaškega v Velikem Obrežu. MOST ODPISAN — Sevniški leseni most seje sam od sebe; sesul še na drugi strani polja ob železnem delu konstrukcije. Opravljena študija Zavoda za raziskavo materiala je povedala tisto, kar je bilo marsikomu znano vnaprej. Zaprti veteran čaka le še na milostni strel, če se že ne bo sesul sam od sebe. Visoka voda ne bi imela težkega dela. Hkrati s tem, kako bi ga kar najhitreje podrli, teko dogovori, kako naj bi zgradili nadomestno brv. (Foto: Železnik) Šola jeseni pripravljena? Podaljšali ukrep družbenega varstva za poklicno oblačilno šolo — Podpora projektu za novogradnjo V NEDELJO V DOBOVI. Ko so utihnile praznične koračnice pihalnih godb, so se obiskovalci nedeljske proslave zbrali pred prosvetnim domom in prisluhnili govoru sekretaija predsedstva CK ZKS Franca Šetinca. (Foto: J. Teppey) BREŽIŠKE VESTI - „Zaprt bazen že, a kaj, ko ne vem, če v jeseni in pozimi ne bodo vanj navalili tisti, ki ga sicer tako goreče zagovarjajo, poleti pa se vseeno raje brezskrbno kopajo ob vikendih na morju? SEVNIŠKI PABERKI ZAČENJA UPRAVA - Poseben stroj stroj za kopanje jarkov naše armade je že uspešno izkopal prve stotine metrov za novi vodovod izpod Lisce. V soboto ob 6. uri bodo, če bo le vreme primerno za delo, poprijeli za krampe in lopate delavci občinske uprave, Lisce in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij. V nedeljo bodo za njimi poprijeli mladi, delavci strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in sevniške osnovne šole.. Naslednjo soboto jim bodo sledili zaposleni pri krajevni skupnosti in Komunale. Tako je narejen načrt vse do začetka avgusta, ko naj bi delali posamezni ulični odbori. Zbirališče in odhod na delovno akcijo bo vsakič izpred sevniškega avtobusnega postajališča. Delali bodo ob sobotah in nedeljah od 6. do 13. Kljub dokajšnji tradiciji bi bila usmeijeno izobraževanje skoraj Naposled se to le ni zgodilo. Ni še čas, da bi komu pripisovali posebne zasluge, zakaj bitka je sicer na videz že dobljena, to pa je zaenkrat tudi vse. Vsi trije zbori občinske skupščine (družbenopolitični zbor je zasedal ločeno) v Sev nici so namreč na predlog izvršnega sveta podaljšali ukrep družbenega varstva še za dva meseca. Bo mogoče do začetka šolskega leta postoriti vse potrebno in resnično začeti na novo? Rečeno je bilo, da lahko. Naposled je že doslej kljub običajno yedno nesklepčnemu „triumviratu“ v šoli bilo opravljeno marsikaj. Kot pravi predsednica tega začasnega kolektivnega organa Marinka Mesar, je največji dosežek, da so bili za to šolo povsem na novo zastavljeni programii Sola je kratko malo dobila svoje mesto v SVtO, kot imenujemo skupno vzgojno-izobraževalno osnovo. Minuli teden so programi te šole doživeli podporo v posebni izobraževalni skupnosti te stroke. Poudariti velja še nekaj. Sola bo po vsej verjetnosti uspešna na natečaju za gradnje, kar v času plo snega sevniška občina ob priprava! na ostala ob edino takšno šc o. omejevanja naložb v negospodar o ni malo. Pri tem pa zasluži o pohvalo gradbeno podjetje Beto tozd Operativa v Sevnici, ki jc e pred dvema letoma založilo 4 0 tisočakov za projekte. To je sedaj neprecenljive vrednosti, saj prižiga zeleno luč za vsaj 30-milijonsko republiško soudeležbo, če bo združeno delo, ki pošilja učence v to šolo, zbralo nekaj nad 9 milijonov. Gradbinci so vsekakor že včeraj dobili lep zalogaj dela. A. ŽELEZNIK KRVODAJALCI NA PLAN -Kot smo že poročali, bo letošnja krvodajalska akcija v sevniški občini sredi julija. 15. in 16. julija bo delala ekipa transfuzijskega zavoda v Sevnici, 17. julija pa še v Krmelju. Ker bodo v tem času v nekaterih kolektivih že na dopustih, bi bilo vseeno lepo, da tisti, ki le ne bodo odpotovali, predaleč, darujejo to nezamenljivo življenjsko tekočino. nriKI VESTNII Ob hrani še - tujske sobe bogatejša turistična ponudba v Kostanjevici — Malo sob „V tem srednjeročnem načrtu tozda in sozda Mercator smo imeli na področju kmetijstva in gostinstva velike apetite, ki pa smo jih morali zmanjšati in prenesti v naslednjo petletko ,“ odvrne na vprašanje o razvoju gostinstva v krški občini Peter Markovič, predsednik občinske turistične zveze in direktor, M-TOZD Sremič Gostinstva .Gostiln je preveč," nadaljuje Markovič in meni, da je potrebno gostom nuditi več v lokalih s specializirano ponudbo. Pomemben ko-rak na tej poti so krški gostinci že Morili s 13-milijonsko naložbo v temeljito obnovo restavracije „Pod Gorjanci" v Kostanjevici. Ne le da KRŠKE NOVICE IZREDNI IZDAJI - Izrednim številkam ,.Našega glasa", ki jih je doslej izdal občinski Indok center, * pridružujeta še dve. Prva je izšla ob sobotni veliki proslavi na’brestaniškem gradu, drugo pa bodo s Pomočjo nuklearne elektrarne pripravili za sleherno gospodinjstvo v občini. Občane bodo seznanili z vsem, kar jih zanima o tem prvem tovrstnem elektroenergetskem objektu v naši državi. ZAČETEK Z DOMAČINOM -Akademski slikar Jože Marič, likovni pedagog v konstajeviški osnovni šoli, je prvi razstavljalec letošnje sezone v Lamutovem likovnem salonu. Vodila jo bo ..Galerija Jakac", »i v tem znanem razstavišču načrtuje letos šc tri razstave. DAN RUDARJEV - Senovčani so v četrtek, 2. julija (in ne v torek, kot smo pomotoma že objavili), nadvse slovesno proslavili dan rudarjev, ki so mu namenili slavnostni koncert izvrstnih domačih godbenikov in brestaniškega moškega pevskega zbora. Prav na dan rudarjev 3. Juljja so bili rudarji že v Beogradu, kjer so obiskali tudi Hišo cvetja. Senovski mladinci pa so praznik Popestrili s športnimi prireditvami. so pridobili 1200 ‘m2 sodobnega gostinskega prostora, temveč je 140 sedežev v restavraciji in 80 na terasi, zlasti pa še 20 ležišč pridobitev za kraj. Zasebniki v Kostanjevici sicer slovijo po dobri jedači, vendar gostilne ne premorejo prenočišč. Novi lokal Hotela Sremič pa lahko sprejme tudi večje skupine turistov. Posebno tuji gostje, ki jih v kraju s številnimi kulturnozgodovinskimi znamenitostmi res ne manjka, so dostikrat prej zapustili te prijazne ljudi, še preden so se naveličali ribolova in drugih užitkov. Gostov torej ne morejo zadržati v kraju ne gorjanski zrezek ne pečenka z žajbljem 'ali pa postrvi, če ob pestri ponudbi slovenskih narodnih jedi z do lenjsko-belokranjskega območja manjka še postelja. Prenočišča - to pomanjkljivost kostanjevi-škega turizma pa bi lahko ponudili v marsikateri hiši, če ne bi bilo raznih predsodkov. Zasebne turistične sobe so prinesle lastnikom, predvsem ob morju in znanih letoviških krajih, marsikakšen dinar in, resnici na lju-b6,' tudi devizo. Zato naj bi vsaj poslej ob novogradnjah v Kostanjevici pomislili tudi na tujske sobe. P. P. Oglata kolesa šolskih avtobusov V trebanjski občini se s šolskimi avtobusi vozi 971 učencev ali 44,4 odstotka občina krško Nov znak občine Zastava je zelene barve Delegati krške občinske skupšči- | ne so sprejeli odlok o znaku in zastavi občine. Nekateri denimo dele-1 gat Agrokombihata, so menili, da posebna žirija z odločitvijo za delo dipl. inž arh. Judite Skalar iz Ljubljane ni imela najbolj srečne roke. Najpogostejši očitki so bili, da je po znaku težko ugotoviti, da gre za občino Krško, češ da je preveč abstrakten. Konferenca delegacij prosvetnih delavcev je zastopala stališče, da bi se moralo s predlogom seznaniti več ljudi. V trebanjski občini se izmed 2.187 učencev osnovnih šol približno kar polovica vozi z avtobusi, zraven tega pa je še 91 učencev, ki kljub pravici do prevoza tega še nimajo. Vendar za zdaj v trebanjski občini prevažanje otrok v šolo in nazaj ni problematično samo po sebi, težave so se pojavile pri voznikih. Zato jc .vzgojno-izobraževalna nekod se v avtobusu vozi preveč organizacija pripravila analizo stanja na tem področju, ki pa ni pokazala zavidljive ravni pri prevozih. Ponekod bi lahko zmanjšali število voženj, prevozi se zapirajo v meje enega samega šolskega okoliša, po- V PONEDELJEK ZASEDANJE V ponedeljek bo v Trebnjem seja občinske skupščine, na kateri bodo delegati obravnavali srednjeročni plan razvoja ljudske obrambe v tem srednjeročnem obdobju, poročilo o organizaciji in delovanju narodne zaščite v trebanjski občini. Hkrati bodo sprejeli sklep o pobratenju z italijansko občino Guastallo in o podelitvi plaket občine Trebnje. Na posebnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti pa se bodo dogovorili, kako razdeliti proračunska sredstva za krajevne skupnosti v tem letu. otrok, kar jc nedopustno s stališča varnosti. Prav tako jc žalostno, da vozila nimajo zimske opreme, včasih niso dobro vzdrževana itd. Kot rečeno, sc največ težav pojavlja pri delu voznikov. Že delovne obveznosti so tako različne, da prihaja med njimi do negodovanj. Hkrati pa ni pravega nagrajevanja po delu, saj pri njem nista upoštevana obseg in .težavnost vožnje. Osebni dohodki voznikov pa so kljub temu različni. Težave se pojavljajo tudi pri delovnih obveznostih, ko ne vozi avtobusa ali kombjja. Poleg težav z vozniki, za katere bodo morali v kratkem najti sprejemljive rešitve, če nočejo, da se ponovijo težave iz lanske zime, ko vozniki niso hoteli voziti v snegu, bodo morali v trebanjski občini urediti nekatere druge zadeve: urediti postajališča, v šolah bolje poskrbeti za učence vozače, šole bolje povezati s krajevnimi skupnostmi. BOGATEJŠI MUZEJ - O trpljenju političnih zapornikov in internirancev, pa tudi o vojnih ujetnikih in ukradenih otrocih- govori že druga zbirka v brestaniškem gradu. Skupaj z zbirko o izgnancih, ki jih jc šlo skozi presclilveno taborišče, kar 45.000, tvori zaključeno celoto. Ena od pobudnic postavitve nove zbirke Lidija Sentjun; si je, družno z drugimi visokimi gosti in obiskovalci,-pozorno ogledovala eksponate, (l oto: P. Perc) DRUGIČ PODELJENA - Na slovesnosti ob dnevu samoupravljal-cev so 3. julija v Trebnjem podelili priznanja samoupravljalcev občine Trebnje in 41 priznanj novim sodelavcem v akciji „1.000 delavcev - sodelavcev". Priznanja samoupravljalcev so prejeli Anton Kotar, France Lovše in Novolesov tozd TAP. (Foto: MiM) Skratka, občinska izobraževalna skupnost je v tem času in na tem področju veliko dosegla, da bi uredila prevoze otrok, kakor določa zakon o osnovni šoli. Kljub temu pa bo treba težave, ki jih je pokazala analiza vzgojno-izobraževalnih organizacij, nekako rešiti še pred začetkom novega šolskega leta. J. S. ŠTATENBERŠKI GASILCI SO DOBILI NOVO GASILSKO ČRPALKO Pod pokroviteljstvom skupščine občine Trebnje je bila v nedeljo, 5. julija, v Ornuški vasi slovesnost, na kateri je predsednik občine Trebnje Tone Zibert v imenu pokrovitelja štatenberškim gasilcem predal novo gasilsko motorno črpalko. Predsednik občinske gasilske zveze Trebnje Bert Škufca pa je Jožetu Žagarju, Antonu Korošču in Alojzu Judežu podelil odlikovanja tretje stopnje republiške gasilske zveze. Za podelitvijo društvenih priznanj je sledila gasilska veselica, na kateri se je okrog 2 tisoč ljudi nasmejalo šalam „Jaka Šraufencigerja". IZ KRAJA V KRAJ SLEPO OGLEDALO stoji sredi Trebnjega in avtomobilisti, ki bi se morali ravnati po njem, kadar prihajajo v Trebnje ali iz njega, so zaradi tega tudi slepi. Vsekakor lahko rečemo, da jc tako ogledalo neprimerno in ne prispeva toliko k prometni varnosti, kot bi lahko. CESTARJI BODO VERJETNO PREZIMILI na odseku ceste med Trebnjim in Mirno. Tako vsaj kaže ritem njihovega dela, ki teče zelo počasi in trudoma, čeprav je odssk, na katerem naj bi cestišče malo razširili, zelo kratek. Zakaj naj bi tam prezimili, pa vedo povedati okoliški prebivalci. Prednosti domačega gradbišča so namreč velike, saj delavci, vozniki in bagerjsti lahko „vmes“ skočijo tudi ^omov ali kam drugam. TREBANJSKE NOTICE KRŠKI TEDNIK 28 (1665) 9 julija 19,81 DOLENJSKI LIST Ena ali veš skupnosti v mestu? Ni še otipljivih dokazov za cenejše in uspešnejše delovanje manjših KS Še vedno ni padla odločitev, če naj bo v mestu Kočevje še naprej ena krajevna skupnost ali pa bi jo razdelili na več manjših. Na nedavnem sestanku članov vodstvenih organov KS Kočev-je-mesto, delegatov oz. članov delegacij, predsedstva krajevne konference SZDL in območnih odborov za mesto so sklenili, naj krajevna konferenca S ZDI do septembra KOČEVJE: TITOV PARK Na sestanku vodstvenih organov in organizacij KS Kočev-je mesto in članov delegacij KS so sklenili, d3 bodo na območju Kajuhovega naselja uredili Titov spominski park. V njem bo razen 88 dreves še otroško igrišče, sprehajališče, klopi in poseben vzvišen prostor, na katerem naj bi predvidoma leta 1983, ko bodo praznovali 40-letnico Kočevskega zbora, postavili spominsko obeležje. Park, ki ga bodo začeli urejati predvidoma v avgustu, bo objekt posebnega družbenega pomena. Denar za njegovo izgradnjo naj bi po sedanjem predlogu prispevale krajevna skupnost in OZD. sprejme dokončno stališče in se odloči: ali je reorganizacija potrebna ali ne. V razpravi jc bilo poudarjeno da ;o licba jmi tem upoštevati zo doslej izražena misijo n ja. Ta pa so v večini primerov taka, da reorganizacija ni potrebna. Izkušnje iz podobnih KS na primer iz pobratenega mesta Skolja Loka so pokazale, da se je z ustanavljanjem manjših KS povečal njiliov administrativni aparat za dobrih 100 odstotkov, še vedno pa je vprašljivo, če se je za toliko izboljšalo delo in samouprava v krajevnih skupnostih Tudi ko so obravnavali delo delegatov in delegatskega sistema, so se odločili, da je treba pripraviti podrobnejšo analizo do jeseni in jo bo takrat obravnavala konferenca SZDL. Delegaciji za zbor KS občinske skupščine sta bili razmeroma uspešni, razprava kakovostna, vendar je bilo kljub temu pri obeh še precej pomanjkljivosti. Še bolj neučinkovite pa so bile posebne delegacije za SIS Na sestanku so udeležencem razdelili tudi evidenčne liste za evidentiranje možnih kandidatov za delegacije in za nosilce dolžnosti v pripravah na skupščinske volitve. Ko bodo v organih in organizacijah opravili evidentiranje, jih bodo tudi do jeseni vrnili. Sklenili so nadalje, naj bi bila naslednja seja krajevne konference SZDI Kočevje mesto, na kateri Ivnlo ponovno razpravljali o vseh teh zadevah, po 15. septembru. občan rks/V vprašuje £.-« 4 * . SISIO • * SVOJEM DELU medved -s_z odgovarja — Kako veš, da izvoz ne gre tako, kot bi inoral iti, ko pa ne hodiš na nobene sestanke in tudi ne bereš nič? — Ker mi šofeiji AVTA povedo, da vozijo veliko v Jugoslavijo, ven pa malo ali nič. DROBNE IZ KOČEVJA MALO ZBOROV — Po krajevnih skupnostih * kočevski občini je le malo pevskih zborov. Zatoje razveseljivosodelovanjemladih pevcev iz kočevske in ribniške občine (kjer je zborov več), saj bo to nedvomno prispevalo k siljenju pevske kulture na Kočevskem Na fotografiji: otroški zbotček osnovne šole Kočevje, ki ga vodi Tatjana Bračko, seje tudi predstavil na nedavni reviji mladih »Naša radost“ v Kočevju (Foto: Pr«uc) LJUBLJANSKO CESTO POSODABLJAJO - S prvim julijem so se pričela dela za posodobitev in razširitev Ljubljanske ceste v Kočevju. Ta cesta je že ovira za promet, ker je preozka, razen tega pa hudo poškodovana in zato tudi nevarna. Dela bodo potekala v več fazah. IVva bo predvidoma zaključena do 20. septembra. ZAHVALA SODNIKOV - Slovensko sodniško društvo iz Ljubljane se je te dni zahvalilo vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi proslave lOJetnice Obstoja in drugih prireditev v zvezi s tem jubilejem. Vse te prireditve so bile 5. in 6. junija v Kočevju oz njegovi okolici. Zvedeli smo, da so med drugim prejeli zahvalo krajevna skupnost Kočevje—mesto, hotel Pugled, nonet „Rog“ iz Željn in še nekateri. LJUDSKA ALI SOCIALISTIČNA REPUBLIKA0 - Na več kočevskih prodajalnah vise obvestila. s katerimi sporočajo trgovci kupcem, da prodajajo blago tudi na kupone posojila za ceste in na kupone posojila SR Hrvatske. Ponekod pa ne vedo za novo ustavo in pišejo še po starem LR (ljudske republike) Hrvatske. PRIZNANJA RUDARJEM - V petek so dan rudarjev proslavili tudi knapi iz Kanižarice. Ob tej priložnosti so na velikem slavju podelili svojim najzaslužnejšim članom nagrade, plakete za 10-let-no prizadevanje za čim boljše varstvo pri delu. Nagradili so tudi delovne jubilante in razglasili rezultate športnih^tekmovanj. Kulturni program so pripravili mladi iz Kanižarice in oktet Rudnika, kije ob tej priložnosti prvič nastopil. (Foto: J. Pavlin) Zadnji teden .je imelo več interesnih skupnosti v Črnomlju seje skupščin. Tako so na seji skupščine kmetijske zemljiške skupnosti med drugim sprejeli sporazum o samoupravnih razmerjih in organizaciji te skupnosti. Na skupščini raziskovalne skupnosti je tekla beseda tudi o spodbujanju inventivne dejavnosti v občim hi o. nagradah te skupnosti, ki naj pripeti,»ceio, da se bodo občani bolj ukvarjali z inventivno dejavnostjo. Na seji skupščine socialnega skrbstva pa je bil govor med drugim o družbeni skrbi za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter o reševanju romskega vprašanja. Za skupščino telesnokulturne skupnosti so pripravili tudi poročilo o izvedbi in stroških športnega prvenstva LAO v Črnomlju. Zaloge premoga hitro1 V Kanižarici nujna investicija v odpiranje južnega polja — 50 stanovanj za dobre rudarje V prvi polovici leta je Rudnik Kanižarica posloval sicer s težavami in določenimi motnjami, vendar brez izgube. Prepričani so tudi, da bodo letošnji plan 120.000 ton premoga ne samo dosegli, marveč celo presegli. Po prvi polovici leta so za planom zaostajali za enodnevno proizvodnjo, se pravi za okoli 400 ton. „Se naprej pa nas, tako kot že 220 jamskih delavcev iz drugih re- južnega polja pa imajo kanižarski rudarji v načrtu še raziskave širšega območja, zlasti v okolici Gribelj. A.BARTELJ ČRNOMALJSKI DROBIR dalj časa, pestijo iste težave: pomanjkanje jamskih delavcev, velika fluktuacija, izostanki z dela, zastarela mehanizacija, pomanjkanje rezervnih delov in še kaj,“ je pred dnevom rudarjev povedal direktor tega 380-članskcga kolektiva inž. Vladimir Breznik V prvi vrsti si prizadevajo, da bi dobili čim več dobrih jamskih kopačev. Sedaj je kar 70 odstotkov od publik in od tu izvira večina težav z izostanki. ,,Poleg tega da moramo v tem srednjeročnem obdobju posodobiti proizvodnjo in izboljšati družbeni standard rudarjev; v tem okviru naj bi zgradili 50 družinskih stanovanj in tako pridobili dobre rudarje, ki bodo stalno ostali pri nas," pravi Breznik. NOC NA KOLPI V zabavni prireditvi ,,Noč na Kolpi", ki bo 25. julija v Gribljah, bo med nastopajočimi tudi nekaj iz sosednje metliške občine, tako pevka Majda Vardijan, Silvester Mihelčič, sekstet Vitis, dekleta pa bodo gledalcem pokazala kopalke iz letošnje kolekcije Beti. Poleg Metličanov bodo zagotovo nastopili še: Dobri znanci z Bracom Korenom, Alenka Pinterič, Jaka. Sraufciger, Martin Sagner-Dudek, peia bo tudi letošnja zmagovalka glasu mladih Darja Pečavar. Sedaj se pospešeno pripravljajo na veliko naložbo za odpiranje južnega polja. Investicija bo veljala 230 milijonov dinarjev, investicijski program je sprejet na vseji organih slovenskega elektrogospodarstva pa tudi drugje so dobili načelno odobritev, vendar zaradi težav v slovenski energetiki letos tega denarja ne bo. Z odpiranjem tega območja bo imel rudnik zagotovljenih še okoli 13 let OŽIVELO KOPALIŠČE - Pred časom so sc razširile govorice, da bodo spet usposobili kopališče na Lahinji v Črnomlju. Ker iz vsega tega ni nič, se Črnomaljci še naprej sončijo ob bregovih Kolpe. Te dni je spet najbolj polno »uradno" črnomaljsko kopališče v Podzemlju, kamor vodi sedaj tudi najbolj obljudena belokranjska Stoparska „trans-verzala". KMALU TELEFON - Vaščani Velikih in Malih Sel pri Adlešičih bodo, kot kaže, kmalu dobili tele-, fon. Seveda pa jim telefonskih priključkov ne bo nihče podaril, ampak so morali ljudje sami krepko poprijeti pri delu in prispevati lepe denarce. Drogove so že postavili, prav tako so pa že zbrali tudi denar za kabel. dela, če pa ta investicija ne bi pravočasno stekla, bi se čez dve leti proizvodnja premoga zmanjšala za polovico ali pa b-morali premogovnik celo zapreti. Poleg odpiranja Precej pod petletnim planom Odkupljeno manj mleka, mesa in plemenske živine, kot so načrtovali V minulem petletnem načrtuje SIS za pospeševanje kmetijstva v ribniški občini predvidela, da bo kmetijska proizvodnja iz leta v leto naraščala, odkup pa bo leta 1980 znašal: 4,500.000 1 mleka, 440.000 kg mesa in 200 glav plemenske živine. Dejansko pa je znašal lani odkup: 3,858.0001 mleka, 391.000 kg mesa in 142 glav plemenske živine. Načrt ni bil uresničen zaradi neusklajenih cen in sploh neurejenih razmer na trgu s kmetijskimi proizvodi. Odkup mleka je naraščal do leta 1977, ko je znašal 4.080.000 1 (leto prej le 3,672.3001), nato pa je, namesto da bi še naprej naraščal in se približal planu, začel iz leta v leto upadati. Odkup mesa jc bi! vsa leta nad načrtovanim in jc znašal leta 1976 471.000 kg, leta 1979 celo 513.000 kg. le lani pa je bil pod planom. Vzrokov za to je več, glavni pa je V petih letih 210 stanovanj Zgrajenih nekaj stanovanj manj, kot so načrtovali gotovo silen razmah ,,črnih zako-lov" Odkup plemenske živine je upadel tudi /ato, ker za nakup te živine: ni bilo zadosti zanimanja. Sredstva SIS za pospeševanje kmetijstva so se iz leta v leto povečala in so porasla od 270.000 din v letu 1976 na 1,511.032 din v lanskem letu. Iz teh sredstev plačujejo tudi premije. To bo gotovo vplivalo na večjo rejo živine. Za prve tri mesece letos so že lahko zagotovili dodatno premijo za privezovanje telet v znesku 1.000 din na glavo. Uspeh seje že pokazal, saj so v prvih treh letošnjih mesecih kmetje privezali pogodbeno skoraj toliko telet kot v vsem minulem letu. Po načrtu samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi v občini Ribnica v minulem petletnem obdobju zgradili 237 družbenih stanovanj, dejansko pa so jih 27 manj. Vendar sta v gradnji še dva bloka s skupno NAPAČNO PRIKAZOVANJE IZGUBE V prikazovanju podatkov o poslovanju v prvem trimesečju letos v ribniškem gospodarstvu jc prišlo do neljube napake pri izkazovanju izgube pri Mercator ju, TOZD „Jelka" Ribnica. Tako je v članku „Letos slabše kot lani" z dne 2. julija 1981 izkazana izguba v Mercatorjevem TOZD- ,.Jelka” v višini 5.607 tisoč din, za celotno gospodarstvo pa preko 10 milijonov din. V bilanci uspeha pa Mercatorjev TOZD Jelka izkazuje izgubo v višini 1.085 tisoč din, za celotno gospodarstvo pa ugotavljamo izgubo v višini 5.607 tisoč din. Poslovanje se v TOZD, ki po periodičnih obračunih za letošnje prvo trimesečje izkazujejo izgubo, izboljšuje, tako da po predvidevanjih že'ob polletju letos ne bodo izkazovali negativnega poslovodnega rezultati. Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun 3č stanovanji, ki bosta vseljiva letošnjo jesen. V Ribnici je bik) zgrajenih 175 stanovanj, v Sodražici 17, Loškem potoku 12 in Dolenji vasi 6. Cena kvadratnega metra stanovanjske-površine je bila decembra lani 11,980,05 din in je med najnižjimi v Sloveniji. SSS gospodari, oz. upravlja s 466 stanovanji in 30 poslovnimi prostori Pri SSS ugotavljajo, da imajo skoraj povsod hišne svete, „ki so pretežno aktivni, vendar jra je težko dobiti ljudi za aktivno delo, ker najde vsak kopico izgovorov, da bi sc izognili odgovornosti in delu v hišni samoupravi, česar po novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu ni malo". V razpravi je bila med drugim izražena misel, da ljudje nočejo sprejemati dolžnosti v hišni samoupravi oz. hišnih svetih zato, ker imajo le pota in prepire. V razpravah jc bil izražen tudi predlog, naj bi s 1. julijem letos ne [»večali stanarin za že sprejetih 24 odstotkov, ampak do 18 odstotkov, nastalo razliko pa naj bi nadoknadili v naslednjih letih. Ta predlog -o nekateri utemeljevali s tem. 2 - lokacija št. 6, pare. št. 604/16, njiva v izmeri 507 m2 - lokacija št. 7, pare. št. 604/17, njiva v izmeri 540 m2 - lokacija št. 8, pare. št. 604/18, njiva v izmeri 535 m2 - lokacija št. 9, pare. št. 604/19, njiva v izmeri 618 m2 - lokacija št. 10, pare. št. 604/20, njiva v izmeri 602 m2 - lokacija št. 11, pare. št. 604/12, njiva v izmeri 625 m2 - lokacija št. 12, pare. št. 604/11, njiva v izmeri 522 m2 -lokacija št. 13, pare. št. 604/8, njiva v izmeri 585 m2 - lokacija št. 14, pare. št. 604/7, njiva v izmeri 588 m2 - lokacija št. 16, pare. št. 604/4, njiva v izmeri 658 m2 - lokacija št. 17, pare. št. 604/3, njiva v izmeri 642 m2 - lokacija št. 18, pare. št. 604/30, njiva v izmeri 717 m2 - lokacija št. 19, pare. št. 604/29, njiva v izmeri 568 m2 - lokacija št. 20, pare. št. 604/28, njiva v izmeri 603 m2 - lokacija št. 21, pare. št. 604/27, njiva v izmeri 724 m2 - lokacija št. 22, pare. št. 604/26, njiva v izmeri 898 m2 -lokacija št. 23, pare. št. 604/25, njiva v izmeri 616 m2 - lokacija št. 24, pare. št. 604/24, njiva v izmeri 669 m2 - lokacija št. 25, pare. št. 604/22, njiva v izmeri 825 m2 - lokacija št. 26, pare. št. 604/21, njiva v izmeri 779 m2 - lokacija št. 30, pare. št. 604/20, njiva v izmeri 666 m2 1. Stroški priprave in delne komunalne opreme na eno lokacijo znašajo 146.720,03 din, kjer je že vračunanih 30.000,00 din kot akontacija stroškov komunalne opre-nte, namenjenih krajevni skupnosti Mirna peč, ker je ta Pogodbeno prevzela odgovornost za izvedbo komunalne opreme. * 2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2. ! 3. Prednost pred ostalimi interesenti imajo občani KS Mirna peč in občani, ki so redno zaposleni na območju j te krajevne skupnosti, prednost med temi pa: a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo, b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja, c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji, dj družine z manjšimi dohodki, e) družine z več otroki. Za ugotavljanje upravičenosti interesentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. II. Za oddajo stavbnega zemljišča v Cegelnici pri Novem mestu za gradnjo 3 individualnih stanovanjskih hiš in sicer: — lokacija št. 1, pare. št. 415/29, gozd v izmeri 590 m2 — lokacija št. 2, pare. št. 415/30, gozd v izmeri 617 m7 — lokacija št. 3, pare. št. 415/31, gozd v izmeri 711 m2 1. Stroški priprave stavbnega zemljišča na eno lokacijo znašajo 11.931,50 din, medtem ko znaša prispevek krajevni skupnosti Bršljin, ki je na tem območju že gradila komunalne naprave, 50.000,00 din, skupno torej na lokacijo 61.931,50 din. 2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2. 3. Prednost pred ostalimi interesenti imajo delavci Gozdnega gospodarstva Novo mesto, prednost med temi pa: a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo, b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja, c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji, d) družine z manjšimi dohodki, e) družine z več otroki. Za ugotavljanje upravičenosti jjiteresentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. POGOJI RAZPISA 1. Stroške priprave in znesek, namenjen krajevni skupnosti, ter odškodnino za zemljišče plača najugodnejši ponudnik v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča; 2. najugodnejši ponudnik mora najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika skleniti s Stavbno zemljiško skupnostjo občine Novo mesto pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku; 3. predračuni stroškov so za posamezne predele izdelani in so sestavni del tega razpisa; 4. varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša na lokacijo: a) za prede! Mirne peči 10.000,00 din b) za prede! Cegelnice 5.000,00 din 5. varščino mora ponudnik nakazati na žiro račun št. 52100—662—87278 Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto in izkazilo o vplačilu priložiti ponudbi; 6. rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu; 7. ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni razpis". Ponudbe pošljite na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto. Novi trg 6/11; 8. ob odpiranju ponudb bo odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč zahteval od udeležencev razpisa dokumentacijo, če bo ta potrebna, za ugotovitev najugodnejšega ponudnika po tem razpisu; 9. vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri Stavbni zemljiški skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6/II/soba št. 52. Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto samoupravna stanovanjska skupnost občine metlika Odbor za gradnjo stanovanj izpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske EKadnje III. NATEČAJ ta posojila pri zidavi stanovanjskih hiš v zasebni lasti v Opisni vsoti 2.000.000,00 din. Delavec organizacije ali !asebnega obrtnika, ki združuje svoja sredstva po določilih ^oupravnega sporazuma pri stanovanjski enoti Ljubljanske 3anke v Metliki, lahko dobi posojilo za gradnjo nove hiše ali nakup stanovanja v bloku, fednost pri najetju posojila po tem razpisu imajo delavci, " želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu, " 'majo nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana, " zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda 'n na področju občine Metlika v urbaniziranih sredinah, " 'majo družinsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze, "bodo s preselitvijo v novozgrajene hiše takoj izpraznili družbeno stanovanje, enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem ^atečaju zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel. p° navedenih prednostnih kriterijih delavec lahko dobi J)aiveč 100.000,00 din, z odplačilnim rokom do 15 let. ^brestna mera je 4 % letno. °brazec za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s b°9oji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, CBE 23, kjer se pirajo tudi prispele prošnje. !°gi za natečaj morajo kandidati priložiti še: "dokazila o družinskem dohodku na člana družine v skupnem gospodinjstvu, " fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja, " dokument o morebitnem dolgoročnem stanovanjskem varčevanju pri banki, " fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so bila že odobrena za gradnjo iste hiše. j^°k prijave za natečaj je 15 dni po objavi v Dolenjskem "stu. Prošnje, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo uPoštevane, prav tako tudi ne tiste, ki so pomanjkljive. 522/28-81 Razpisna komisija, ki jo je imenoval Delavski svet ZG — ZTO Ljubljana — TOZD za promet Zidani most, razpisuje NATEČAJ ZA OBNOVO SKLADIŠČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI BRESTANICA Interesenti morajo vložiti ponudbe s potrebnimi podatki v roku 30 dni po objavi. Ponudba mora vsebovati: 1. ime (firme) in natančen naslov ponudnika 2. dela, ki se oddajajo v gradnjo 3. ceno del, ki se oddajajo v gradnjo 4 rok za izvedbo del ter garancijski rok za rijihovokakovost Ponudbi je potrebno priložiti še dokaz o registraciji ali pogodbi o poslovnem sodelovanju z organizacijo, ki je registrirana za dejavnost, v katero spadajo dela, ki se oddajajo. Vse potrebne podatke in informacije v zvezi s pogoji za gradnjo sprejema Gospodarsko računska služba TOZD za promet Zidani most, tel. 061—818—520 int. 148. Razpisna komisija 521/28-81 BETI METLIKA RAZPISNA KOMISIJA DS TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ objavlja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD KONFEKCIJA CRNO MELJ Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralna in politična neoporečnost. Razpis je v veljavi 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 20 dneh po končanem razpisu. Delovno razmerje pa bo sklenjeno za dobo 4 let. Prijave zbira kadrovska in splošna služba s sedežem v Metliki. |< TOZD ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO KRKA VABIMO VAS NA KOPANJE V ODPRTIH BAZENIH V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH IN V DOLENJSKIH TOPLICAH! Za okrepčilo in osvežitev vam nudimp: V Šmarjeških Toplicah kotlete, kranjske klobase in hrenovke na žaru, ražnjiče, čevapčiče, hladno pečenko, ocvrtega piščanca, sendviče, dnevno sladico ter sladolede. Po kopanju vas vabimo v GOSTIŠČE PRINOVEC, kjer vam nudimo: dnevno dva menuja in jedila po naročilu z bogatega jedilnega lista, ob sobotah zvečer pa vas vabimo na ples na terasi Gostišča Prinovec. V času plesa posluje samo žar na terasi, ki vam nudi jedila z male jedilne karte - odojka, kotlet in piščanca na žaru, ražnjiče, čevapčiče, pleskavico, mešano meso in narodno ploščo ter vse priloge in solate, sadno kupo, sadne solate, ledeno kavo in sladoled ter pijače. Vsako sredo ob 17. uri prirejamo v gozdičku nad bazenom PIKNIK z domačo glasbo za vse goste. V Dolenjskih Toplicah pri bazenu postrežemo s kopališkim menujem, pečenko, piščancem, jedmi na žaru, z golažem in vampi. Po kopanju vas bomo v RESTAVRACIJI ROG postregli z raznovrstnimi jedmi na žaru, z divjačino ali ribami. Ob sobotah in nedeljah, po naročilu pa tudi med tednon., vam nudimo odojka in jagenjčka na ražnju. Od sladic vam med drugim posebej priporočamo gibanico in pehtranovo potico. Vsako soboto je na terasi restavracije Rog ples. Ob torkih vas ob 17. uri vabimo na PIKNIK z živo glasbo v gozdičku ob trim stezi. Krkin hram L na Trški gori je odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 13. do 22. ure. Postreženi boste z narezkom iz domače salame, šunke, želodca, sirov, z jedmi na žaru ter z jagenjčkom in odojkom. Ob jedi vam priporočamo domači cviček, trškogorsko belo vino in druge pijače. Za zaključene skupine je hram na voljo vsak dan po predhodnem dogovoru z vodstvom TOZD ali z recepcijami TOZD ZDRAVILIŠČA 530/28-81 r SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST ENOTA ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA BREŽICE OB JA VLJA prosto delo in naloge REFERENTA ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne, upravnopravne ali gradbene smeri z najmanj 2-letno prakso na upravno- p ravnem področju ali — višja strokovna izobrazba pravne, upravnopravne ali gradbene smeri z najmanj 5-letno prakso na upravno- - pravnem področju — odslužen vojaški rok — da nimajo prepovedi opravljanja objavljenih del in nalog in da niso v kazenskem postopku — da imajo ustrezne družbenopolitične, moralno-etiČne vrline — da aktivno obvladajo slovenski jezik — 3-mesečno poskusno delo Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delu na SKIS Brežice do 31. 7. 1981. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izbiri. 533/28-81 r KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO PREVOZ BREŽICE PONOVNO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE pralca avtomobilov Za dela in naloge pralca avtomobilov sprejmemo delavca brez poklica z odsluženim vojaškim rokom. Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe do 24. 7. 1981 na naslov: DO PREVOZ BREZICE. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka. 28 (1665) 9. julij:. 1981 DOLENJSKI LIST 21 "N, DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO SOKOLSKA1, URBANIZEM, PROJEKTIRANJE INŽENIRING aS Četrtek, 9. julija - Veronika Petek, 10. julija - Ljubica Sobota, 11. julija - Olga Nedelja, 12. julija - Mohor Ponedeljek, 13. julija — Evgen Torek, 14. julija - Franc Sreda, 15. julija - Vladimir Četrtek, 16. julija — Dan tank. JLA LUNINE MENE 9. julija ob 3.39 - prvi krajec BREŽICE: 10. to 11. 7. ameriški barvni film Ubijanje a la carte. 12. in 13. 7. ameriški barvni film Narednik Steiner. 14. in 15. 7. italijanski barvni film Nepremagljivi dvojčki. ČRNOMELJ: 9. in 12. 7. hong- konški film Največje maščevanje B. Leeja. 10. in 11. 7. francoski film Smrt podkupljenca. 12. in 13. 7. italijanski film RockVroll. 14. 7. ameriški film Živa Meta. 16. 7. jugoslovanski film Daj, kar daš. KOSTANJEVICA: 11. 7. argentinski film Doktor ima rad gole ženske. 12. 7. angleški film Črno, belo v barvi. 15. 7. francoski film Hotel na plaži. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 10. do 12. 7. ameriški barvni film Desetica. 13. in 14. 7. ameriški barvni film Konvoj. 15. in 16. 7. angleški barvni film Dekle iz plemena Asanti." NOVO MESTO - KINO JLA: Od 10. do 12. 7. italijanski film Zora lažnih bogov. Od 13. do 15. 7. ameriški film Skrivnostni ugrabitelj. SEVNICA: 10. 7. ameriški film Ljubezenska zgodba na ledu. 11. in 12. 7. italijanski film Robin Hood, puščica, meč in karate. 15. to 16. 7. italijanski film Smrtonosne rože. QB SLUŽBO DOBI DVA KV MIZARJA IN DELAVCA ZA PRI UČITE V V MIZARSTVU takoj zaposlim. OD po dogovoru, samsko stanovanje zagotovljeno. BOJAN in NEDA GERDEN, 61295 IVANČNA GORICA 92. ZAPOSLIM KV AVTOKLEPARJA. Avtoličarstvo in kleparstvo Matija Miško vi čv Na žago 1, Novo mesto. BELI KRAJINI ZAPOSLIM kovinostrugarja, ki obvlada tudi deta na razkainem in skobeljnem stroja Dohodek 15.000 din. Šifra: ,.SAMOSTOJEN’’ STANOVANJA ENOSOBNO^ STANOVANJE V BREŽICAH nujno iščeta upokojenca brez otrok. Ponudbe javite na naslov IRMA SKO-ČAJ, Prvomajska 6, Sevnica. OPREMLJENO SOBO ODDAM mirni, resni ženski osebi. Partizanska 19, Novo mesto. SOBO V NOVEM MESTU išče mlada zdravnica. TeL (068) 77-549. Motorna vozila 126 P, leto izdelave 1980, ugodno prodam. Mavrič, Otočec 65. ZASTAVO 101, staro 3 leta, v dobrem stanju, prodam. Ivan Pirc, Drska 15, Novo mesto. .Z 750 LC, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1982, prodam. Telefon 85-166, Franc Krušeč, Grad Struga. Z 750 LUX, dobro ohrhnjeno, prodam. Drejčetova pot 1 (Žabja vas), Novo mesto. Z 750 S, letnik 1978, prodam. Martinčič, Volčičeva 25, Novo mesto. NSU 1200, komplet ali po delih, prodam. Sinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. MINI 1000, letnik 1970, ugodno prodam za 4,5 M. Naslov v upravi lista (2884/81). FIAT 126 P, letnik november 1977, prodam. Tomc, Ragovska 12, Novo mesto. R 4 metalik, letnik september 1978, prodam. Cena po dogovoru. Rado Dim, Primostek 3, Gradac WARTBURG, letnik 1977, prodam. Karel Avsenik, Drganja cplo Q Qtra7Q OPEL ’REKORD KARAVAN ugodno prodam. Dam tudi na kredit Alojz Marolt, Drnovo 68, Leskovec. NOVO KABINO ZA TRAKTOR IMT 543 in ZASTAVO 750 prodam. Silvo Koželj, Loka 3 a, Šentjernej. R 4, letnik 1970, registriran do 19. maja 1982, poceni prodam. Roman Golob, Vrbovce 14, Šentjernej. Z 101, letnik 1974, prodam. Jože Ribič, Kettejev drevored 41, 68000 Novo mesto. R 4, letnik 1975, ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne. Jože Grubar, Kočarja 14, 68311 Kostanjevica. PZ 125, letnik 1975, dobro ohranjen, registriran do 1. 12. 1981, prodam. Telefon 22-953. Z 750 LUKS, letnik 1975, ugodno prodam za 3 stare milijone. Ogled možen vsako popoldne. Radovan Pavlovič, Sutna 34, 68312 Podbočje. • Z 101, obnovljeno, letnik 1973, prodam za 46.000 din. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, 68310 Šentjernej. FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Brane Vidmar, Dol. Straža 38. RENAULT 6, letnik 1971, neregistriran, poceni prodam. Janez Zupet, Škocjan 66. TOVORNI AVTO TAM (2 t), prekucnik, letnik 1977, prodam. Franc Uršič, Senovo 4 a. ZASTAVO 101 SC, letnik junij 1979, 31.000 km, zaščiteno, garažirano, prodam. Cena 125.000,00 din. Telefon (068) 71-067. GS CLUB, 1976, prodam. Cena 90.000 din. Golob, Novo mesto, telefon 24-447. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. ' UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik fritage: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170—32000-009-8-9 (Ljubljanska tjanka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100 603 - 30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p 33, telefon (068) 23-606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p. p 33, tel. (068) 22 365 Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrčamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITČ, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Rebzelj, Čisti breg 4, Šentjernej. IMV KOMBI serviser 1600 S, letnik 1976/77, potreben manjšega popravila, prodam. Cena 3,5 M. Rudi Klobučar, Mirna peč 93. MINI MORIS 1000, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Informacije na telefon 25-342, ogled možen na Majde Šilc 10, Novo mesto, Šimunovič. NAVADNO LADO, letnik december 1978, prodam. Darinka Pa-dovan, V Brezov log 45 a, Novo mesto. ZASTAVO 750, prva registracija 1976, registrirano do 17. 6. 1982, ugodno prodam. Mirko Miščevič, Cegelnica 77, Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 1970. Kobe Zlatko, V Brezov log 19. Tel. 24-990 Novo mesto. Kmetijski stroii TRAKTOR HANOMAG 27 KM prodam. Franc Conta, Hrastje 16 (Grad), Šentjernej. TRAKTOR STEYER, starejši, obnovljen (28 KM), prodam. Nemanič, Radoviči 11, Metlika. MLATILNICO s polnim čiščenjem prodam. Anton Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna peč. KOSILNICO FIGARO z vozičkom in brusom ugodno prodam. Jože Mohar, Cerovo 2, 61290 Grosuplje. SAMONAKLADALKO — nemško prodam. Alojz Dornik, Drnovo 34, Leskovec pri Krncem. TRAKTOR STEYJER v voznem stanju* neregistriran, prodam. Mavsar, Rumanja vas 36* Straža. TRAKTOR FERGUSON 35, prevoženih 1400 delovnih ur, z varnostno kabino po ugodni ceni prodam. Jože Drobnič, Rumanja vas 13, Straža. PRODAM ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM kompletno spalnico in kavč iz masivnega lesa starejše izdelave. Vse je dobro ohranjeno. Informacije po telefonu (068) 22—907 ali na naslov Martinčič, Drska 12, Novo mesto, vsak dan od 15. ure dalje. KAVČ, TRI FOTELJE IN MIZICO, vse v odličnem stanju, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. KOMBINIRAN BOJLER(drva, elektrika), malo rabljen, in novo opeko za dimnik prodam. Jankovič, telefon 22—441 int. 293. 30 m3 HRASTOVEGA PARKETA I. vrste prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2880/81). ZARADI SELITVE PRODAM dnevno sobo, otroško sobo in spalnico. Vojislav Petru ševski, Zagrebška 18, Novo mesto. .ISTRANKO”, delno opremljeno, prodam za 9 M. Ogled Ragovska 5 (Lesjak), Novo mesto. ŽREBIČKA (vranca), starega 16 mesecev, prodam. Informacije: Hanzelj, Viniška 4, Črnomelj, teL 76-677. ČRNO-BELI TV LOEVE OPTA in ISKRA POLUX prodam. Martinčič, Volčičeva 25, Novo mesto. UGODNO PRODAM 7 m2 izolacijskega materiala (IGMOTERM) za fasado in 33 m2 hrastovega lamel parketa. Ivan Piškurič, Ju-rovo 1 b, Ribnik, Metlika. DOBRO VINO CVIČEK prodam. Ambrožih Šentjošt 14, Stopiče. KRAVO prodam. Drska 38, Novo ’ mesto. MLADIČKE, čistokrvne nemške ovčarje, prodam. Viktor Antončič, Kristanova 30, Novo mesto. PLEMENSKO KOBILO z žrebetom prodam. Franc Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. PLEMENSKO TELICO, staro 18 mesecev, prodam. Smolenja vas 50, Novo mesto. RABLJEN KAVČ in dve dvokrilni omari prodam. Balažič, Majde Šilc 11, telefon 25-346. MOPED tribrzinec, motor in vse posamezne dele ter slamoreznico prodam. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič. KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA” NOVO MESTO prodaja zaradi odstranitve kaščo na Grabnu. Kupci, ki so pripravljeni kaščo porušiti in odstraniti neuporaben material, naj se zglasijo v zadrugi na Cesti komandanta Staneta 10, Novo mesto. ENOFAZNI H1DROPAKT in klavirsko harmoniko Melodija z 11 registri in 96 basi prodam po ugodni ceni. Marija Sokol, Mršc-ča vas 3, Šentjernej. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Šmihel 11, Novo mesto. KONCERTNI KLAVIR ugodno prodani. Telefon 23-611, popoldne pa 24 487. ZARADI STAROST! IN BOLEZNI prodam 12 AŽ novo naseljenih zdravih čebel, s čebelnja- kom in vsem čebelarskim orodjem. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič. 50 hi vina sorte m. frankinja, ž. črnina in 1. rizling, prodam. Cena 27,00 din. Naslov v upravi lista (2885/81). 350 1 dobrega, močno rdečega cvička prodam. Skupaj ali na drobno, cena 25,00 din. Maks Černelič, Zdole 45, Krško. 1800 kom opeke BH 8 prodam. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM 22—karatno zlato. Naslov v upravi lista (2886/81). CVETOČE OLEANDRE (bele in roza) prodam. Kastelic, Žabja vas 51, Novo mesto. OTROŠKO POSTELJICO prodam. Telefon 25-651 po 19. uri. DVA KAVČA in hladilnik GORENJE prodam. Rom, Mestne njive 10/22, Novo mesto, telefon 22-471 po 20. uri. MOTOR MZ 250 ccm prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto. POHIŠTVO (omare, mizo s stoli, fotelje) poceni prodam. Splichal,' Cankarjeva 32, Novo mesto, telefon 22-288. KUPIM GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta (od 400 do 800 m2), kupim. Naslov v upravi lista (2882/81). GRADBENO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO na relaciji Veniše— Velika vas kupim. Naslov v upravi lista (2883/81) ah telefon 71-437. STANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori - bifejem, gospodarskim poslopjem, vinogradom in sadovnjakom, 3 km iz Krškega, ob asfaltni cesti, prodam. DANE MIŽIGOJ, Zupančičeva 4, 68270 Krško, telefon (068) 71-637 od 21. do 22. ure. NOVO ZIDANICO-VIKEND na novem Ljubnu, 15 arov zemlje, nekaj vinograda, prodam. Mavsar, Rumanja vas 36, Straža. HIŠO V RIBNICI NA DOLENJSKEM prodam. Informacije: Matija Fink, Grajska pot 6, 61310 Ribnica. KMETIJO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, približno 14 ha zemlje, oddaljeno približno 5 ■ km od Sevnice, prodam. Naslov v upravi Usta (2881/81). VINOGRAD S STARO ZIDANICO na Kiri nad Prežekom Košak, Dol. Maharovec tjernej. proda 21, Š. am. en- RUDI JELEN, STRAŽNI VRH, 68340 ČRNOMELJ, opozarjam osebe, katere raznašajo o meni neresnico in me klevetajo (osebe so znane), naj s tem prenehajo, sicer jih bomo sodno preganjal. JANEZ PUGELJ, STRANSKA VAS 7, NOVO MESTO, prepovedujem Jožetu in Jožefi Kozoglav iz Stranske vasi 6 košnjo po moji njivi in delanje kakršnekoli druge škode. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. FRANC BESAL, HUDO 8, NOVO MESTO, prepovedujem vožnjo po mojem vrtu in delanje kakršnekoli druge škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANTON MOSTEK IZ VOČKOVE VASI preklicujem izrečene žalitve proti MARJANU MEDVEDU in se mu zahvaljujem, da je odsto-pil od tožbe. ^OBVESTILA M CENJENE STRANKE OBVE- ŠČAM, da bo zaradi dopustov slaščičarna zaprta od 14. 7. do 3. 8. Priporoča se MAJDA GOLOB, ŠENTJERNEJ. CTC-THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ - Popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih gorilnikov! Izvršimo hitro in kvahtetno. ANTON VRŠČAJ, ČRNOMELJ, tel. (068) 76-073. SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA ČRNOMELJ — Popravljamo vse vrste hladilnih naprav za mdustri-jo, gostinstvo in gospodinjstvo! IZDELKE LTH ŠKOFJA LOKA servisiramo in montiramo tudi v garantnem roka Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur. ANTON VRŠČAJ, KOLODVORSKA 56, 68340 ČRNOMELJ, tel. (068) 76 073: SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate. dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CKZ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh trgovinah z gradbenim materiatam in železni-nah. STRANKE OBVEŠČAM, da bo mlin v Škocjanu zaradu dopusta zaprt od 10. 7. do 3. 8. JOŽE FFRKOU, HRASTULJE 20, ŠKOCJAN. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo delavnica zaradi letnega dopusta do 25. 7. zaprta. AVGUST MODIC, TRDINOVA 49, NOVO MESTO. CENJENE GOSTE OBVEŠČAM,da bo bife na letališču v Pie črn zaradi dopusta od 10. do 24. julija zaprt. POLAGAM PLASTIČNE KS® IN PARKET, bruaun: im M& ram. Natočita, iprejemaam S® telefonu 22—ar# ®- do S. tne: iim Grdi L8L dur 2®- va® NA NOVO ODPRTA PRIVATNA GOSTILNA V DOL. SUŠICAH (1,5 km od Dolenjskih Toplic) se priporoča z domačimi specialitetami. Odprta je vsak dan od 10. do 22. ure,, v ponedeljek zaprto. Priporoča se JANEZ TEKAVČIČ! DRAGEMU MOŽU1 BS AlK® JOŽETU ŽAGARJU IZ ZIBEJVt GA SELA 9 za;_________ iskrene čestitke; im arteillB sreče 1 družinskem krogu* Žana^ hčeri® tožiio. im Vesna tret sinova “ stjimeek in Aleksander. MILENI GORENC 'm Jtotaorai 5» Mete peči ©to regisCnejm dtaflV® iskrene čestitke* enak® ~ za uspešno: teta Zvonka. ZAHVALA V 75. fetu mas jr zapu JANEZ MUHIČ iz Češjik: pri Mbb peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje m. in vaščanom za darovano cvetje ki spremstvo um zač Hvala pevcem in župniku za epravtpmi obred,. Vsem še iskrena hvala! Žalujoči: žena Amalija in ostalo sorodstvo 1 ZAHVALA V 75. letu on je po dta^č betežni zapustil JANEZ SEBANC k R ihpovca pri Trebnjem Zahvaljujemo se osebju nevrološkega oddelka bobke v Novem mestu za nego in lajšanje bolečin* sorodliiikEntt* znaunrenu, prijjrt-teljem, sodelavcem očesnega oddelka boltatee Nov® mestom Zlf Ljubljana, TRIMO Trebnje. IMV Novo mesto za juttorjaid cvetje to vence ter izrečeno sožalje. Zahvalo smo dolžni sosedom za vso pomoč to vsem, ki ste ga spranih na njegovi potti ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Manga, sinova Jože ht Im, Muli Mmip in Ani z družnima ROipovec, Mirna peč, Novo mesto ZAHVALA Ob težki tzgufei nudesa dragega moža* očeta* stacega ©črta* bratta ANTONA ŠTUKLJA k Pugleda 1, Semič se iskreno zahvaljujemo vsem* kr so nam oh tem težkem udarcu stali ob strani. Rrsebno zahvalo smo dolžni Iskri Sanje, GB Kot Brezje to vsem darovalcem cvetja m vencev* tov. Šjaringeijjui za govor pri odprtem grobu, kaptamu za opravljeni obredi im vsemi, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti Žalujoči: žena Marija, otroci Tone, Jože, Mici z družinami, brat Matija* sestri Franaška ter ostalo sorodstvo _ Pugled,dne 3. 7. 1981 Em m Lofifca 12 DOLENJSKI LIST ZAHVALA io6w“ STANETA ZLOBCA z Zagrebške 14, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo »rodnikomprija sočustvovali z nami, pokojneni _ po strežnemu osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnice zahvaljujemo osebju kiruiskcga oddelk boleznijo. Zahvala velja delovnim organizacijam Emo- v Novem mestu za ^ tj WM|o u* 2v I. Razpisuje prosta dela in naloge: 1. ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA KOMERCIALNO IN TEHNIČNO PODROČJE 2. VODJO KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA II. Oglaša prosta dela in naloge: 3. VODJE GRADBENE OPERATIVE , 4. VARSTVENIKA (VARNOSTNEGA INŽENIRJA) 5. SAMOSTOJNEGA KALKULANTA 6. GEOMETRA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: — imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, organizacijske ali druge ustrezne smeri ter najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah; — da so moralno in politično neoporečni; pod 2; — imeti morajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri takih ali podobnih opravilih; pod 3: — imeti morajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo gradbene smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog ter stroKovni izpit; pod 4: — imeti morajo višjo šolo za varstvo pri delu in najmanj 5 tet delovnih izkušenj ali ustrezno visoko izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gradbeništvu ter strokovni izpit iz varstva pri delu; pod 5: — imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog; pod 6. — imeti morajo srednjo izobrazbo geodetske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za dobo 4 let ter za objavljena dela in naloge za nedoločen čas. Kandidati za razpisana in objavljena dela in naioge naj vložijo prijave z dokazili o izobrazbi in opravljenem strokovnem izpitu v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: ,,KOMUNALA" Novo mesto, Mala Cikava 28, Kadrovsko — splošni sektor. Kandidati bodo izbiri pismeno obveščeni v 20 dneh po poteku objave. 541/28-81 TO- MO- DI £ TOFLJ MONTAŽnFdIMNIK l GIBLJIVO KISLOODPORNO j OGNJESTALNO f SAMOTNO CEVJO Uporatijd se za peo :n kotle od <5 OOO dc lOO OOOKcal h Proizvaja: MONTAŽNO INOUSTNIJStt POOJEUt 61100 IjvkljMi. Optanta 13 Til.: 22113 20*41 Uti: 31420 TU KIP Prodaja in strokovni nasveti: S OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403,22-291 OSNOVNA SOLA 29. OKTOBER, SMARJETA razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: - 2 RAZREDNIH UCl TELJEV - UČITELJA ZGODO VINE IN ZEMLJEPISA, PU - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, 14 ur, PU Rok prijave je 15 dni po dnevu objave razpisa. 519/28-8' avto-moto DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI prodaja AVTO ZASTAVA L, letnik 1979. Javna dražba bo v nedeljo, 12. 7. 1981, ob 9. uri v prostorih društva. 540/28-81 s-----------------y IZBRtŽIŠKt,, POKODNIŠNICt ‘ V času od 26. 6. 1981 do 3. 7. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Ogorelc iz Vel. Obreža - Majo, Dragica Lastovčič iz Vrbovca - Vladimirja, Marija Plut iz Dobove - Miha, Anica Šepec iz Brežic — Janeza, Terezija Čepin iz Reštanja - Janka, Zvonka Žnideršič iz Dobove - Jurija, Dragica Bača iz Ključa - deklico, Zdenka Bebič iz Orešja - Natalijo, Renata Hojski iz Krškega -Mojco, Justa Gregl, z Bizeljskega ■— Petra, Anica Šepetave iz Gre-govc - Vladko, Ana Veličevič iz Vel. Malenc - Suzano, Nevenka Cimperšek iz Sevnice - Gorazda, Karolina Krevelj iz Čanja - Barbaro, Majda Zorko iz Brestanice -Barbitre, Božena Zupanič iz Male Rakovice - Zdravka, Božena Mati-jaščič iz Otruševca — Marijano, Bernarda Ravnikar iz Krške vasi - Končno zaživela doma Š Ni zgolj utečeno kolesje uradniških rotacij v stari Jugoslaviji botrovalo premeščanju uradnikov. Dekreti so v gostejšem zaporedju prihajali na naslove kakorkoli nerežimsko zapisanih uslužbencev. Ko je Anica 'Božič stopila v prvo girrfna-zijo, je moral njen oče kot finančni podpreglednik najprej v Strumico na drugi konec troedine krajevine. Prvi kazenski premestitvi so namreč sledile nove. Pečalbarjenju verjetno ne bi bilo konca in kraja, ko so prišle na vrsto knjigovodske bilance v Prilepu dokler ni nemško brezkompromisno bombardiranje vsega zaključilo v Kumanovu „Kaj je pravi okupator, smo bridko občutili, ko so čez tri tedne vkorakali Bolgari. So pa bili tudi svetli dogodki Kot takega napoje omenja volitve 10. novembra 1944. Kako tudi ne, saj so tokrat ženske lahko prvič volile v naši zgodovini! Še več, Anica je bila navkljub mladosti izvoljena za tajinco zabukovškega narodnoosvobodilnega odbora. Naloga bi terjala popolnega moža. Znano , svobodno zabukov-ško ozemlje” pod Bohorjem so Nemci pogosto prehajkali prej kot v 14 dneh, naši borci pa so vzniknili običajno brž, ko so se Nemci odpeljali „ Vse je bilo videti varno, “ pojasnjuje dokajšnjo lahkomiselnost, kako so jo skoraj na pragu svobode vendarle zajeli Nemci. „ Očeta, pripadnika vaške straže, so skupaj s sosedom kot talca ustrelili Nemci," pripoveduje Gestapo ne bi bil to, kar je bil, če tega tragičnega dogoka ne bi izkoristil v svoj S prid in je zajel na samem ^ pogrebu Porušena domovina je kar klicala po novih močeh v prosveti Anica je dobila predse prve kuštravčke po trimesečnem uvajalnem učiteljskem tečaju na Senovem Takrat je bila že izoblikova- na komunistka, zato družbi J ni štela v zlo, ko spet ni mogla ostati v rodni Sevnici. Potrebna je bila v sosednjem Boštanju, za krajšo prekinitev je morala na Bučko, da bi zatem spet prišla nazaj v Boštanj. Le Kot kratek postanek na postaji se ji je za hip nasmehnilo poučevanje v Sevnici, ko je že bilo treba na Blanco. Naposled je minilo tudi to. Mnogo je bilo dni, ki jih je v šoli prebila od jutra do večera. Le starejši kolegi vedo, da takrat ni bilo zato dodatnega nagrajevanja, kaj še zagotovljenega prostega časa Kdorkoli bo v jeseni prevzel njen razred, bo imel vse papirje v redu, saj je navkljub počitnicam tam na koncu hodnika z matičnimi listi in vsem potrebnim, česar učenci ne odnesejo, ko se za njihovimi spričevali za-pro šolska vrata. „ Lahko jo boste našli, njena je tista hiša na začetku Prvomajske, ki še ni ometana, ” se je glasil odgovor na vprašanje, kje jo je ^ mogoče najti v prostem času Z graditvijo bi gotovo \ prišla dlje, ko ne bi bila toliko ur v šoli „Naposled bom le lahko živela tam, kjer sem si žele- J la, “ reče. ALFRED ŽELEZUIK > * JUGOSLAVIJA V MALEM — Pionirji iz vseh republik in avtonomnih pokrajin so že prve dni dokazali, da jezik in narodnost ni ovira, saj so na otvoritvenem nastopu v povsem nepopačeni slovenščini zapeli „Mi se imamo radi”. (Foto: J. Pavlin) Najmlajši borci za sožitje Šola bratstva in enotnosti ..Sutjeska 81" v Šmihelu pri Novem mestu Z bogatim kulturnim programom, ki so ga spletle deseterice pionirjev iz Stolca, Majdanpeka, Štipa, Dečanov Zadra, Vrbasa, Velenja in Bara, se je uradno pričel letošnji tradicionalni slovenski tabor »Sutjeska ’81” v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili nekateri republiški družbenopolitični delavci, med njimi Franc Keržan, predsednik Zveze pioniijev Slovenije, Ivica Žnidaršič, sekretar RO RKS, Bojan Fink, podpredsednik RK ZSMS, in Matjaž Kos, predsednik republiškega odbora klubov OZN. kot je v pogovoru povedal Darko program." Bili so na enodnevnem Habjančič, upravnik tabora, ki je edinstven primer krepitve bratstva in enotnosti med mladimi, bodo pionirji med štirinajstdnevnim bivanjem pri nas spoznali mnoge partizanske kraje, običaje in ljudi. V teh dneh so že bili pri spomeniku na Roku, kjer so skupaj s krajani KS Regrča vas pripravili kres in kulturni izletu v Ljubljani, kjer so bili sprejeti na glavnem odboru ZZB NOV, Prostovoljne prispevke zbirala! zlepa in zgrda ! ogledali so si lepote Postojnske jame. Zadnjo nedeljo so si ogledali zgodovinske znamenitosti dolenjske metropole, v ponedeljek pa so bili na obisku v tovarni Krka. Danes si bodo ogledovali proizvodne prostore Novoteksa, v petek pa jih čaka izlet k rojstni hiši tovariši Tita, ogledali pa si bodo tudi Brežice in Kostanjevico. Ob polnem programu, kjer je nekaj časa odmerjenega tudi za kopanje v toplicah in šport, se bodo pioniiji 13. julija razšli na svoje domove, polni novih spoznanj, trdne vere v nova prijateljstva, skovana prav v šmihelski Sutjeski. J. P. HUDO GA JE OPEKLO - »PRAZNILI" KRMELJSKI RIBNIK Možaka sta si za lovišče j izbrala Suho krajino — j Poseg miličnikov : V počastitev dneva borca je RD heroja Maroka pripravila medobčinsko ribiško tekmovanje v lovu s plovcem, ki se ga je udeležilo 36 ribičev iz dvanajstih ribiških družin. Med posamezniki je zmagal Marjan Papež z 2.687 točkami iz RD Črnomelj, sledijo: Koren in Bregar (oba Radeče), Dular (Metlika) itd. Med ekipami je zmagal RD Radeče, 2. je bila RD Črnomelj, 3. Metlika, 4. Maribor, 5. Krško, 6. Sevnica, 7. Brežice, 8. Novo mesto itd. J. DEBELJAK V VODSTVU JANKO BLAS Novomeški miličniki so 2. julija pridržali in naslednjega dne predali sodniku za prekrške 46-letnega Dževata Salihoviča in 70-letnega Hapzo Salihovič iz BjeHne. Možaka sta v Lopati in sosednjih suho kraj inskih vaseh zbirala prostovoljne prispevke, ne da bi imela za to kakšne papirje, ki bi kaj takega dovoljevali. Od dobrosrčnih Suho-kranjcev sta tako naberačila več kot 3.000 din. Pri enem od vaščanov, ki jima ni nasedel, pa sta možaka vzkipela, kar je bilo več kot dovolj, da so vmes posegli miličniki. : Pri delu v Beltu se je 29. junija hudo poškodoval 27-letni Ivan Ko-lič, ki je z vrtalnim strojem, na katerega je bila pritrjena kovinska palica, mešal premaz za vlitke. V premazu je bil alkohol, hlapi so se vneli, plameni so zajeli Količa. Zaradi opeklin tretje stopnje so Količa odpeljali v novomeško bolnišnico. : Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK ,,Milan Majcen" za junij 1981 je med 10 šahisti zmagal mladi Martin Povše iz Radeč 's sedmimi točkami. Rudi Soper iz Zidanega mostu in Jože Maurer iz Sevnice sta si delila 2. in 3. mesto (6 točk), 4. do 6. sta bila 1. Drstvenšck in J. Blas itd. V skupnem seštevku vseh letošnjih turnirjev vodi Janko Blas s 44 točkami, 2. je (Ivido Šorli (42), 3. Jože Maurer (38), 4. Karel Lederer (34) itd. GOSPODARSKO POSLOPJE POGORELO Franc Trdič iz Črešnjevca pri Dragatušu je 25. junija dopoldne s traktorjem premikal s senom naložen voz pod gospodarsko poslopje. Nenadoma je opazil, da se iz senika kadi dim, gorelo je seno na vozu. Hitro je začel reševati, rešil je mlatilnico in nekaj orodja, ostalo pa je ogenj uničil. Gasilcem in vaščanom gre zasluga, da se ogenj ni razširil na hišo. Škode je za 150.000 din. Srčnosti pomagajo tudi novi motorji Tristoodstotni prihranek Izboljšava varjenja nerjavečih jekel v krški Kovinarski, delo inž. Staneta Zorka in tehnika Leopolda Papeža peedway: na državnem rvenstvu 3. mesto za Jožeta Ziberta iz Krškega V nedeljo, 5. julija je avto-moto društvo »Ivan Molek - Gajer” iz Preloga organiziralo 3. dirko-držav-nega prvenstva v speed\vayu. Nov motor je pripomogel tekmovalcu iz A MD Krško Jožtftu Žibertu, da je v >čni konkurenci osvojil tretje • sto. Prvo mesto je pripadlo do Jaj še neporaženemu tekmovalcu na vseh treh prireditvah Vladu Kocuvanu iz AMD Gornja Radgona, 2. mesto Štefanu Kekcu iz AMD Gorenje - Varstroj Lendava. V borbi za 1. in 2. mesto je bilo potrebno kar trikrat nastopiti. Krčani so na tej prireditvi nastopili samo z enim tekmovalcem. Krešo Omerze! je na uradnem treningu te pripreditve utrpel padec in si zlomil nogo. tekmovalec Zvone Ger-jevič pa ni nastopil zaradi nenadne bolezni, čeravno ga je čakal v Prelogu nov motor. AMD Krško je po težki borbi uspelo, da je na dan praznika 4. julija prevzelo pri Slovenija avto Ljubljana dva nova motorja Jassa, ki sta bila razstavljena na zagrebškem velesejmu. Za ta uspeh se zahvaljujemo posebno tovarišici Todičevi, referentki uvoza pri Slovenija avtu za njeno požrtvovalnost in pripravljenost. Zc naslednjega dn£ so tekmovalci s temi stroji nastopili na držav-/nem prvenstvu v Prelogu. IVAN ZUPANČIČ „Pri vsaki posodi prihranimo več kot 120 ur. Sicer tako delo sploh ne bi bilo donosno. Delo samo nas je privedlo do tega. Inž. Zorko je razvil mehanski del in prenesel izsledke na papir," pojasnjuje vodja pločevi-narke v krški Kovinarski Leopold Papež izboljšavo varjenja visoko legi-ranih nerjavečih jekel. Specialist za valjenje (svoje znanje je izpopolnil na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani) strojni inženir Stane Zorko je vodja službe za tehnične kontrole in defektoskopi-je. »Gre za avtomatsko varjenje jekel pod praškom. Postopek v Jugo-slavji le redko kdo pozna, ker je izredno zahteven, se ga vsi otepajo. Raziskavo smo delali skupaj z jeseniško železarno. Jeseničani so nam razvili posebno varilno žico. Sicer pa tudi v svetu bolj malo varijo tako, ker se bojijo napak. Če bi se, denimo, spremenila jakost, napetost toka in hitrost varjenja, tudi pri nas ne bi bito takih učinkov," pripoveduje inž. Zorko, ki je predsednik Društva za varilno tehniko v občini in hkrati podpredsednik slovenskega društva. »Pri takem postopku mora biti varilec zelo vešč. Vsako leto jih atestiramo. Drago Božič, Jože Vo-i grin in Jože Zupan so ne le izkušeni, ampak kar vrhunski varilci. Seveda ima veliko zaslug strojni tehnik Leopold Papež ki je postopek praktično vpeljal v proizvodnjo." Posebnost pri takem avto- matskem varjenju visoko legiranih nerjavečih jekel je tudi uporaba bakrene pločevine. Če ni pravih razmerij je seveda takoj vprašljiva korozijska obstojnost; baker kot podlaga pa daje gladek var. P. P. š t Semlške neznanke pod lupo mladih raziskovalcev Od 3. do 10. julija je v kraju republiški mladinski raziskovalni tabor V četrtek, 2. julija, je bila v Semiču v osnovni šoli svečana otvoritev republiškega mladinskega raziskovalnega tabora, ki bo na pobudo sekcije »Znanost mladini" pri ZOTKS deloval na območju semiške krajevne skupnosti. V raziskovalnem taboru se je zbralo 50 dijakov srednjih šol iz cele Slovenije, usmerjali pa jih bodo mentorji z ljubljanske Univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tabor bo deloval v petih skupinah, in sicer: arheološki, biološki, etnološki, geografski in zgodovinski. Delovni program je sestavljen po nasvetih KS Semič in občinske skupščine Črnomelj. Mladi raziskovalci bodo pod vodstvom arheologa Janeza Dularja iz Metlike kopali na Semeniču, kjer so bile že pred 300 leti ruševine mogočnega gradu (o tem piše tudi Valvasor). Razvaline tega gradu zbujajo radovednost in so še neraziskane. Etnologi bodo raziskovali običaje v semiški KS, biologi pa živalstvo in rastlinstvo tega kraja. Geografi se bodo zanimali za gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, saj v tem oziru je semiška krajevna skupnost svojevrstna posebnost: v Iskri je zaposlenih trikrat več delavcev, kakor je vsega aktivnega prebivalstva v KS. Zgodovinarji pa bodo raziskali predvsem dogajanja med NOB v Semiču in okolici. Udeleženci tabora stanujejo v semiški šoli, hranijo sc v semiški Iskri, ki jim bo omogočila tudi prevoze itd. Ob koncu raziskovalnega tabora bo izšla o tem publikacija v nekaj sto izvodih. FRANC DERGANC KDO SI JE SPOSODIL KONJA? Franc Strumbelj z Vinkovega vrha je 4. julija pri vinogradu privezal k drevesu konja in odšel v zidanico. Mimo je prišel tat, odvezal konja in odpeketal. Naslednji dan popoldne so konja našli spet lepo privezanega k drevesu pri Skopicah. Kdo si je za en dan sposodil konja, bodo morda razrešili miličniki. Po družinskem prepiru umrl v bolnišnici Sin miril očeta — Usoden udarec v podboj — Preiskava teče PRIHRANEK ČASA - Postopek, avtomatsko valjenje visoko legiranih neijavečih jekel pod praškom, uporabljajo pri valjenju tlačnih posod za novogoriška »Vozila”. V Smolenji vasi se je 4. julija: tragično končal družinski spor pri Bajčevih. Začeto se je, ko je 67-lc-tni Anton Bajec pijan razgrajal in i nožem mahal okoli sebe. Vmes je posegel njegov 29-letni sin Mirko-i Ko je krotil očeta, je ta z glavo; udaril ob podboj vrat. Anton Bajec je noč prespal doma, naslednjega dne pa so ga zaradi slabosti odpeljali! v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno lobanjo. V nedeljo jej Anton Bajec v bolnišnici umrl. Odre-j jena je bila obdukcija, preiskava bo! osvetlila podrobnosti in potek tragi-i čnega dejanja in seveda tudi odgovornost. POIŠČITE Ml ŽE TEGA LOPOVA! V repiškem časopisu Zapozneli glas je bila v kotu objavljena vestička, da prejema neka občinska glava plave kuverte in v njih dinarčke za podkupovanje. Besede so bile zapisane brezosebno, potisnjene v delček časopisa, kamor malokdaj zaide bralčevo oko, vendar jih je krajanstvo kljub temu odkrilo, niso pa ostale nevidne tudi tovarišu Županu. Semaforsko zelen v obraz je zbral svoje uslužbence v konferenčni sobi, jim porinil pod nosove Zapozneli glas, v katerem je z rdečo tinto obkrožil vest, in zavpil: ..Poiščite mi tega lopova!" Preko triinšestdeset pisarniških ljudi se je razkropilo po Repičevini, pričela se je gonja, kakršne ne pomnijo najstarejše Repičanke, ženske, ki so si nalagale na hrbet že deveti križ. Vse je spraševalo, poizvedovalo, šušljalo okoli vogalov, telefoniralo, občinski kurir je tri dni sedel pri telexu in tolkel po tipkah, da so bile linije zasedene celo za sporočila iz Belega mesta. Tajnica Klotilda Zračnikova, kije bila sicer bolje obveščena od vseh Tanjugovih novinarjev in honorarnih dopisnikov, je napela vse svoje pisarniške sile, izrabila je vse leže pridobljene si zveze in zvezice, visela je pri telefonu kot luster v hotelu Večna izguba, samo da bi prva izvohala lopova in se tako prislinila tovarišu Županu, ki ji je bil še edino upanje, da se bo dotolkla do trisobnega stanovanja, ki se je drugače obetalo Micki Sekretarjevi. Po desetih dneh, ko je bila že izmozgana kot limona v zavoženem hotelu, je imela ime lopova varno zapisano v možganih, zavarovanih s trdo lobanjo . .. V konferenčni sobi je bilo kot na pokopališču. Dvainšestdeset pisarniških moči je poklapano stalo ob v zlate tapete oblečeni steni in videti so bili, kot bi jih bil tovariš Župan z očmi pribil na steno. Pojav Klotilde Zračnikove v tem mučnem vzdušju bi še najlaže primerjali s sončnim žarkom, ki se prebije skozi tridesetdnevno meglo. „Imam ga!“ je zakričala Klotilda Zračnikova in pričujoči so vrisnili od zadovoljstva. „Imam ga! Podkupnino prejema v naši repiški občinski stavbi tovariš.. .“je hotela dokončati svoje zgodovinsko odkritje Klotilda Zračnikova, vendar ji je tovariš Župan pravočasno zapečatil usta, rekoč: »Molči, ženska trapasta! Le kdo te sprašuje po tem? Hotel sem zvedeti ime lopova, ki si je drznil kaj takšnega sploh napisati v Zapozneli glas!" Klotildi Zračnikovi je zašu-melo v glavi in slišala je vodo, ki je odnašala njeno trisobno stanovanje. TONI GAŠPERlC