SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST Št. 22 Letnik XXII. CENA 10 DIN za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE 29. decembra 1985 368. 369. 370. 371. 398. 399. 400. V VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 365. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje 366. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Črnomelj 367. Odlok o prenehanju lastninske pravice Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1986 Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Črnomelj Odlok o ugotovitvi, kateri deli prostorskih izvedbenih aktov niso usklajeni s srednjeročnim družbenim planom občine Črnomelj Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1985 372. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah 373. Družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse 374. Odlok o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Črnomelj OBČINA KRŠKO 375. Pravilnik o pogojih in merilih za dograjevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško 376. Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Krško 377. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 378. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Krško 379. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in za solidarno financiranje nalog splošne ljudske obrambe 380. Odlok o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Krško v L trimesečju 1986 Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Krško 382. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Sklep o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev delegacij iz 36. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine Sklep o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev delegacij iz 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine Sklep o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 — 1995/2000 386. Sklep o osnutku družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 OBČINA METLIKA 387. Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »DACARJI« v Metliki 388. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva 389. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti 390. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine 391. Odlok o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim 381 383. 384. 385. srednjeročnim družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981—1985 392. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 393. Odlok o podaljšanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Metlika in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane 394. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v L trimesečju 1986 395. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1985 OBČINA NOVO MESTO 396. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v letu 1986 397. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1985 Odlok o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto Statut sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto OBČINA RIBNICA 401. Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ribnica 402. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica 403. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti 404. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine 405. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 406. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 407. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini ■ Ribnica v prvem trimesečju 1986 408. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica 409. Sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in 410. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1985 OBČINA TREBNJE 411. Odlok o začasnem plačevanju prispev kov za samouprav ne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Trebnje 412. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v območjih delov katastrskih občin: Dobrnič, Korita, Stehanja vas in Sela Sumberk 413. Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje 414. Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Trebnje 415. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1986 416. Odlok o zagotavljanju sredstev občinske blagovne rezerve v letu 1986 417. Popravka odlokov št. 307/19 in 318/20 Občina Črnomelj 365. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS št. 38/81) drugega odstavka 51. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81), drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in Statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne, vodnogospodarske in cestne dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost, za gospodarjenje z regionalnimi in lokalnimi cestami in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine Črnomelj, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka: - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti v višini 1,6% - delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi občanov in se jim ugotavlja dohodek v višini 4,8%. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost' z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Črnomelj ne ugotovi, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine Črnomelj, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,3%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Novo mesto ne ugotovi, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Črnomelj, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. količinske osnove: - od proizv. el. energije 0,0295 din/KVH - od uporab, vode 7,40 din/m3 popustniki: od 5 — 10 mio na m3 80% od gornje tarife od 10 — 30 mio na m3 85% od gornje tarife nad 30 mio na m3 90% od gornje tarife - od onesnažene vode 253.20 din/E - od pitne vode 3.25 din/m3 - od naplavin a) gramoz 130 din/m3 b) mivka 900 din/m' 2. vrednostne osnove: - od obrtne dejavnosti 2,30% od davčne osnove - od katastrskega dohodka 1,54% od k.od. - od davčne osnove 2,30% Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje regionalnih in lokalnih cest v občini Črnomelj in sicer, dokler skupščina samoupravne cestne skupnosti občine Črnomelj ne ugotovi, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne cestne skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Črnomelj, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,40%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Črnomelj ne ugotovi, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 7. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 420-14/85 Datum: 25. 12. 1985 366. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjavcdelafUrad-ni list SRS, št. 17/79) in 29. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter Statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE ČRNOMELJ 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,63. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,30. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke - iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za, delo po stopnji 0,20 - iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 10,00 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka - za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,06 - za otroške dodatke po stopnji 0,95 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,05. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,36. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,24. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,064. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 400-6/85 Datum: 25. 12. 1985 367. Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. pol. Na podlagi 10. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80in 14/82) sta Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj na seji dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice 1. člen S tem odlokom se določi del zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo gradnjo na območju zazidalnega načrta za naselje »Drage« v Črnomlju, ki ga je izdelal Dolenjski projektivni biro Novo mesto pod št. 140-900/84, v aprilu leta 1985. 2. člen Meja dela zemljiškega območja poteka po naslednjih mejnih parcelah v k.o. Loka: — po zahodni meji pare. št. 2427 in 1235/5, — po severni meji pare. št. 1296 in 1235/5, — po vzhodni meji pare. št. 2431/3, 1293/7 in 1291, — po južni meji pare. št. 1317/4, 2426/5, 1313/6, 1305/1 in 1358/81 3. člen Znotraj opisanih mej zemljiškega območja namenjenega za stanovanjsko individualno gradnjo in gradnjo drugih komunalnih naprav, ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki v k.o. Loka: parcela kultura površina vložek dosedanji lastniki 1309 njiva 5614 m2 30 Belko Anton, Loka št. 6, 1235/5 travnik 1510 S-115 sedaj Ločka c. št. 38 38 stp. 165 407 Senica Martin, Črnomelj, 1295 njiva 3384 407 Staneta Rozmana 22 1297 njiva 1277 407 1296 travnik 3917 407 1302/1 pašnik 1400 457 1298 njiva 651 407 1299 njiva 309 407 1317/4 pašnik 3304 407 1301/1 pašnik 924 26 Rožič Stanislav, Loka št. 9, 1301/2 travnik 626 26 sedaj Majer št. 1 1308 njiva 493 26 1302/2 pašnik 1404 154 1300/2 travnik 108 26 1357/12 pašnik 1057 48 Jerman Danica, Jerman Jože, 1357/42 pašnik 757 48 Jerman Srečko, vsi iz Loke 1357/40 pašnik 73 48 št. 24, sedaj Ločka c. 8 1357/39 pašnik 471 48 Rožič Marija, roj. Štampfelj iz Loke št, 9, sedaj Črnomelj, Majer št. 1 1300/1 njiva 6228 352 1307/2 travnik 183 460 Schweiger Stanislav, Črnomelj, 1307/1 njiva 1288 460 Fabjana Lojzeta št. 12 1306/3 travnik 144 460 1306/1 sadovnjak 329 460 1310 njiva 1068 260 1305/1 njiva 9538 460 1305/2 njiva zgradba 1505 183 460 1312 travnik 4071 460 1291 njiva 437 55-77 Geltar Stanislav in Marija, 1293/7 travnik 46 55-77 Črnomelj, Ulica 21. oktobra, sedaj Butorajska cesta n.h. 1293/5 travnik 14 966 Plut Jože, Majer št. 2, Črnomelj 1358/81 pašnik 952 388 Gozdno gospodarstvo Novo mesto 1303/1 travnik 245 1225 Vrščaj Dušan in Dragica, 1303/2 travnik 772 1225 Črnomelj, Ločka c. št. 19 1303/3 travnik 95 1225 1357/41 pašnik 315 1225 1306/4 travnik 230 1226 Matkovič Rafael in Martina, 1306/5 travnik 274 1226 Črnomelj, Kanižarica 4a 1313/6 sadovnjak 144 649 Malerič Marija, roj. Kobe, Ulica L. Fabjana 10, Črnomelj, Malerič Franc, Ločka 29, Črnomelj, Malerič Jože, Lojzeta Fabjana 10, vsak do ene tretjine 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz tretjega odstavka tega odloka in pridobi pravico upravljanja občina Črnomelj. 5. člen V skladu s 13. členom Zakona o stavbnih zemljiščih ima prejšnji lastnik pravico uporabe zemljišča, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-10/85 Datum: 25. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog 368. Na podlagi 4. odstavka 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ter na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDLšt. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1986 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov družbenih sredstev splošne porabe v občini Črnomelj se v prvem trimesečju 1986 do sprejetja proračuna občine za leto 1986 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1985. 2. člen Izdatki iz 1. člena ne smejo presegati 25% izdatkov, izvršenih po proračunu za leto 1985. 3. člen Izdatki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Črnomelj za leto 1986 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Številka: 400-5/85 Datum: 25. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. pol. 369. Na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) ter 2. odstavka 4. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Ur. list SRS, št. /85) je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Črnomelj 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Črnomelj za obdobje 1986— 1990 ses tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev. 2. člen Pospeševanje družoeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena. 3. člen Skupščina občine Črnomelj z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Črnomelj za leto 1986 določi program za politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi aljti občine in SR Slovenije potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Črnomelj. 4. člen Za izvedbo nalog, ki se določijo s programom iz tretjega člena tega odloka, ses tem odlokom uvaja za leto 1986 posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,85%. 5. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Črnomelj. 6. člen Samoupravni sklad za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane sprejme letni program o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v občini Črnomelj. 1 7. člen Sredstva iz 4. člena tega odloka se v letu 1986 lahko uporabijo: - za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, - pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, - za pospeševanje intenzifikacije poljedeljske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedeljske proizvodnje, - za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, - za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980, - za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo, - za druge namene po programu sklada. 8. člen Sredstva za intervencije iz 1. do 4. alinee prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo' zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. Sredstva za intervencije iz 6. alinee prejšnjega člena se dodelijo Območni samoupravni skupnosti za obrambo pred točo. Sredstva za intervencije iz 7. alinee prejšnjega člena se dodelijo upravičencem po posebnem sporazumu, ki ga sprejme sklad. 9. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 4. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 4. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. Številka: 420-3/84 Datum: 25. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. polit. 370. Na podlagi 54. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. SRS, št. 18-930/84), 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18-931/84) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 20/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi, kateri deli prostorskih izvedbenih aktov niso usklajeni s srednjeročnim družbenim planom občine Črnomelj 81 — 85 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Črnomelj ugotavlja kateri deli urbanistične- , ga programa, urbanističnega reda, urbanističnega načrta Črnomlja in zazidalnih načrtov se ne morejo izvajati zaradi neusklajenosti s srednjeročnim družbenim planom občine Črnomelj 81 — 85. 2. člen S srednjeročnim družbenim planom ni usklajen odlok o urbanističnem programu, odlok o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj in odlok o urbanističnem načrtu Črnomlja (Skupščinski Dolenjski list št. 20/79). Ti dokumenti se ne morejo izvajati v tistem delu, ki je po srednjeročnem družbenem planu trajno namenjen za kmetijsko proizvodnjo. 3. člen S srednjeročnim družbenim planom ni usklajen zazidalni načrt Vavpča vas pri Semiču (Skupščinski Dolenjski list št. 22/81) in se ga ne more izvajati. 4. člen Urbanistični program, urbanistični načrt Črnomlja, splošni urbanistični red v občini Črnomelj in zazidalni načrti se lahko izvajajo na območju in v obsegu, kot je to opredeljeno v strokovnih podlagah prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Črnomelj 81 — 85. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. pščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1985 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) se spremeni tako, da glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 287.413.400 — razporejeni prihodki — 284.738.700 — nerazporejeni prihodki — 2.674.700 2. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Številka: 400-02/85 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO 372. Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skup. Dol. list št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Uradni vestnik Dolenjska štev. 6/66 in Skupščinski Dolenjski list štev. 15/77 in 18/82) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi: Turistična taksa za nočnine v turističnih krajih na območju občine Črnomelj se plačuje: — za domače goste 50,00 din na osebo — za tuje goste 100,00 din na osebo. Višina turistične takse za domače in tuje goste se poveča za 15,00 din namensko za žičnice v zimsko-športnih središčih. Plačila turistične takse so oproščeni: 1. Otroci do dopolnjenega 15 leta starosti, 2. Vojaški in delovni invalidi, 3. Vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, 4. Otroci in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah, 5. Člani Zveze slepih in gluhih Jugoslavije, 6. Osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah, 7. Osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine, 8. Nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci, 9. Člani počitniške zveze Jugoslavije, Zveze tabornikov, Zveze za telesno kulturo in Planinske zveze oziroma društev, če bivajo v planinskih domovih, 10. Tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila takse. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljati pa se začne s I. 1. 1986. Številka: 423-3/83 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog 373. Številka: 30—1/84 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj dipl. politolog JURE PERKO Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 579. člena Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) ter v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o komunalni taksah (Ur. I. SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) so sklenili izvršni svet skupščine SR Slovenije, skupščina mesta Ljubljane, skupščina mesta Maribor, skupščina skupnosti obalnih občin, skupščine občin v SR Sloveniji, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) 371. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, štev. 39-461/74) in na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je sku- DRUŽBEN1 DOGOVOR o namenski porabi turistične takse 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da je potrebno sredstva turistične takse nameniti za opravljanje splošnih turističnih storitev. Namenska pora- ba teh sredstev, ki se oblikujejo na podlagi prenočitve turistov v kraju in se plačujejo v odločenem znesku na dan, je v interesu turističnega in s tem gospodarskega razvoja krajev ter v skladu s težnjami za oblikovanje kompleksnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi splošne turistične storitve. 2. člen Udeleženci bodo skrbeli, da se sredstva turistične takse porabijo za izvajanje zlasti naslednjih nalog s področja splošnih turističnih storitev: 1. na območju turističnih krajev, občin in medobčinskih območij: — za izvajanje javne, splošne krajevne in območne turistično informacijske službe, — za izvajanje krajevne, območne splošne turistične propagande, — za usposabljanje krajevnih in območnih turističnih vodnikov in delavcev v turistično informacijski dejavnosti, — za organizacijo sprejema, vodenja ter obveščanja novinarjev, snemalcev, fotoreporterjev itd., ki obiskujejo turistične kraje in območja zaradi seznanjanja domače in tuje javnosti z našo turistično ponudbo, — za izvedbo turističnih prireditev, ki bogatijo splošno turistično ponudbo in povečujejo obisk turističnih krajev, — za urejanje turističnih poti, markacij in drugih znamenj in napisov, ki so namenjeni informiranju turistov, — za sofinanciranje urejanja zelenih površin, nasadov, objektov dekorativne razsvetljave in ostale turistične infrastrukture, kar povečuje turistom udobnost in pestrost bivanja, — za sofinanciranje akcij za zaščito in urejanje naravnih, etnografskih spomenikov in obeležij NOB in drugih spomenikov ter objektov, kulturne krajine, flore, favne ter drugih dobrin, ki so pomembne za razvoj turizma, — za splošno turistično izobraževanje in vzgojo stalnega prebivalstva v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja in tovrstna tekmovanja med kraji, — za druge podobne naloge ter pobude za naloge, ki imajo za cilj pospeševanje turizma v kraju in na območju kot celoti. 2. Na ravni republike za celotno območje Slovenije: a) za organizacijsko povezovanje ter usklajevanje dela, akcij in programov turističnih zvez v Sloveniji ter za usklajevanje dela z drugimi republiškimi in pokrajinskimi turističnimi zvezami, Turistično zvezo Jugoslavije, za sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini in za sofinansiranje slovenske turistične revije (v nadaljnjem besedilu: društvena dejavnost), kar izvaja Turistična zveza Slovenije, b) za sofinanciranje in izvajanje dela splošno turističnega informacijskega in propagandnega programa, ki ga usmerja in izvaja Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, predvsem: — za izvajanje splošne turistične propagande in predstavitev slovenske turistične ponudbe doma in v tujini, — za izvajanje javne, splošne in celovite turistične informacijske službe (turistična informacijska služba Slovenije) — za organizacijo sprejema, vodenja in obveščanja domačih in tujih novinarjev, snemalcev itd., ki v ta namen obiskujejo Slovenijo (služba stikov z javnostjo), — za razpošiljanje turističnega propagandnega gradiva (prospekti, filmi in druge adicije) po Jugoslaviji in v tujino (razpošiljanje turistično propagandnega gradiva), — za izvajanje drugih nalog s področja splošno turistično propagandno informacijske dejavnosti. 3. člen Skupščine občin se zavezujejo, da bodo namenile: 2. V skladu s 1. točko 2. člena tega družbenega dogovora 90% vsakol etno zbranih sredstev turistične takse za financiranje predhodno na občinski ali medobčinski ravni usklajenih programov s področja turističnih storitev splošnega značaja. Pretežni del zbrane turističnj takse bodo skupščine občin usmerjale v kraje, oziroma območja, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. Programe s področja splošnih turističnih storitev predlagajo skupščinam občin in po medsebojni uskladitvi izvajajo turistična društva občinske in medobčinske turistične zveze ter druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo z izvajanjem splošnih turističnih storitev. 2. V skladu z 2. točko 2. člena tega družbenega dogovora 10% vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije. 4. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije, skupščina mesta Ljubljane, skupščina mesta Maribor, skupščina skupnosti obalnih občin in skupščine občin bodo v skladu s svojimi z ustavo in zakoni določenimi pravicami in dolžnostmi z ustreznimi ukrepi podpirali turistični in s tem gospodarski razvoj krajev ter v skladu s tem, kompleksnejše in kvalitetnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi turistične storitve splošnega pomena. 5. člen Naloge s področja splošnih turističnih storitev, ki jih je potrebno zagotavljati na ravni republike za celotno območje Slovenije bosta izvajala Turistična zveza Slovenije in Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugi nosilci nalog, določeni v programu splošnih turističnih storitev na ravni republike. Osnutek vsakoletnega ovrednotenega programa nalog splošnih turističnih storitev na ravni republike bo posredovala Turistična zveza Slovenije vsem udeležencem ter na podlagi pripomb in dopolnitev pripravila do konca leta predlog programa, ki ga bodo v roku 30 dni sprejeli vsi podpisniki tega družbenega dogovora. 6. člen V skladu z 2. točko 3. člena in v skladu s 5. členom bodo skupščine občin za izvajanje splošnih turističnih storitev na ravni republike do petnajstega v tekočem mesecu odvajale 10% zbranih sredstev turistične takse iz preteklega meseca na žiro račun Turistične zveze Slovenije. Turistična zveza Slovenije pa bo na osnovi medsebojnega samoupravnega sporazuma o skupnem koriščenju turistične takse nakazovala dogovorjeni del sredstev na žiro račun Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. 7. člen Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije bosta zagotovila del sredstev za izvajanje programa splošno turistično informacijske propagandne dejavnosti na ravni republike na podlagi vsakoletnega dogovora in v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju in financiranju turistične propagande, informacijske in sejemske dejavnosti. 8. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da zbrana sredstva turistične takse zaradi potreb, ki jih terja razvoj turizma, tako v turističnih krajih, kot tudi na turističnih območjih ter na ravni republike, često ne zadoščajo za zagotavljanje najnujnejših splošnih turističnih storitev. To velja zlasti za kraje, kjer prevladuje izletniški ali tranzitni turizem. V skladu s 1. točko 2. člena bodo udeleženci za tiste turistične kraje in območja, kjer sredstva turistične takse ne zadoščajo za pokrivanje splošnih turističnih storitev, zagotavljali del zbrane turistične takse za financiranje sprejetih programov, katerih namen je pospeševanje turizma, in se zavzemali za zbiranje in združevanje dodatnih sredstev, predvsem pri organizacijah združenega dela s področja turizma, gostinstva, zdravilišč, prometa, trgovine ter pri drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 9. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Turistični zvezi Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38. 10. člen V odbor udeležencev, ki ima 9 članov, imenujejo po enega člana izvršni svet skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije. Turistična zveza Slovenije, skupščine občin pa 5 članov, ki jih imenujejo skupščine občin sporazumno. Mandat članov traja štiri leta. Odbor imenuje predsednika izmed svojih članov. Predsednik se imenuje za dobo dveh let. Odbor udeležencev je dolžan enkrat letno poročati o svojem delu in namenski porabi takse podpisnikom tega dogovora. 11. člen Odbor udeležencev opravlja zlasti naslednja dela in naloge: — spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, — nadzoruje dotok sredstev turistične takse na žiro račun Turistične zveze Slovenije, — skrbi za namensko porabo sredstev, skladno s sprejetimi programi, — predloži najkasneje do 31. januarja vsem udeležencem poročila o izvajanju družbenega dogovora v preteklem letu, — na podlagi pripomb in pobud udeležencev predlaga spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Udeleženci soglašajo, da administrativno — tehnične posle za odbor udeležencev opravlja Turistična zveza Slovenije. 12. člen Morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega družbenega dogovora se bodo reševala v okviru odbora udeležencev ob navzočnosti udeležencev, katerih sporna vprašanja se rešujejo. 13. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vsaj štiridesetih občinskih skupščin, izvršni svet skupščine SR Slovenije, skupščina mesta Ljubljane, skupščina mesta Maribor, skupščina skupnosti obalnih občin. Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ter Turistična zveza Slovenije. 14. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 423-3/83 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj dipl. politolog JURE PERKO 374. Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS, št. 5/82) 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83), ter 174. člena Statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Črnomelj. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zimska služba v naseljih v občini Črnomelj se izvaja: — na regionalnih in lokalnih cestah s pripadajočimi napravami in opremo in objekti (v nadaljnjem besedilu ceste), s katerimi upravlja in gospodari Cestno podjetje Novo mesto — na ulicah in trgih ter cestah v naselju, ki niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste, s katerimi gospodari GOK — TOZD Komunala Črnomelj — na javnih poteh (dovozne, vaške, poljske, gozdne poti in druge krajevne poti) — na drugih cestnoprometnih površinah kot so: pločniki, funkcionalne površine, parkirni prostori, dostopne in dovozne poti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, lastnikov stanovanjskih hiš in imetnikov pravice uporabe poslovnih prostorov. II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 2. člen Zimska služba obsega naslednja opravila: 1. posipavanje z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in pluženje snega z ulic, trgov in cest, 2. odstranjevanje ter odvoz snega z ulic, trgov in cest na določena odlagališča, 3. odstranjevanje ter odvoz snega z avtobusnih postajališč javnega prometa ter pločnikov ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce na določena odlagališča, 4. odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, s katerih lahko pade sneg na javno prometno površino in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in stvari, 5. čiščenje nadstreškov na avtobusnih postajališčih, 6. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov na križiščih, označenih prehodih za pešce in avtobusnih postajališčih v času odjuge, 7. čiščenje zasneženih prometnih znakov, 8. pluženje snega in posipavanje proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem oziroma lokalnemu prometu v stanovanjskih naseljih in na javnih poteh ter pločnikih, regionalnih in lokalnih cest, 9. pluženje snega z glavnih peš poti na zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in prometa. 3. člen Izvajalci zimske službe iz 2. člena tega odloka so: Cestno podjetje, GOK TOZD Komunala imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjskih hišah, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samopravne organizacije in skupnosti, vsak od njih v svoji pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). Izvajalci opravljajo zimsko službo po načrtu zimske službe (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki ga izdelajo in sprejmejo vsako leto najkasneje do 15. oktobra na podlagi 35. člena pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Ur. 1. SRS, št. 17/82). 4. člen Izvajalec je odgovoren za ustrezno pripravljenost zimske službe, pri čemer mora: 1. skrbeti za pravočasno izdelavo načrta zimske službe in ga predlagati v sprejem, 2. redno vzdrževati vozni in strojni park in kakovostno uskladiščiti posipni material, 3. izvajati stanje pripravljenosti zimske službe po sprejetem načrtu in glede na meteorološke napovedi, 4. organizirati stalno dežurstvo na terenu ter tekoče spremljati podatke Hidrometeorološkega zavoda SRS v zvezi s padavinami in ohladitvami na območju občine Črnomelj 5. preko sredstev javnega obveščanja, obveščati občane o akcijah izvajalca zimske službe, b. odstraniti novo zapadli sneg v skladu z 2. členom tega odloka vsakokrat, ko ga zapade na območju mesta Črnomelj in na izven mestnem območju, kjer potekajo proge javnega primestnega prometa 10 cm. S pločnika mora sneg odstraniti tako, da je prehod širok najmanj en meter, s cestišča pa tako, da je prometni pas širok najmanj 2,75 metra. Sneg mora biti odstranjen do 5.30 ure oziroma 12 ur po sneženju. Če sneži več dni zaporedoma, je izvajalec dolžan plužiti vsakih 12 ur. 7. posipati ceste, ulice in trge (asfalt, tlak, beton) med sneženjem in ob nastopu poledice. Makadamske ceste je izvajalec dolžan posipavati po končanem pluženju. 5. člen Avtobusna postajališča javnega primestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: postajališča) morajo biti očiščena v celotni dolžini in pločnika na mestu vstopa in izstopa ria avtobus. 6. člen Izvajalci zimske službe in upravljalci javnih prometnih površin z vsemi objekti in napravami na območju občine so dolžni uskladiti načrte zimske službe in operativno izvajanje zimske službe v obsegu del kot določa ta odlok. Izvajalci zimske službe (Cestno podjetje, GOK TOZD Komunala Črnomelj in KS) se med seboj sporazumejo o izvajanju določb tega odloka na območju, na katerem opravlja zimsko službo izvajalec. 7. člen Zaradi izvajanja zimske službe imenuje izvršni svet občinske skupščine Črnomelj štab zimske službe. Naloge štaba zimske službe so: 1) spremljanje izvajanja zimske službe in usklajevanje dela po načrtu, ki ga sprejmejo izvajalci. 2) dajanje pobud za izboljšanje organizacije zimske službe. III. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN 8. člen Skupnost stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni pred svojo zgradbo: 1. odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih ali obvoznih poti in površin ki so potrebne za intervencije za požarno varnost, 2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, 3. posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, 4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje, 5. očistiti parkirne prostore, ki so v njihovi uporabi, 6. odstranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišče, prehodi, platoji, iptd) Za izvršitev obveznosti iz 1. odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci zemljišč. Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance iz prvega odstavka tega člena ob regionalnih in lokalnih cestah. 9. člen Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko zapade najmanj 10 cm in še sneži in sicer vsak dan najkasneje do 6. ure zjutraj oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. uro. Zavezanci zimske službe iz 1. odstavka 8. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, daje prehod širok najmanj 1 m in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njene funkcionalne površine. 10. člen Ob poledici je treba pločnike in peš poti posipati s peskom ali soljo. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi, pepelom in drugimi materiali. 11. člen Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezne in redno vzdrževane snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem svečs strešnih žlebov in odtočnih cevi mora zavezanec zavarovati javno prometno površino. 12. člen Sneg s pločnikov, streh, drevja, grmovja, funkcionalnih in parkirnih ter drugih površin morajo zavezanci iz 8. člena tega odloka odstranjevati tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira prometa pešcev in vozil. 13. člen V času odstranjevanja snega s površin določenih s tem odlokom so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. IV. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 14. člen V primeru izrednih snežnih padavin ali kadar odredi izvršni svet skupščine občine Črnomelj, prevzame občinski štab za civilno zaščito vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe. Štab za civilno zaščito lahko odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev. 15. člen Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega, ko gre za izredne ukrepe, vodi izvajalec na podlagi navodil občinskega štaba za civilno zaščito. V. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo do 60.000 din se kaznuje pravno osebo, če: 1. ne posipava z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in pluženja snega z ulic, trgov in cest (1. točka 2. člena), 2. ne odstranjuje ter odvaža snega z ulic, trgov in cest (2. točka 2. člena), 3. ne odstranjuje ter odvaža snega z avtobusnih postajališč javnega prometa ter pločnikov ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce (3. točka 2, člena), 4. ne odstrani snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi (4. točka 2. člena) 5. ne čisti nadstreškov na avtobusnih postajališčih (5. točka 2. člena), 6. ne čisti mrež in odtočnih uličnih požiralnikov na križiščih, označenih prehodih za pešce in avtobusnih postajališčih v času odjuge (6. točka 2. člena), 7. ne čisti zasneženih prometnih znakov (7. točka 2. člena), 8. ne pluži snega in ne posipava proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah (8. in 9. točka 2. člena), 9. ne opravlja zimske službe po načrtu zimske službe (2. odstavek 3. člena), 10. redno ne vzdržuje voznega in strojnega parka, kakovostno ne uskladišči posipnega materiala (2. točka 4. člena), 11. preko sredstev javnega obveščanja ne obvesti občane o izvajanju zimske službe (5. točka 4. člena), 12. ne odstrani novozapadlega snega (6. točka 4. člena), 13. pravočasno ne posipa cest, ulic in trgov (7. točka 4. člena), 14. ne odstrani snega in leda s pločnikov, dostopnih ali dovdznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost (1. točka 8. člena in 10. člena), 15. sproti ne odstrani ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi (2. točka 8. člena), 16. ne posipa pločnike in dostopnih poti ob poledici (3. točka 8. člena in 11. člena), 17. ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanja(4. točke 8. člena in 14. člena), 18. ne odstrani odlomljenih vej s svojih funkcionalnih površin (6. točka 8. člena). Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe. 17. člen Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje posameznika, če: 1. ne odstrani snega in leda s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost (1. točka 8. člena in 10. člena), 2. sproti ne odstrani ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi (2. točka 8. člena), 3. ne posipa pločnikov in dostopnih poti ob poledici (3. točka 8. člena in 11. člena), 4. ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanja (4. točka 8. člena in 14. člena), 5. ne očisti parkirnih prostorov, ki so v njihovi uporabi (5. točka 8. člena), 6. ne odstrani odlomljenih vej s svojih funkcionalnih zemljišč (6. točka 8. člena). 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka, opravljajo pristojni inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb (komunalna inšpekcija, inšpekcija za javne ceste) ter delavci organov za notranje zadeve in Komiteja za družbeni razvoj občine Črnomelj. Inšpektor za javne ceste in komunalni inšpektor sta pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva upravičena izdati ureditvene odločbe v skladu s spredaj navedenimi členi. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-7/85 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj dipl. politolog JURE PERKO Občina Krško 375. Na podlagi 18., 37. in 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 41. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82), 21. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Ur. list SRS, št. 15/81), 93.-95. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84), 11.- 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Krško in 6., 19. in 26. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Krško sprejel dne 19. 12. 1985 PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom določa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljevanju SSS občine Krško) pogoje in merila za prednostni vrstni red za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanih, zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti, kakor tudi na stanovanjih splošnega stanovanjskega fonda, katerih pravica oddajanja je prenešena na SSS občine Krško. Predlog prednostnega vrstnega reda upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih iz 1. odstavka tega člena pripravi, na podlagi določil tega pravilnika, odbor za solidarnost potem, ko je zbral vloge prosilcev in oglede njihovih stanovanjskih in drugih razmer. Prednostni vrstni red sprejme in objavi s svojim sklepom zbor uporabnikov skupščine SSS občine Krško. Odločbe o dodelitvi stanovanj po tem pravilniku izda SSS občine Krško. 2. člen S tem pravilnikom določa SSS občine Krško zlasti: — vire sredstev solidarnosti — namen sredstev solidarnosti — kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj — standarde za solidarnostna stanovanja — lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju — splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj — posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije — merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda — način zbiranja vlog zi dodelitev solidarnostnih stanovanj — oblikovinje prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj — postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev — postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj — izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti — zamenjava solidarnostnih stanovanj — prehodne in končne določbe II. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI 3. člen Viri sredstev solidarnosti po tem pravilniku so naslednji: - sredstva prispevkov za sobdarnost iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti - sredstva prispevkov za solidarnost iz dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter iz dohodka delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost - sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj - sredstva SPIZ predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov - sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV - neporabljena sredstva anuitet kreditov odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov - namenska kreditna sredstva temeljnih bank oz. posebnih poslovnih enot - druge anuitete od kreditov iz sredstev solidarnosti - sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi stanovanji v družbeni lastnini - sredstva pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj - sredstva amortizacije solidarnostnih stanovanj - druga namenska sredstva solidarnosti III. NAMEN UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI 4. člen Nameni sredstev solidarnosti po tem pravilniku so: - za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah - za posojila za gradnjo in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti borcev in kmetov borcev NOV - za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, kolikor se bodo v le-ta vselili upravičenci do solidarnostnih stanovanj - za vračilo lastne udeležbe - za vračilo namenskih posojil temeljnim bankam in njihovim poslovnim enotam - za doliv sredstev solidarnosti iz sedežnih v domicilne občine, za delovne ljudi, ki se dnevno vozijo na delo - za nadomestila za opravljanje del in nalog delovne skupnosti in drugih za potrebe solidarnosti v višini, ki jih na osnovi letnih programov sprejme skupščina SSS občine Krško - za pokrivanje dela stroškov za delovanje delegatskega sistema v okviru SSS občine Krško - za kritje drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti IV. KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 5. člen Solidarnostna stanovanja se po tem pravilniku dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, in to: - delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih, vključno z mladinimi družinami - občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami (študentske mlade družine, delavci-mlade družine zaposleni pri zasebnikih) (Za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka, nobeden od staršev pa ni starejši od 30 let.) - občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje: upokojencem, invalidom, borcem NOV, kmetom borcem NOV, starejšim in za delo nesposobnim občanom. 6.člen Med družinske člane po tem pravilniku uvrščamo osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem do solidarnostnega stanovanja. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev in osebe, ki jih je prosilec dolžan po zakonu vzdrževati in stanujejo skupaj z njim. Za člane gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z upravičencem kot tudi oseba, ki živi z njim v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma 2 leti. Center za socialno delo preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. ekonomski skupnosti. V. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 7. člen Upravičenci lahko pridobijo solidarnostna stanovanja, glede na število družinskih članov, po naslednjem normativu: - za eno osebo do 32 m2 garsonjero ali enosobno - za dve osebi do 45 m2 eno ali enoinpolsobno - za tri osebe do 58 m2 enoinpol ali dvosobno - za štiri osebe do 70 m2 dvo, dvoinpol ali trisobno Za vsakega nadaljnega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča za največ 15m2. g ^ Odbor za solidarnost lahko v določenih primerih odstopa od določil 7. člena pravilnika, če upravičenec poda pismeno izjavo, da v primeru pridobitve večjega stanovanja ne more vložjti zahtevka za subvencijo stanarine in če je struktura upravičencev takšna, da odbor ne more zagotoviti stanovanj iz 7. člena pravilnika. VI. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNEM STANOVANJU 9. člen Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, razen izjem iz 10. člena pravilnika, mora prispevati lastno udeležbo, katere višina je odvisna od: — vrednosti stanovanja — socialnoekonomskega položaja — zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine 10. člen Lastno udeležbo ob dodelitvi solidarnostnega stanovanja pa ne prispeva: - občan, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega - imetnik stanovanjske pravice, ki menja stanovanje za manjše oz. manjvredno - upravičenec, kije njemu in njegovi družini družbeno denarna pomoč edini vir za preživljanje oz. tisti, ki prejema varstveni dodatek - upravičenec, katerega skupni poprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 55%, kolikor gre za samskega upravičenca in 50%, kolikor gre za družine z dvema tn več člani, poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v letu pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje - zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju zaradi smrti zakonca ali po razvezi zakonske zveze - upravičenec, ki se mu dodeli starejše stanovanje, ocenjeno z manj kot 100 točkami. 11. člen Za lastno udeležbo se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki. 12. člen Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbeneoz. končnecene novega stanovanja oz. revalorizirane nabavne vrednosti starejšega stanovanja. 13. člen Za izračun lastne udeležbe se upošteva skupni mesečni dohodek na odstotek udeležbe od druž. člana izračunan v končne cene stano-odstotku poprečnega meseč, vanja oz. revaolorizi-OD v SRS v preteklem letu rane vrednosti za družine z dvema ali več člani do 50% nad 50% do 55% nad 55% do 60% nad 60% do 65% nad 65% do 70% za samske občane do 55% nad 55% do 60% nad 60% do 65% 14. člen brez udeležbe 1% 2% 3% V osnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se štejejo vsi prihodki in prejemki družine, razen jamski dodatek rudarjev: — dohodek iz delovnega razmerja — pogodbena ali druga dela — vse oblike nadomestil — prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — preživnine in socialnovarstvene pomoči — dohodki od premoženja — kadrovske štipendije 15. člen V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah kot je to razvidno v dokazilih o dohodku, ga lahko odbor za solidarnost deloma ali v celoti oprosti plačila udeležbe. Tak sklep odbor za solidarnost sprejme na podlagi prošnje upravičenca. Šteje se, da upravičenec živi v težjih materialnih razmerah: — če prejema stalno družbeno pomoč — če je v družini daljša bolezen — telesno ali duševno prizadet otrok — duševna ali telesna prizadetost enega od staršev — da ima družina, po oceni centra za socialno delo, izjemno povečane izdatke, vezane na zadovoljevanje življenjskih pogojev — v primeru elementarne nesreče 16. člen Lastno udeležbo mora upravičenec vplačati pred vselitvijo oz. preselitvijo v solidarnostno stanovanje. Lastno udeležbo iz 1. odstavka tega člena je dolžan plačati tudi upravičenec, ki se preseli v večje ali večvredno stanovanje. V primeru, da ni plačal lastne udeležbe za stanovanje, ki ga izpraznuje, plača celotno lastno udeležbo za novo stanovanje, v primeru pa, daje plačal lastno udeležbo za stanovanje, ki ga izpraznuje, plača samo razliko za večje oz. večvredno stanovanje. 17. člen Plačilo lastne udeležbe se lahko odloži za največ 3 leta pod pogojem, da upravičenec namensko varčuje pri banki za lastno udeležbo, za kar dovoli administrativno prepoved na osebni dohodek, V primeru iz prejšnjega odstavka, se višina lastne udeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki so veljavni na dan, ko nastopi plačilo lastne udeležbe. 18. člen Vlogo za delno oz. popolno oprostitev lastne udeležbe vloži upravičenec na odbor za solidarnost in mora vsebovati potrjene podatke o dohodkih družine in dokumentirane razloge za oprostitev lastne udeležbe. 19. člen Lastna udeležba se bo vračala po 10. letih iz združenih sredstev solidarnosti s pribitkom 3% obrestne mere v enkratnem znesku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe. Upokojenim občanom pa se lastna udeležba vrne po 5. letih s pribitkom 3% obrestne mere. V kolikor se imetnik stanovanjske pravice in uporabnik stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka, se sredstva lastne udeležbe vrnejo v roku 1 meseca po predaji stanovanja, razen v primeru, ko se imetnik stanovanjske pravice in uporabnik stanovanja vselijo v drugo družbeno stanovanje v isti občini in gre za istega stanodajalca. V kolikor so bile v zapisniku o primopredaji stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti vplačnik-imetnik stanovanjske pravice, začne 30 dnevni rok teči od dneva, ko so odpravljene pomanjkljivosti. V primeru, da jih sam ne odpravi, jih odpravi stanovanjska skupnost na njegove stroške in le-te pokrije iz sredstev lastne udeležbe. 20. člen Lastno udeležbo za posameznega upravičenca, na podlagi podatkov: višine dohodka nretekleea leta. cene stanovanja in lestvice iz 13. člena tega pravilnika, izračuna strokovna služba odbora za solidarnost in sklene z upravičencem posojilno pogodbo. V posojilni pogodbi, kije sklenjena na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja, je določena cena stanovanja, odstotek lastne udeležbe, višina lastne udeležbe in poseben račun stanovanjske skupnosti, na katerega se vplačujejo sredstva lastne udeležbe. VII. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 21. člen Vsi upravičenci morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da upravičenec za stanovanje oz. kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju, lastnik primernega stanovanja ali lastnik počitniške hiše — da ima stalno bivališče na območju občine Krško — da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Krško — da prosilec oz. za delo sposoben član gospodinjstva ni neopravičeno nezaposlen, kar izraža s potrdilom skupnosti za zaposlovanje — da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja — da prosilec sam oz. z družino, ki seje na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje, že najmanj eno leto pred obvestilom za zbiranje vlog stanuje v tem stanovanju — da socialne razmere upravičenca oz. članov družine ustrezajo merilom, ki veljajo za vse oblike pomoči (9. člen SSoUSVP) VIII. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE 22. člen Poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja je neprimernost stanovanja, ki ga zaseda upravičenec. Stanovanje ni primerno: — če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 7. člena tega pravilnika — če stanovanje nima vode, elektrike ali ogrevanja — če gre za souporabo stanovanjskih prostorov 23. člen Socialne razmere štejejo kot poseben pogoj: — če skupni mesečni dohodek samskega prosilca ne presega 65% čistega osebnega dohodka v SRS v prejšnjem letu — če skupni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani ne presega 50% čistega osebnega dohodka v SRS v prejšnjem letu — če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70% čistega osebnega dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu — če posebne razmere {daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, potrebna tuja pomoč in nega...) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine. V kolikor gre za sredstva SPIZ, ki so namenjena za izgradnjo solidarnostnih stanovanj za upokojence, invalide in udeležence NOV, ne velja omejitev glede višine dohodka kot pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja. IX. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 24. člen Odbor za solidarnost upošteva pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj zlasti naslednje: — oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi prosilec in njegova družina — socialno materialni položaj prosilca in njegove družine — skupni dohodek prosilca in njegove družine 2?. člen Točkovanje meril iz 24.člena pravilnika: L OCENA STANOVANJSKIH RAZMER A. Stanovanjski status 1. Nima stanovanja 150 točk (to je: sam stanuje v samskem domu oz. z družino stanuje pri starših ali sorodnikih, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe staršev oz. sorodnikov ali je podnajemnik. Za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših oz. pri sorodnikih oz. kot podnajemnik, se število točk poveča za 10, vendar največ do 100 točk) 2. Stanuje v provizoriju ali baraki 120 točk (za vsako leto bivanja v teh pogojih, se število točk poveča za 10, vendar največ do 100 točk) 3. Stanuje kot sostanovalec 100 l°čk (bivanje pri starših sc ne točkuje pod 3.! Za vsako leto bivanjav teh pogojih, se število točk poveča za 5, vendar največ do 50 točk) 4. Imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju 50 točk (vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se dodatno točkuje po 5 točk, vendar največ do 50 točk) Opomba: Za stanovanje navedeno pod 2., se lahko točkuje tudi ena od možnosti po 3. in 4. 5. Bivanje v vlažnem kletnem ali podstrešnem stanovanju 100 točk 6. Bivanje v vlažnem stanovanju 80 točk 7. Bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju 60 točk 8. Prosilec je že bil uvrščen na prednostni vrstni red za solidarnostna stanovanja, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi prevelikega števila prosilcev 50 točk B. Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva 9. Do 4 m2 100 točk 10. Od 4 — 10 m2 80 točk 11. Od 10— 14 m2 60 točk 12. Od 14 — 18 m2 40 točk 13. Nad 18 m2 20 točk C. Stanovanje brez posameznih delov oz. njihova souporaba 14. Stanovanje brez kuhinje 40 točk 15. Souporaba kuhinje 20 točk 16. Souporaba spalnice 20 točk 17. Souporaba WC (če uporabniki niso družinski člani) 10 točk 18. SouporabaWC, če je v hiši vendar izven stanovanja 20 točk 19. WC izven hiše 20 točk 20. Souporaba WC izven hiše 30 točk 21. Stanovanje brez kopalnice 20 točk 22. Souporaba kopalnice (če uporabniki niso družinski člani) 10 točk 23. V stavbi ni vodovoda ali elektrike 20 točk — V stanovanju ni vodovoda ali elektrike 10 točk 24. Dve družini v istem stanovanju 40 točk 25. Tri družine v istem stanovanju 60 točk C. Funkcionalnost stanovanja 26. Visoki stropovi (nad 2,5 m) 10 točk 27. Vhod v stanovanje s hodnika, ki je v souporabi 20 točk 28. Vhod v posamezni stanovanjski prostor z dvorišča ali hodnika, ki je v souporabi 30 točk 29. Slaba sončnost (majhna okna) 20 točk 30. Stanovanje je nefunkcionalno — preveliko 30 točk Opomba: Točkovanje pod 30. velja za zelo stara stanovanja II. SOCIALNO ZDRAVSTVENI POLOŽAJ a) prosilca Zdravstveno stanje: 31. Težja invalidnost ali duševna obolelost 60 točk 32. Ostala trajna obolenja na katera vpliva neprimerno stanovanje 40 točk Opomba: (Potrebno mnenje specialista) 33. Samohranilka — samohranilec 40 točk 34. Upravičenec do socialnovarstvene pomoči 50 točk 35. Udeleženec NOV 80 točk 36. Doba bivanja v občini: vsako leto bivanja nad 5 let se točkuje po 5 točk, vendar skupaj največ 100 točk 37. Skupna delovna doba prosilca: vsako leto nad 5 let delovne dobe se točkuje 'po 5 točk, vendar skupaj največ 100 točk b) družine prosilca Zdravstveno stanje otrok: 38. Duševna oz. telesna prizadetost otrok 39. Trajna ali ponavljajoča obolenja dihal 40. Ostala trajna ali ponavljajoča obolenja Zdravstveno stanje ostarelih članov družine: 41. Težja invalidnost, duševna obolelost ali ostala trajna obolenja 60 točk 40 točk 20 točk 60 točk Opomba: (Pod 38., 39., 40. in 41. potrebno mnenje specialista) 42. Ločeno življenje staršev in otrok 30 točk (se točkuje le v primeru, ko center za socialno delo potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo oskrbo in vzgojo) 43. Za vsakega od odraslih članov družine, ki je za delo nezmožen 50 točk (delovno nezmožnost ugotovi center za socialno delo) III. VZDRŽEVANJE STANOVANJA oz. PROSTORA ZA BIVANJE . 44. — se slabo vzdržuje in je zanemarjeno 0 točk — se vzdržuje in je čisto 10 točk — se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto 30 točk — se odlično vzdržuje in je zelo čisto, vanj je vloženo dodatno delo prosilca 50 točk IV. SKUPNI DOHODEK PROSILCA IN NJEGOVE DRUŽINE ( e znaša mesečni čisti dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s popre-,nim čistim mesečnim dohodkom v SRS v preteklem letu, se vloga točkuje: 45 Nad 55% do 60% 60 točk ‘ Nad 50% do 55% 80 točk Manj kot 50% 100 točk .. NAČIN ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH jTANOVANJ 26. člen SSS občine Krško obvesti interesente za pridobitev solidarnostnih stanovanj o zbiranju vlog za dodelitev teh stanovanj v Dolenjskem listu. Vsepodpisnike samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Krško pa obvesti o datumu objave. Obvestilo o zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki ga objavi odbor za solidarnost, mora vsebovati podatke: — o splošnih in posebnih pogojih, kijih morajo izpolnjevati vsi oz. posamezne kategorije upravičencev — o tem, kje so na razpolago obrazci vloge za solidarnostno stanovanje — o kraju zbiranja Vlog — o roku zbiranja vlog — o drugih podrobnejših navodilih 27. člen Za resničnost podatkov v vlogi za dodelitev solidarnostnega stanovanja je odgovoren prosilec. Organizacije združenega dela morajo predhodno ugotoviti upravičenost svojega delavca oz. občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja ter potrditi navedbe v vlogi. 28. člen Strokovna služba odbora za solidarnost pregleda prispele vloge, obvesti prosilce o morebitni potrebi za dopolnitev vloge, sicer se te vloge obravnavajo kot nepopolne, popolne vloge pa obravnava odbor za solidarnost: XI. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 29. člen Odbor za solidarnost določi komisije za ogled stanovanjskih in drugih razmer upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Komisije sestavljajo: — po en član odbora za solidarnost, ki je tudi delegat v zboru uporabnikov — po en član, predstavnik Centra za socialno delo Krško ali delegat v skupščini skupnosti socialnega varstva občine — po en član, predstavnik strokovne službe 30. člen Komisija sestavi o svojih ugotovitvah zapisnik o opravljenem točkovanju, v skladu z določili 25. člena pravilnika. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in prosilec. Zapisnik je osnova za uvrstitev prosilca na prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj. 31. člen Odbor zavrne tiste vloge, ki so pomanjkljive, prosilci pa jih na pismeno obvestilo niso dopolnili, kakor tudi tiste vloge, ki so prispele po roku, določenem v obvestilu za zbiranje vlog. 32. člen Odbor za solidarnost po pregledu zapisnikov o opravljenem točkovanju, mnenj centra za socialno delo in delovnih organizacij pripravi predlog vrstnega reda upravičencev in ga posreduje v sprejem zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. 33. člen Odbor za solidarnost posebej seznani zbor uporabnikov tudi s prosilci, katerih vloge so zavrnjene in razloge za zavrnitev. 34. člen Zbor uporabnikov lahko pred potrditvijo in sprejemom prednostnega vrstnega reda upravičencev, na podlagi dokumentiranega predloga delegacij, posamezne prosilce vključi ali izključi iz končnega prednostnega vrstnega reda. 35. člen Po potrditvi prednostnega vrstnega reda, ga zbor uporabnikov objavi v Dolenjskem listu. Objavljen prednostni vrstni red zajema samo upravičence, ki jim bo solidarnostno stanovanje dodeljeno in velja do objave novega obvestila o zbiranju vlog. Upravičenci, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red, imajo pravico ugovora na uvrstitev, ki ga posredujejo skupščini SSS občine Krško v roku 30 dni od objave prednostnega vrstnega reda. Prosilci, ki niso uvrščeni na prednostni vrstni red, se lahko na to pritožijo v roku 30 dni od objave prednostnega vrstnega reda na skupščino SSS občine Krško. Strokovna služba stanovanjske skupnosti pa obvesti upravičence oz. prosilce, ki so posredovali ugovore oz. pritožbe, o sklepih skupščine SSS občine Krško. XII. POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 36. člen Solidarnostna stanovanja se upravičencem, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red, dodelujejo po tem vrstnem redu. Solidarnostna stanovanja se dodelijo z odločbo o dodelitvi stanovanja, ki jo izda strokovna služba stanovanjske skupnosti po objavi prednostnega vrstnega reda. 37. člen Zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec vloži ugovor v 30 dneh od dneva, ki mu je bila vročena, na skupščino SSS občine Krško. 38. člen Upravičenec se lahko s posebno pisno izjavo odpove pravici do ugovora zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja, odločba o dodelitvi pa je s tem pravnomočna in upravičenec lahko takoj prevzame stanovanje. XIII. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI 39. člen V izjemnih primerih (v primeru požara, povodnji, rušitve objekta) lahko odbor za solidarnost prizadetim dodeli solidarnostno stanovanje za določen ali nedoločen čas. XIV. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 40. člen Občanom, ki pridobijo solidarnostna stanovanja, se omogoči zamenjava pod pogojem, da: — imetnika stanovanjske pravice, ki želita zamenjati stanovanje, lastnoročno napišeta prošnjo — imata veljavni pogodbi o uporabi stanovanja — imata pridobljeni soglasji stanodajalca pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj 41. člen Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom zagotovi boljši stanovanjski standard ali iz zdravstvenih razlogov, lahko odbor za solidarnost dodeli solidarnostno stanovanje, pričakovalcem iz liste pa dodeli izpraznjeno stanovanje. (Gre za približno enako stanovanje, predvsem zaradi ustreznega nadstropja, uporabe dvigal, stopnic in ogrevanja) 42. člen Odbor za solidarnost lahko odobri zamenjavo občanom, ki imajo nadstandardno stanovanje, za manjše solidarnostno stanovanje. 43. člen Z namenom, da se socialno šibkim upravičencem za solidarnostno stanovanje omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino, lahko odbor za solidarnost odobri zamenjavo tako, da sc upravičenec iz prednostnega vrstnega reda vseli v starejše stanovanje, imetnik tega stanovanja pa v solidarnostno stanovanje. 44. člen Pri zamenjavi večjega ali večvrednega solidarnostnega stanovanja za manjše oz. manjvredno drugo družbeno stanovanje, se mora izvršiti ocenitev in vplačati razlika iz drugih sredstev stanovanjske skupnosti (sredstva gospodarjenja, vzajemnostna sredstva) oz. OZD, če so le-te lastnik stanovanja, na račun sredstev solidarnosti stanovanjske skupnosti. 45. člen Zamenjava je mogoča tudi med dvema družbenima pravnima osebama (razp-olagalcema oz. stanodajalcema). Družbeno pravna oseba, ki je z zamenjavo pridobila večje oz. večvredno stanovanje, mora takoj plačati morebitno razliko v vrednosti drugi družbeno pravni osebi in stroške, ki pri takih zamenjavah nastanejo. XV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 46. člen Stanovanje, dodeljeno na podlagi tega pravilnika, sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati ali drugače razpolagati z njim brez predhodnega soglasja stanovanjske skupnosti. Stanovanje, dodeljeno na podlagi tega pravilnika, se ne sme dajati v podnajem. 47. člen Solidarnostna stanovanja se dodelujejo na podlagi tega pravilnika in se smejo po izpraznitvi dodeliti le upravičencem do teh stanovanj. 48. člen Pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Pravilnik se začne uporabljati takoj po objavi v Dolenjskem listu. 49. člen S tem preneha veljati pravilnik za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki gaje sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško dne 13. 9. 1984. Predsednik zbora uporabnikov: FRANC GRAČNER 376. Na podlagi 36., 67. in 68. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 22. in 58. člena družbenega dogovora o zagotavljanju in usklajevanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, 53. — 57. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Krško, 6. člena samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Krško, je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, dne 19. 12. 1985. PRAVILNIK o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo merila in ureja postopek za delno nadomeščanje stanarin občanom-imetnikom stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali zasebnem stanovanju. Ta pravilnik opredeljuje zlasti naslednje: — vire financiranja namenskih sredstev za delno nadomeščanje stanarin — upravljanje z namenskimi sredstvi — upravičence do delne nadomestitve stanarine — pogoje in merila za delno nadomestitev stanarine — način in postopek za delno nadomestitev stanarine — delo in naloge odbora za solidarnost II. VIRI FINANCIRANJA NAMENSKIH SREDSTEV 2. člen Namenska sredstva se določijo z letnim finančnim planom SSS občine Krško v okviru sredstev, namenjenih za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih, na podlagi samoupravnega sporazuma v občini Krško, izločijo in namensko združujejo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti in občani, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. 3. člen Namenska sredstva, določena v 2. členu pravilnika, vodi stanovanjska skupnost na računu sredstev solidarnosti. III. UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI 4. člen Z namenskimi sredstvi upravljajo delavci, zaposleni v organizacijah, po svojih delegatih v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 5. člen Sredstva za delno nadomestitev stanarine opredeli stanovanjska skupnost z letnim finančnim planom. Letni finančni plan namenskih sredstev sprejme zbor uporabnikov skupščine SSS občine Krško. IV. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 6. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine (subvencije) ima vsak občan, nosilec stanovanjske pravice (upravičenec) na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje pogoje po določbah tega pravilnika. 7. člen Do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem — če opravlja v stanovanju poslovno ali obrtno dejavnost — če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik drugega vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda — če je imetnik stanovanjske pravice brez zaposlitve po lastni krivdi — če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in je odklonil zamenjavo za standardno stanovanje V. POGOJI IN MERILA ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 8. člen Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan, ne glede na družinski dohodek in druge kriterije iz pravilnika, prispevati najmanj 20% stanarine. 9. člen Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema subvencijo stanarine le za stanovanjsko površino, ki lahko znaša za: enega družinskega člana do 32 m2 garsonjera dva družinska člana do 45 m2 garsonjera ali enosobno tri družinske člane do 58 m2 enoipol ali dvosobno štiri družinske člane do 70 m2 dvoinpol ali trosobno Za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. 10. člen Odstopanje od gornjih površinskih normativov je mogoče, in sicer: pri objektih, ki so stari se doda k dejanski kvadraturi stanovanja nad 50 let 20 m2 od 30 — 50 let 15 m2 od 10 — 30 let 10 m2 do 10 let se upošteva dejanska kvadratura stanovanja 11. člen Višina subvencije stanarine je odvisna od letnega dohodka gospodinjstva, števila družinskih članov in višine stanarine. 12. člen Člani gospodinjstva so vsi, ki uporabljajo isto stanovanje in se vzdržujejo iz sredstev gospodinjstva, v katerega se šteje tudi njegov dohodek. Člani gospodinjstva so tudi začasno odsotni družinski člani (npr. na šolanju, delovnih akcijah, zdravljenju, v domovih za upokojence), če jih vzdržujejo gospodinjstva. 13. člen Izjemoma ne štejemo med člane gospodinjstva začasno odsotnega člana, kije na služenju vojaškega roka, na prestajanju kazni. Družinski člani niso člani gospodinjstva, če stalno stanujejo v ustreznih domovih in se vzdržujejo z lastnimi ali družbenimi sredstvi. Člani gospodinjstva niso podnajemniki, ki z gospodinjstvom začasno stanujejo in se vzdržujejo z lastnimi sredstvi. 14. člen V dohodek gospodinjstva se štejejo: — dohodki od dela iz delovnega razmerja (potrdila delovnih organizacij o izplačanih neto osebnih dohodkih v preteklem letu) — dohodki od honorarja, pogodbenega ali popoldanskega dela — vse oblike nadomestil osebnega dohodka — dohodke iz opravljanja kmetijske ali samostojne dejavnosti — prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — dohodke od premoženja — kadrovske štipendije — preživnine in socialnovarstvene pomoči Če katerega od zgoraj navedenih dohodkov gospodinjstvo nima, ga ne navede, s čemer se smatra, da takega dohodka nima. Kasnejša ugotovitev netočne izjave ima za posledico spremembo sklepa o delni nadomestitvi stanarine ali njeno ukinitev. 15. člen Skupni stvarni mesečni dohodek družine ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti, ki je izražena v procentih od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SRS v minulem letu: — 55% za delavce in druge delovne ljudi — 50%za zmerno, teže in težko duševno ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo — 43% za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente 16. člen Sistem delnega nadomeščanja stanarin temelji na ugotovitvi znosne stanarine. To je stanarina, ki naj bi jo gospodinjstvo z določeni mi dohodki zmoglo plačevati in je izražena v odstotku od dohodkov gospodinjstva. 17. člen Spodnja meja za delno nadomestitev stanarin ne sme biti nižja od 100,00 din mesečno. 18. člen Znosna stanarina se spreminja zaradi spreminjanja dohodkov gospodinjstva in stanarin. Zaradi teh sprememb je potrebno znosne stanarine popravljati in sicer tako, da odstotke znosnih stanarin pomnožimo z ustreznim koeficientom, ki ga dobimo, če delimo indeks stanarin v letu, za katerega računamo znosne stanarine, z indeksom prihodkov gospodinjstev za preteklo leto. S tem je obseg delnega nadomeščanja stanarin ostal na isti ravni. 19. člen V sistemu delnega nadomeščanja stanarin se priznava v vsakem tipu gospodinjstva vsem enak odstotek znosne stanarine ne glede na dohodek. Gospodinjstva so razvrščena v 7 tipov po številu članov gospodinjstva. 20. člen Upravičenec do subvencije stanarine je dolžan sporočiti samoupravni stanovanjski skupnosti ali centru za socialno delo vsako spremembo (število članov, dohodki). Občan, ki zavoljo neresničnih ali zamolčanih podatkov uveljavi subvencijo stanarine, mora stanovanjski skupnosti povrniti neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist. 21. člen Ne glede na določilo prejšnjega člena, mora občan vsako leto do 15. februarja sporočiti podatke o dohodkih družine v minulem letu, sicer velja, da od 1. maja dalje ni več upravičen do subvencije stanarine. 22. člen Pravica do subvencije stanarine se ugotavlja za celo leto. Pridobiti, ukiniti ali spremeniti njeno višino pa je mogoče tudi med letom, če se spremenijo pogoji. 23. člen Odbor za solidarnost lahko odobri subvencijo stanarine v višjem znesku, kot bi opravičencu šlo po določilih tega pravilnika, če ugotovi, da upravičenec in njegova družina zavoljo posebnih socialnih razmer (npr: bolezen, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna pomoč, invalidnost, elementarne nesreče) kljub večjemu dohodku živi v težkih socialnih razmerah (9. člen SSoUSVP). 24. člen Višina subvencije stanarine se izračunava po tabeli znosnih stanarin, ki se, na osnovi 18. člena tega pravilnika, spreminja vsako leto. Tip gospodinjstva % znosne stanarine enočlanska gospodinjstva 6,8 dvočlanska gospodinjstva 6,0 tročlanska gospodinjstva 4,6 štiričlanska gospodinjstva 4,0 petčlanska gospodinjstva 3,2 šestčlanska gospodinjstva 3,1 sedem in veččlanska gospodinjstva 2,3 Tabelo znosnih stanarin lahko uporabljamo za izračunavanje letnih ali mesečnih delnih nadomestitev stanarin. 25. člen Delna nadomestitev je upravičena takrat, kadar je odstotek stanarine v dohodku gospodinjstva, ki ga gospodinjstvo mora plačati, višji od odstotka znosne stanarine v istem dohodku gospodinjstva. Razlika med obema je velikost subvencije stanarine, izražena v odstotku od dohodka gospodinjstva. VI. NAČIN IN POSTOPEK ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN 26. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice na podlagi obvestila stanovanjske skupnosti: Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke: — pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, — obvestilo o mestu, kjer se kupijo obrazci SPN-1, — obvestilo o mestu, kjer se kupijo obrazci »Sporočila o dohodku družine v minulem letu«, ki jih izpolnijo občani, ki so že izpolnili vlogo SPN-1, — rok za zbiranje vlog, »- obvestilo o mestu zbiranja vlog VII. DELO IN NALOGE ODBORA ZA SOLIDARNOST 27. člen O upravičencih do subvencije stanarine odloča odbor za solidarnost. Odbor si pred pridobitvijo vsake subvencije pridobi mnenje komisije za socialno delo tiste KS, kjer imetnik stanovanjske pravice stanuje. 28. člen Zoper sklep odbora za solidarnost o pridobitvi oz. zavrnitvi subvencije stanarine ima imetnik stanovanjske pravice pravico pritožbe na SSS občine Krško v roku 8 dni od prejema sklepa. 29. člen Upravičencu do delne nadomestitve stanarine se za odobreni znesek delne nadomestitve stanarine zniža dejanska stanarina stanovanja. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot pravilnik. 31. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine SSS občine Krško. Pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Krško, oktober 1985 Predsednik zbora uporabnikov: FRANC GRAČNER 377. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 39-461/74 in 4-199/78)in 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, štev. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Krško za leto 1985 (Skupščinski Dolenjski list, štev. 8-102/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 463.618.000,- din in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe navedene v posebnem delu 463.618.000,- din občinskega proračuna 2. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihove razporeditve v posebnem delu proračuna po izvršeni spremembi je zajet v bilanci, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Številka: 1-402-13/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 378. Na podlagi 29. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena Zakona o družbenem socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12—125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE KRŠKO 1. člen Prispevki za tinanciranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1985, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,06%. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,31%. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,50%, — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 9,96%. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,66%, — za otroške dodatke po stopnji 1,26%. 6. člen Občinski skupnosti socialinega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,39%. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,51%. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,24%. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,04%. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. tl. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 402-52/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 379. Na podlagi 2. odstavka 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81,34/83 in 24/85), 2. odstavka 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 38/81), 2. odstavka 74. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), 290. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN ZA SOLIDARNO FINANCIRANJE NALOG SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega Uela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Krško, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,10% osnova za obračun je bruto osebni dohodek ter prispevek v višini 1,495% iz čistega dohodka po osnovi BOD. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Krško, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,5%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Delavci v temeljih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Krško za obdobje 1986—1990, in sicer dokler Območna vodna skupnost Novo mesto ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Krško, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah, kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energ. 0.0295 din/KVH — od uporab, vode 7,40 din/m! popustniki: od 5-10 mio na m3 80% od gornje tarife od 10-30 mio na m3 85% od gornje tarife nad 30 mio na m’ 90% od gornje tarife — od onesnažene vode ' 253,20 din/E — od pitne vode 3,25 din/mJ — od naplavin a) gramoz 130 din/mJ b) mivka 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtne dejavnosti 2,30% od davčne osn. — od katastrskega dohodka 1,54% od k. d. — od davčne osnove 2,30% Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta, količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina Skupnosti za varstvo pred požarom občine Krško ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Krško za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Krško, vendar nadlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in sicer dokler Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o združevanju sredstev za solidarno financiranje nalog splošne ljudske obrambe za obdobje 1986—1990 uveljaven in o tem obvesti skupščino občine Krško, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,32%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 7. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 402-53/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 380. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SR štev. 39-461/74 in 4-199/78) in 157. člena statuta občine Krško (SDL št. 12-125/82), je skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1986 1. člen Proračunske potrebe občine Krško se v I. trimesečju 1986 letado sprejetja proračuna za leto 1986 financirajo na podlagi proračuna občine Krško za leto 1985. 2. člen V času začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva največ do višine 25% vseh prihodkov, ki so bili razporejeni s proračunom občine Krško v letu 1985 v okviru določil družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. 3. člen Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1986 in se morajo prikazati v zaključnem računu občine Krško za leto 1986. 4. člen Izvršni svet skupščine občine je poblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov odloča o najetju kratkoročnega kredita iz rezervnega sklada skupščine občine Krško. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1, januarja 1986 dalje. Številka: 1-402-51/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 381. Na podlagi 2. odstavka 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski list, š. 12/125/82) je skupščina občine Krško na sejah zborov združenega dela in krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK o zagotav ljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizv odnji hrane v letu 1986 v občini Krško 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom občine Krško za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev. 2. člen Skupščina občina Krško z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana v občini Krško za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Krško potrebne za uresničevanje programa pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Krško. 3. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Krško se s tem odlokom uvaja za leto 1986 prispevek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 1,0%. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 15-145/82). 5. člen Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Krško sprejme na podlagi dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane program pospeševanja proizvodnje hrane. hrane v letu 1986 in za namene iz letnega programa sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Krško. 7. člen Sredstva za intervencije se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom ali pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 8. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje fprispevka iz 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 9. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1.1. 1986. Številka: 1-402-50/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 382. Na podlagi 156. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je občinska skupščina Krško na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije L V občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. ŽIBRET MARJAN za predsednika 2. KOSTEVC DANICA za namestnika predsednika 3. MASNEC MILAN za tajnika 4. METELKO JELKO za namestnika tajnika 5. URŠIČ JANEZ za člana 6. ŠRIBAR DRAGO zi namestnika člana 7. BEVK CVETO za člana 8. PLANINC IVANKA za namestnico člana 9. VOGRINC VLADIMIR za člana 10. LOGAR CIRIL za namestnika člana II. Člani občinske volilne komisije, imenovane s sklepom občinske skupščine Krško št. 111-69/81, z dne 24. novembra 1981, se razrešijo dolžnosti, v kolikor niso ponovno imenovani v občinsko volilno komisijo. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: K-l 11-39/85 Predsednik Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 383. Na podlagi 156. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela SKLEP o omenovanju volilne komisije za izv edbo volitev delegacij iz 36. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine I. V volilno komisijo se imenujejo: 1. PIRC ALOJZ za predsednika 2. ČUČEK MIRA za namestnico predsednika 3. KRANJC RAFAEL za tajnika 4. POLJANEC CVETKA za namestnico tajnika 5. POTISK ALBIN za člana 6. ŠELER JOŽE za namestnika člana II. Člani volilne komisije, ki so bili imenovani s sklepom skupščine občine Krško št. K-l 11-71/81, z dne 24. novembra 1981, se razrešijo dolžnosti, v kolikor niso ponovno imenovani v volilno komisijo. Ul. f, xi„n Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 6 Č'in Številka: K-l 11-41/85 Predsednik Sredstva iz 3. člena tega odloka se v letu 1986lahkouporabljajozanameneiz 7. Datum: 26. 12. 1985 skupščine občine Krško člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji BRANKO PIRC 384. Na podlagi 156. člena statuta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev delegacij iz 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine I. V volilni komisijo se imenujejo: 1. MOLAN IVAN za predsednika 2. GALE ZVONKO za namestnika predsednika 3. CVAR JOŽE za tajnika 4. NOVAK LOJZE za namestnika tajnika 5. RADI DRAGO za člana 6. BAJC BOJAN za namestnika člana II. Člani volilne komisije, ki so bili imenovani s sklepom skupščine občine Krško št. 111-70/81, z dne 24. novembra 1981, se razrešijo dolžnosti, v kolikor niso ponovno imenovani v volilno komisijo. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: K-l 11-40/85 Datum: 26. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC 385. Na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 156. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 12. 1985 sprejela 386. Skupščina občine Krško je na podlagi 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) na sejah zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 12. 1985 sprejela SKLEP 0 osnutku družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 L Javno se razgrne osnutek družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 z grafičnimi prikazi. Grafične prikaze je izdelal IGMP Sava Krško — TOZD Savaprojekt. 2. Grafične prikaze sestavljajo: 1. Publikacijske karte v merilu 1 : 107.000 — Razporeditev prebivalstva po naseljih — Sistem centralnih naselij — Tipologija naselij in funkcijska območja — Gibanje števila prebivalcev 2. Poseben kartografski del sestavljen iz temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in iz topografske karte v merilu 1 : 25.000. 3. Osnutek družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 z grafičnimi prikazi bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Skupščine občine Krško in v prostorih IGMP Sava Krško — TOZD Savaprojekt, od dneva objave tega sklepa naprej (30 dni). 4. Pripombe k osnutku družbenega plana občine Krško za obdobjeod leta 1986 do leta 1990 lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-3/84 Datum: 11. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC SKLEP o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986—1995/2000 1. Sprejme se dolgoročni družbeni plan občine Krško za obdobje 1986—1995 2000,ki v skladu s 142. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS vsebuje temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti: — splošno orientacijo za razvoj gospodarstva in družbe, — dolgoročne cilje in smeri razvoja, — spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe in razvoj samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov, — politiko za usmerjanje procesa urbanizacije, — skladnejši razvoj območja občine, — temeljne usmeritve za razvoj mest in naselij, — politiko prostorskega usmerjanja in posegov, razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, varstvo in izboljšanje življenjskega okolja in ohranitev ter razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, — pogoje za delo, bivanje, kulturo in rekreacijo in za preprečevanje zdravju škodljivih posledicr — usmeritve kadrov in politiko zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov, — krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite. 2. Dolgoročni družbeni plan občine Krško je na vpogled vsem občanom v izvršnem svetu skupščine občine Krško, občinskem komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva ter urejanje prostora, prostorski del pa tudi pri pooblaščeni organizaciji IGM Sava TOZD Savaprojekt Krško. 3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-30-9/85 Datum: 11. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC Občina Metlika 387. Izvršni svet skupščine občine Metlika je na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), na svoji 114. seji dne 12. 12. 1985 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »DACARJI« v Metliki 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta DACARJI v Metliki (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Urbanistični zavod PA Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. 2613 v januarju 1982. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urbanizem občine Metlika, soba št. 19/11. nadstropje in v prostorih krajevne skupnosti Metlika. Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti. 4. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-1/80 Datum: 12. 12. 1985 Predsednik izvršnega sveta MILAN VAJDA, 1. r. 388. Na podlagi 12. in 14. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80) ter 323. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 12. 1985 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva L Začasni ukrep družbenega varstva, ki gaje uvedla skupščina občine Metlika na seji vseh zborov dne 1. 3. 1985 (SDL, št. 6/85) zoper SGP PIONIR Novo mesto, TOZD Gradbena opcrativa Metlika, preneha veljati, ker zanj ni več razlogov. II. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 017-2/85 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 1. r. 389. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81. 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 32. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitčnega zbora dne 23. 12. 1985 in zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK OZAČASNEM PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Metlika ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 4,88%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 3. člen^ Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Metlika ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Metlika za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Metlika, vendar najdlje do M. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,50%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Novo mesto ne ugotovi, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Metlika, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: — od proizv. el. energ. 0.0295 din/KWH — qij uporab, vode 7.40jiin/m3 popustniki: od 5—10 mio na m5 80% od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85% od gor. tarife nad 30 mio na m3 90% od gornje tarife — oČT onesnažene vode 233.2(5 din/E — od pitne vode 3.25 din/m3 — od naplavin a) gramoz 130 din/m3 b) mivka 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtne dejavnosti 2,30% od da os. — od katastrskega dohodka 1,54% od k. d. — od davčne osnove 2,30% Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Metlika ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Metlika za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,20%; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 402-10/85 Datum: 24. 12. 1985 390. Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 1. r. Na podlagi 29. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) in 29. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS, št. 1/80), 19. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS, št. 35/79), 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79), 30. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 1/81), 43. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83), ter 245. člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 12. 1985 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,75%. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka plačujejo po stopnji 0,46%. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevka — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,80%. — iž dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alineje po stopnji 10,50%. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji'®,69% — za otroške dodatke po stopnji 1,80%. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,40%. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,30%. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevka iz dohodka po stopnji 0,30%. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevka iz dohodka po stopnji 0,03%. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacijo in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 402-9/85 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I. r. 2. člen Zazidalni načrti: — »Zvirkov vrh« ob Vinogradniški cesti v Metliki (SDL, št. 22/74) — »Industrijsko-skladiščna cona« ob Cesti XV. brigade v Metliki, (SDL št. 18/78), — »Breg revolucije I« v Metliki (SDL, št. 18/78) — »Ob Trdinovi poti« v Metliki (SDL, št. 29/78) — »Ob križišču« v Metliki (SDL, št. 19/79) — »Na Dacarjih« v Metliki (SDL, št. 9/80) — »Breg revolucije II« v Metliki (SDL, št. 11/81) — »Med Cesto XV. brigade in črnomaljsko cesto« v Metliki (SDL, št. 6/84) niso v nasprotju z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981 — 1985. 3. člen Deli zazidalnih načrtov »Naselje ob Sušici« (SDL, št. 9/80) in »Na Vcjarju« (SDL, št. 29/78) so v nasprotju z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981 — 1985. 4. člen Urbanistični red za občino Metlika (SDL, št. 7/68) ostane v veljavi najdalj do 31. 12. 1990, razen za območja, ki so z družbenim planom občine Metlika trajno namenjena kmetijski proizvodnji. 5. člen Grafični prikazi neusklajenih delov iz 3. in 4. člena tega odloka so na vpogled pri pristojnem upravnem organu skupščine občine Metlika. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-6/85 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 392. Na podlagi 16. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Ur. list SRS, št. 33/79) in 235. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list št. 24/83 in 9/84) se v drugem členu stopnja »0,54%« nadomesti s stopnjo »1,0%«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. I. 1986 dalje. Številka: 025-4/82 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., I. r. 391. Na podlagi 54. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84), 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981 — 1985 1. člen S tem odlokom skupščina občine Metlika ugotavlja, kateri deli urbanističnega programa, urbanističnega načrta, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981—1985 in se zato ne morejo izvajati. 393. Na podlagi 20. člena Zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane(Ur. list SRS, št. 1/79), 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Ur. list SRS, št. 3/82) in na podlagi 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Metlika in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane 1. člen Podaljša se veljavnost Odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Metlika in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane. 2. člen V 10. členu omenjenega odloka se stopnja 0,85% nadomesti sstopnjo 1,00%. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. Številka: 320-4/81 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., I. r. Občina Novo mesto 396. Na osnovi 22., 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 sprejela 394. Na podlagi 8., 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v I. trimesečju 1986 1. člen Proračunske potrebe občine Metlika se v 1. trimesečju 1986 do sprejetja proračuna za leto 1986 financirajo na podlagi proračuna za leto 1985. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo odhodki uporabljati največ do višine 25% prihodkov, razporejenih po proračunu za leto 1985. 3. člen Prihodki in dohodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Metlika za leto 1986. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1986. Številka: 400-1/85 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 395. Na podlagi 9.. 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1985 (SDL, št. 8/85) se 1. člen spremeni in se glasi: občinski proračun za leto 1985 obsega: — prihodke v znesku din 186.230.000 od tega: — razporejene prihodke din 184.730.000 — nerazporejene prihodke (tek. rezerva) din 1.500.000 2. člen Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/85 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., I. r. RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v letu 1986 Z resolucijo določamo temeljne usmeritve in naloge na pomembnejših področjih družbenoekonomskega razvoja, ob upoštevanju temeljnih ciljev, usmeritev in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, predloga srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, predloga dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dolgoročnega ter srednjeročnega družbenega plana socialistične republike Slovenije ter dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. S tem delavci, delovni ljudje in občani občine Novo mesto prevzemamo svoj del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja. 1. CILJI RAZVOJA V LETU 1986 - Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter krepitev vloge delavcev pri odločanju, predvsem pri razporejanju dohodka in sredstvih za razširjeno reprodukcijo, - Večanje obsega in kakovosti proizvodnje in storitev na podlagi boljšega koriščenja obstoječih zmogljivosti in delovnega časa ter odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, - Izboljšanje kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja z izboljšanjem organizacije dela, uvajanjem novih programov in sodobne tehnologije na podlagi lastnega znanja, s spodbujanjem k zmanjševanju porabe surovin in energije ter s spodbujanjem inovacijske dejavnosti, - Večanje obsega izvoza blaga in storitev ob istočasnem prehodu na kakovostnejši asortiman, ki bo izboljšal dohodkovne rezultate izvoznikov, - Spodbujanje oblikovanja skupnih planov in skupnih programov razvoja organizacij združenega dela na podlagi združevanja dela in sredstev ter dolgoročnega poslovnega sodelovanja, - Povečanje obsega tržne proizvodnje v kmetijstvu in izboljšanje preskrbe, - Dokončno opredelitev proizvodno-razvojnega programa Industrije motornih vozil in izvedba reorganizacije, - Uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja, spodbudnejša delitev osebnih dohodkov ter prizadevanje za ohranitev dosežene ravni življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, - Uvajanje sodobne informacijske tehnologije za modernizacijo poslovanja v organizacijah združenega dela, skupnostih ter v upravnih in drugih organih, - Izpopolnjevanje družbenega sistema informiranja, tako da bodo zagotovljene razumljive in kvalitetne informacije delavcem v organizacijah združenega dela in delegatom v družbeno-politični skupnosti, - Ohranitev dosežene ravni razvitosti družbenih dejavnosti ob razvijanju tistih programov, ki bodo pripomogli k uresničevanju ciljev družbenega razvoja in prilagajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih osebnim dohodkom delavcev enakih profilov v gospodarstvu občine, - Racionalna raba prostora in uresničevanje ciljev usklajanega prostorskega razvoja ter uresničevanje nove prostorske zakonodaje, pospešena priprava in sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo osnova za izvajanje planskih nalog, - Dosledno varovanje okolja, učinkovitejše odpravljanje posledic škodljivih vplivov na okolje in preprečevanje nastajanja novih. - Nadaljnja krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost. 2. GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1986 Na podlagi dosežkov v letu 1985 ter predvidenih gospodarskih tokov v letu 1986 načrtujemo naslednje materialne možnosti za leto 1986: Fizični obseg proizvodnje in storitev se bo v letu 1986 realno povečal za 3,0%. V industriji pričakujemo 3,1 odstotno rast obsega proizvodnje, v kmetijstvu 3,0 odstotno rast, v gradbeništvu 1,5 odstotno, v trgovini 1,5 odstotno, v gostinstvu in turizmu ter v prometu 3,0 odstotno rast v primerjavi z letom 1985. Predvideno povečanje fizičnega obsega proizvodnje bo prispevalo k 3,0 odstotni rasti družbenega proizvoda v letu 1986. Povečani obseg proizvodnje in rast družbenega proizvoda bomo dosegli ob 1,1 odstotnim povečanju zaposlenih. zap. št. ELEMENT Realna stopnja rasti v % 1. Obseg proizvodnje — industrija 3,1 — kmetijstvo 3,0 — gradbeništvo 1,5 — trgovina 1,5 — gostinstvo in turizem 3,0 — promet in zveze 3,0 2. Družbeni proizvod 3,0 3. Dohodek v gospodarstvu 2,8 4. Izvoz 4,5 5. Uvoz 4,0 6. Zaposlovanje 1,1 Zaradi hitrejše rasti sredstev za amortizacijo od rasti celotnega prihodka bo rast dohodka v gospodarstvu znašala 2,8%. Izvoz se bo povečal za 4,5% (okoli 7,5 mio USA $) s tem, da ne bo porušeno doseženo razmerje med konvertibilnim in ostalim izvozom. Načrtovani izvoz bo mogoče doseči ob 4,0% povečanju uvoza. Sredstva za družbene dejavnosti bodo v globalu ohranila dogovorjeno raven za leto 1985. SIS družbenih dejavnosti bodo v letu 1986 poračunale finančne presežke iz leta 1985. Dodatno bomo zagotovili sredstva za usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih, sredstva za zagotavljanje socailne varnosti, za otroške dodatke in podaljšanje porodniškega dopusta. Sredstva za splošno porabo bodo ostala realno na rgvni leta 1985. 3. NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1986 3.1. Kmetijstvo in živilstvo Obseg kmetijske tržne proizvodnje bo v letu 1986 povečan za 3,0%. Povečala se bo predvsem pridelava pšenice (4,0%), mleka (4,0%), pitane govedi (3,0%) in krompirja (8,0%). Tako bomo v kooperaciji za trženje pridelali 1.329 ton pšenice, 12.755.000 litrov mleka, 1.707 ton pitane govedi, 388 ton prašičev ter 3.260 ton krompirja. Kmetijska pospeševalna služba bo skrbela za uresničitev programa kmetijske tržne proizvodnje s tem, da bo kmete kooperante seznanjala z najnovejšimi agr-oukrepi ter sklepala z njimi pogodbe o sodelovanju. S sredstvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bomo pospeševali kmetijsko-tržno proizvodnjo, del sredstev pa bomo namenili vlaganjem v hribovita in kraška območja ter za druge naloge. Kmetijska zemljiška skupnost in Mercator KIT KZ Krka bosta pričela izvajati hidromelioracijo in komasacijo Mokrega polja na površini 100 oz. 200 ha ter melioracijo na področju Šentjernejskega polja (240 ha), agromelioracije na območju Veliki Kal — Kamence — Kamenje (1.400 ha) in Suhe krajine (150 ha) ter agromelioracijo in komasacijo Globodola (260 ha). Kmetijska zemljiška skupnost bo organizirala izdelavo agrokarte. Mercator KIT KZ Krka TOZD Brazda bo povečala obseg lastne proizvodnje in pridelala 1.265 ton pšenice, 5.710 ton koruze za silažo in zrnje, 200 ton semenskega krompirja, 64 ton hmelja, 680 ton jabolk, 474.000 litrov mleka, 130 ton pitancev, 100 ton oljne ogrščice, ter priredila 28.200 kg telet. 3.2. Industrijska proizvodnja Industrijsko proizvodnjo bomo v letu 1986 povečali za 3,1%, kar pa je pogojeno s povečanjem izvoza v industriji za 4,5%. Povečanje proizvodnje bo temeljilo predvsem na boljšem koriščenju proizvodnih zmogljivosti, boljši oskrbi z repromateriali, izboljšanju kooperantskih odnosov in na povečanem obsegu proizvodnje v Industriji motornih vozil. Organizacije združenega dela bodo v procesu prestrukturiranja opuščale tržno nezanimive proizvodne programe, zmanjševale bodo materialne stroške na enoto proizvoda, zlasti stroške energije. En* od nalog v organizacijah združenega dela bo tudi smotrnejše gospodarjenje z zalogami, da bi dosegli znižanje sredstev, potrebnih za pokrivanje zalog. Fizični obseg proizvodnje bodo znatneje povečali v Industriji motornih vozil, v tovarni zdravil Krka in v temeljnih organizacijah Iskre. 3.3. Zunanjetrgovinska menjava V organizacijah združenega dela si bodo prizadevali za izvoz proizvodov višje stopnje predelave. Izvoz se bo v letu 1986 povečal za 7,5 mio USA $ ali za 4,5% v primerjavi z letom 1985. Zaradi zmanjševanja povpraševanja doma se mora izvoz povečati hitreje kot obseg proizvodnje. Za dosego planirane rasti proizvodnje in izvoza bomo morali zagotoviti 4,0% rast uvoza, pri čemer se bo povečal delež uvoza opreme, 3.4. Zaposlovanje S produktivnim in racionalnim zaposlovanjem se bo število zaposlenih v občini povečalo za 300 delavcev, kar pomeni 1,1% povečanje števila zaposlenih. Povečani obseg proizvodnje bo potrebno doseči predvsem z izboljšanjem organizacije dela ter boljšim koriščenjem zmogljivosti in delovnega časa. Povečanje števila zaposlenih bo šlo na račun visoko kvalificiranih mladih kadrov, zato je potrebno vsaj 2/3 novih in nadomestnih potreb po delavcih nadomestiti s pripravniki. V organizacijah združenega dela bodo zaposlovali pripravnike najmanj za določen čas, da opravijo pripravniško delo in strokovni izpit ter tako dobijo možnost, da konkurirajo na razpisana delovna mesta. Štipendijsko politiko bomo prilagodili potrebam združenega dela po kadrih in jo usmerjali tako, da bo spodbujala vpisovanje mladine na višje in visoke šole, predvsem tehniških usmeritev. V skupnosti za zaposlovanje bomo v letu 1986 spremljali in izvajali ativnosti v okviru dogovorjene kadrovske politike, izvajali posredovanje za zaposlitev in skrbeli za varovanje pravic brezposelnih oseb ter aktivno sodelovali pri usmerjanju mladine v programe usmerjenega izobraževanja in pri izvajanju štipendijske politike. V okviru republike se bodo vključevali v aktivnosti za posodobitev informacijskega sistema na področju kadrovske dejavnosti. 3.5. Preskrba in blagovne rezerve Trgovske organizacije bodo izboljšale preskrbo občanov in preskrbo gospodarstva z reprodukcijskimi materiali. Zadolženi nosilci nalog bodo skrbeli za realizacijo nalog iz programa razvoja trgovine v občini. Izvršni svet bo skrbel za realizacijo programa oblikovanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, tako da bodo te dosegle konec leta 1986 normativ 40-dnevne oskrbe. 3.6. Cene Cene izdelkov in storitev bodo organizacije združenega dela oblikovale samostojno. Cene komunalnih storitev se bodo oblikovale v skladu z dogovorom v okviru komunalnih skupnosti. Stanarine se bodo oblikovale v skladu z dogovorom v okviru stanovanjskih skupnosti. S povečanjem stanarin bomo dosegli in obdržali 1,52 odstotni delež revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. 3.7. Razporejanje ustvarjenega dohodka in gibanje osebnih dohodkov Organizacije združenega dela bodo razporejale dohodek v skladu s svojimi samoupravnimi akti in planom za leto 1986. V delitvi dohodka bodo zagotovile povečanje deleža akumulacije najmanj za 1 strukturno točko. Sredstva za osebne dohodke se bodo v organizacijah združenega dela oblikovala v odvisnosti od doseženega obsega proizvodnje, produktivnosti, gospodarnosti, akumulativnosti in drugih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja. Delitev osebnih dohodkov mora biti odvisna od rasti proizvodnje, izvoza, delovne storilnosti in učinkovitosti gospodarjenja. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela se bodo oblikovala v skladu z usmeritvami republiške resolucije za leto 1986. 3.8. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo izvajale naloge iz srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. Temeljna naloga v letu 1986 bo sanacija obstoječih naprav in objektov ter njihovo redno vzdrževanje. V plan za leto 1986 bodo SIS materialne proizvodnje vključile naloge, ki jih bodo izvajale mladinske delovne brigade v Suhi krajini in tiste naloge iz programa manj razvitih krajevnih skupnosti, za katere bodo zagotovljeni viri financiranja. 3.8.1. Urejanje stavbnih zemljišč Sklad stavbnih zemljišč bo pridobival zemljišča v družbeno lastnino v soseskah: Irča vas — Brod, Cikava, Češča vas, Otočec, Dolenjske Toplice — Na Kamenju, Žužemberk — Stranska vas, Straža in Stopiče. Nadaljeval bo s pridobivanjem zemljišč za realizacijo obrtnih lokacij in individualnih hiš v Selih pri Dolenjskih Toplicah ter pridobival zemljišča za realizacijo posameznih objektov organizacij združenega dela. Nadaljeval bo s pripravo in komunalnim opremljanjem že začetih sosesk po zazidalnem načrtu Irča vas — Brod, Regrške košenice, v komunalno-servisni coni Cikava ter na Otočcu in v Žužemberku. Pričel bo z izvajanjem priprav za gradnjo po zazidalnem načrtu Dolenjske Toplice, Češča vas, Straža — Gmajna in Mrzla dolina. Prav tako bo izvedel priprave za oddajo obrtnih lokacij v Selih pri Dolenjskih Toplicah in v drugih krajih. Za realizacijo lokacij za Rome bo v soseski Žabjak pridobil zemljišče in izvedel pripravljalna dela za gradnjo. 3.8.2. Gradnja stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost bo nosilec družbeno usmerjene gradnje stanovanj v občini. V soseski Irča vas — Brod bo v letu 1986 dokončana gradnja 101 stanovanja. V isti soseski se bo začela gradnja 63 stanovanj in 2 zaklonišč s 500 zaklonskimi mesti. Predvidevamo, da bo v letu 1986 dograjenih 110 individualnih stanovanjskih hiš. Za hitrejše razreševanje stanovanjskih problemov, predvsem mlajših družin, je potrebno racionalno koriščenje stanovanjskih sredstev organizacij združenega dela. Samoupravna stanovanjska skupnost bo proučila potrebo po ustanovitvi stanovanjske zadruge v občini Novo mesto. Višino stanarine bomo usklajevali z gibanjem cen v gradbeništvu in uveljavljali politiko postopnega prehoda na stroškovne stanarine in stanarine uravnali na 1,52% delež od revalorizirane vrednosti stanovanj, ob tem pa bomo zagotavljali subvencije družinam z nižjimi dohodki. 3.8.3. Komunalno gospodarstvo Na področju vodooskrbe bo Komunala izvajala sanacijska dela za zaščito vodnih virov ter posodabljala zastarela vodovodna omrežja. Pripravljala bo investicijsko-tehnično dokumentacijo za izboljšanje vodooskrbe v skladu s srednjeročnim programom samoupravne komunalne skupnosti. Tovarna zdravil Krka bo začela z izgradnjo lastne čistilne naprave v Ločni. Nadaljevali bomo s sanacijo komunalne čistilne naprave v Novem mestu. vključno z odlaganjem gošč. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo Komunala nadaljevala z izgradnjo kanala »A«. Dograjena bo čistilna naprava na Otočcu. Samoupravna komunalna skupnost in Komunala bosta pripravljali projekte za gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v skladu s sprejetim srednjeročnim planom. Razširili bomo pokopališča v Šmihelu, Prečni in Šentjerneju. Proučili bomo možnost razširitve pokopališča v Ločni. Izvajali bomo raziskave vodnih virov regionalnega vodooskrbnega področja reke Krke v skladu s sprejetim projektom. Sanitarno deponijo v Leskovcu bomo razširili in jo usposobili za deponiranje posebnih odpadkov. Komunalna skupnost bo sofinancirala naloge, ki jih bodo izvajale krajevne skupnosti s posebnim poudarkom na pospeševanju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. 3.8.4. Cestno gospodarstvo Skupnost za ceste in Cestno podjetje bosta izvajala naloge iz srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990, pri čemer bo poudarek na vzdrževanju in sanaciji cest. Nadaljevali bomo z modernizacijo ceste Bršljin — Mirna peč. 3.8.5. Varstvo pred požarom V skladu z načrtom varstva pred požari bo SIS za varstvo pred požari usmerjala sredstva za posodobitev gasilske opreme in usposobitev Zavoda za požarno varnost. Zavod za požarno varnost se bo ustrezno organiziral ter izvajal naloge požarnega varstva, tehničnega varstva in dimnikarske dejavnosti. Sodeloval bo s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Sklenil bo samoupravni sporazum z uporabniki storitev interventne enote za odstranjevanje posledic izlitja nevarnih snovi. 3.9. Družbene dejavnosti Razvijali bomo tiste programe, ki neposredno in v največji meri prispevajo k rasti proizvodnje, produktivnosti ter k splošni kulturni ravni. Posebno pozornost bomo posvetili življenjskemu standardu zaposlenih in občanov. Izvajalcem bomo zagotavljali amortizacijo v predpisani višini. Del amortizacije bodo izvajalci združevali v okviru posamezne samoupravne interesne skupnosti in s temi sredstvi izvajali prednostne naloge. V letu 1986 bomo zagotavljali sredstva za osebne dohodke izvajalcev v taki višini, da praviloma ne bodo več zaostajali za osebnimi dohodki enakih profilov delavcev v gospodarstvu. Večjo skrb bomo namenili vzdrževanju in gospodarjenju z osnovnimi sredstvi v družbenih dejavnostih. 3.9.1. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok Ohranili bomo obseg programa priprave otrok na osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije. Družbeno pomoč otrok bomo dodeljevali na osnovi samoupravnega sporazuma o zagotavljanju socialnovarstvenih pravic, predvsem v funkcionalni obliki. 3.9.2. Osnovno šolstvo V skladu s programom življenja in dela osnovne šole bomo izvajali predmetnik in učni načrt za 6., 7., in 8. razrede tako, da bomo uresničili program postopnega uvajanja obveznega učnega načrta v vseh razredih osnovne šole. Celodnevno osnovno šolo bomo ohranili v dosedanjem obsegu. V program podaljšanega bivanja bomo vgrajevali elemente celodnevne osnovne šole. Občinska izobraževalna skupnost in Osnovna šola Vavta vas bosta v skladu z referendumskim programom pripravili vso potrebno dokumentacijo in pričeli z izgradnjo osnovne šole v Vavti vasi. 3.9.3. Usmerjeno izobraževanje Šole bodo nadaljevale z opremljanjem učilnic s sodobnimi učili in učili za računalništvo. Posebno skrb bomo namenili zagotavljanju ustreznih kadrov za kakovostno izvajanje vzgojnoizobraževalnih kadrov. Začeli bomo z izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu. Vpis učencev bomo usklajevali s potrebami združenega in samostojnega osebnega dela. Povečali bomo vpis v tehnično-proizvodne smeri. 3.9.4. Kultura Začeli bomo izboljševati položaj splošno-izobraževalnega knjižničarstva in izvajati naloge srednjeročnega plana razvoja kulture. 3.9.5. Telesna kultura Skrbeli bomo za športno aktivnost otrok in mladine. Povečali bomo število udeležencev v programu športne značke in pri udejstvovanju rekreacijske dejavnosti. S sredstvi amortizacije bomo sanirali in vzdrževali telesnokulturne objekte v občini. 3.9.6. Zdravstveno varstvo V osnovni zdravstveni dejavnosti bomo dali prednost preventivni dejavnosti. Prizadevali si bomo za učinkovito in racionalno izvajanje ambulantne in zobozdravstvene službe. Na področju bolnišničnega zdravstva bomo z združevanjem sredstev amortizacije in z drugimi aktivnostmi izboljševali pogoje dela in opremljenost. 3.9.7. Socialno skrbstvo V letu 1986 bomo vzpostavili skupno enotno evidenco prejemnikov družbene denarne pomoči. Pri dodeljevanju socialno-varstvenih pomoči bomo izvajali enotna merila, pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči pa bomo upoštevali dejanske življenjske razmere in vse vire dohodkov. 3.9.8. Raziskovalna dejavnost Raziskovalna skupnost bo financirala tiste raziskovalne naloge, ki lahko največ in najhitreje prispevajo k uresničevanju ciljev družbenega plana občine. 3.10. Splošna poraba in davčna politika V proračunu občine bomo zagotovili sredstva za izdelavo prostorske dokumentacije, posodobitev opreme in uvajanje sodobne informatike ter za normalno delovanje vseh dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. Davčna politika bo pomemben instrument razvojne politike. Z davčnimi olajšavami bomo krepili njeno socialno funkcijo. Vsak občan bo prispeval za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb sorazmerni delež z njegovimi materialnimi možnostmi. Uprava za družbene prihodke bo dosledneje preverjala podatke o napovedih zavezancev in ugotavljala realnejši celotni prihodek. Z ostrejšo kaznovalno politiko bomo zagotovili dosledno uresničevanje davčnih predpisov. 3.11. Naložbe Organizacije združenega dela s področja gospodarstva bodo svojo naložbeno politiko uskladile s kriteriji, ki jih vsebujejo planski dokumenti SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Razpoložljiva sredstva bodo vlagale predvsem v modernizacijo proizvodnje, za odpravljanje ozkih grl v proizvodnji ter za osvajanje dohodkovno in izvozno zanimivih programov. Industrija motornih vozil bo izvajala investicije v skladu z razvojno-sanacijskim programom. Tovarna zdravil Krka bo začela z izvajanjem naslednjih programov: modernizacija in razširitev tabletnega obrata, rekonstrukcija in modernizacija fermentacije in kemične sinteze, izgradnja čistilne naprave, nadaljevanje izgradnje vodarne I. etapa, izgradnja zaklonišča pri TOZD Izolacije, izgradnja objekta za predklinične raziskave ter izgradnja nadomestnih skladišč za TOZD Zelišča. Iskra TOZD H1POT Šentjernej bo vlagala v osvojitev serijske proizvodnje pri-kazalnikov na tekoče kristale. Iskra TOZD UPORI Šentjernej bo vlagala v modernizacijo opreme. Iskra TOZD TENEL Novo mesto bo vlagala v povečanje zmogljivosti in modernizacijo proizvodnje. Novoles bo zgradil lakirnico pri tovarni drobnega pohištva, posodobil montažo pri tovarni ploskovnega pohištva in tehnologijo na žagi, zgradil skladišče repromaterialov, posodobil sanitarije in garderobe pri tovarni stilnega pohištva ter zgradil manjšo hidrocentralo v Soteski. Novoteks bo nabavil opremo za metražno proizvodnjo. Labod bo nabavil računalnik in zgradil mehanizirano skladišče gotovih izdelkov. Gozdno gospodarstvo bo v sodelovanju s sovlagatelji pripravilo investicijsko dokumentacijo za izgradnjo mehanizirane žage v Zalogu. Gorjanci bodo nabavili 12 avtobusov, 20 tovornih vlačilcev in 12 prikolic. Mercator KIT KZ KRKA bo obnovila 5 ha sadovnjakov in 5 ha hmeljišč, nabavila opremo in vlagala v kooperacijo. Rekonstruirala bo trgovino v Straži, obnovila trgovino v Šmihelu in posobila opremo v mesnicah. Novotehna bo posodabljala trgovske lokale in rekonstruirala proizvodni obrat mizarstva v Mirni peči. Emona Dolenjka bo pristopila k rekonstrukciji stavbe Službe družbenega knjigovodstva. Mercator bo adaptiral oz. zgradil trgovino v Gotni vasi. SGP PIONIR bo vlagal sredstva v posodobitev gradbene mehanizacije, voznega parka in opreme, zgradil bo lakirnico pri TOZD-u MKI, preselil deponijo za gradbeno mehanizacijo v Češčo vas ter postavil silose za cement. Tovarna zdravil Krka bo adaptirala in širila zdraviliške in gostinske zmogljivosti v gradu Otočec, v zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice in v gostinskih obratih v Novem mestu. V družbenih dejavnostih bomo dokončali izgradnjo pralnice in energetskega objekta pri Splošni bolnišnici, začeli z izgradnjo osnovne šole v Vavti vasi v skladu z referendumskim programom in telovadnice pri Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu. Srednja kmetijska šola Grm bo začela z deli za usposodobitev sadovnjaka na površini 4 ha, zgradila bo večnamenski objekt za praktični pouk in učni čebelnjak, ter dokončala opremljanje doma za učence. Izvedli bomo pripravljalna dela za začetek modernizacije stadiona Bratstva in enotnosti, rekonstrukcije študijske knjižnice in gradnje lekarne v Novem mestu ter začeli graditi te objekte v okviru zagotovljenih sredstev. Krajevna skupnost Šmarjeta bo nadaljevala z izgradnjo doma družbenih organizacij. 3.12. Urejanje prostora in varstvo okolja Zavod za družbeno planiranje bo dokončal izdelavo naslednjih prostorskih dokumentov: ureditveni načrt Bršljin, zazidalni načrt Mrzla dolina I„ Straža—Gmajna, obrtno-servisna cona Cikava, Mirna peč — Češenska hosta, cona terciarnih dejavnosti Ragovo ter zazidalni načrt za romski naselji Žužemberk in Dobruška gmajna ter prostorske ureditvene pogoje za območje občine. Zavod bo izdelal spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Irča vas — Brod, zazidalni načrt Šentjernej — Center, ureditveni načrt krajevnega jedra Dolenjske Toplice, ureditveni načrt starega mestnega jedra v Novem mestu, spremembo zazidalnega načrta Novi trg, zazidalni načrt za blagovno-transportni center, zazidalni načrt za skladišče naftnih derivatov v Birčni vasi, zazidalni načrt za potrebe tovarne zdravil Krka (zdravilna zelišča in kozmetika) v Žabji vasi, zazidalni načrt Šmarjeta, zazidalni načrt za toplarno v Novem mestu ter po potrebi zazidalni načrt za osnovno šolo Vavta vas. Uporabniki prostora se bodo dogovorili o financiranju izdelave prostorske dokumentacije. Pri presoji vseh investicij bomo upoštevali njihov vpliv na okolje. Začeli bomo pripravljati kataster onesnaževalcev voda. Izvajali bomo odloke o zaščiti vodnih virov in voda. Onesnaževalci voda bodo v skladu z odlokom pripravili investicijsko-tehnično dokumentacijo za predčiščenje odplak. 3.13. Krajevne skupnosti ter skladnejši razvoj občine in regije Krajevne skupnosti bodo izvajale programe v skladu s svojimi referendumskimi programi. Svoje plane za leto 1986 bodo uskladile v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter z razpoložljivimi sredstvi. Razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti bomo pospeševali z uresničevanjem nalog, ki so zajete v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Da zagotovimo skladnejši regionalni razvoj bomo sodelovali s sosednjimi občinami. Pripravili bomo dogovor o skupnih temeljih plana štirih dolenjskih občin ter o skupnem programu razvoja trgovine. V skladu z uresničevanjem politike skladnejšega razvoja Suhe krajine bomo z občinami Trebnje, Kočevje in Grosuplje do konca meseca junija 1986 pripravili desetletni razvojni program in določili aktivnosti za hitrejši razvoj Suhe krajine. 3.14. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Pri nadaljnjem razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo dali poudarek povečanju aktivnosti družbene samozaščite, obrambnim pripravam in usposabljanju za delo v izjemnih razmerah. Utrjevali bomo mobilizacijsko sposobnost teritorialne obrambe ter zagotovili usposabljanje in utrjevanje njenih enot. Večji poudarek bomo dali zaščiti družbene lastnine in premoženja. 4. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepe na posameznih področjih gospodarskega in družbenega razvoja občine Novo mesto bodo konkretizirali naslednji dokumenti: 1. Letni plani SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti za leto 1986, 2. Program sklada stavbnih zemljišč za leto 1986, 3. Načrt zaposlovanja v letu 1986, 4. Program in finančni načrt sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1986, 5. Program dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, 6. Proračun občine Novo mesto za leto 1986. Številka: 30-03/80 Datum: 26. 12. 1985 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. 397. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74) in 223. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1985 1. člen V odloku proračuna občine Novo mesto za leto 1985 — v nadaljnjem besedilu: odlok (Skupščinski Dolenjski list štev. 8/85, 18/85 in 20/85), se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1985 obsega: a) skupne prihodke v znesku 645.489.000 din — razporejene prihodke 633.981.000 din — tekočo proračunsko rezervo 11.508.000 din« 2. člen Po 1. členu tega odloka je sprememba planiranih prihodkov in sprememba razporejenih prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1985 sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj po sprejemu. Številka: 400-01/85 Datum: 26. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. 398. Na podlagi 1. odstavka 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), 35. člena pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na svoji seji dne 26. 12. 1985 sprejela ODLOK o ureditvi zimske službe v naseljih v očini Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se uredi izvajanje zimske službe v naseljih v občini Novo mesto. 2. člen Zimska služba se izvaja: 1. na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah s pripadajočimi napravami, opremo in objekti (v nadaljnjem besedilu: ceste), s katerimi upravlja in gospodari Cestno podjetje Novo mesto. 2. na javnih poteh (mestne ulice in trgi, ki niso razvrščeni med lokalne ceste, dovozne, vaške, poljske, gozdne poti in druge krajevne poti), 3. na drugih prometnih površinah kot so: pločniki, parkirni prostori, funkcionalne površine, s katerimi gospodari Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto. II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 3. člen Zimska služba obsega naslednja opravila: 1. posipavanje z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in pluženje snega s cest, javnih poti in drugih prometnih površin, 2. odstranjevanje in odvoz snega s cest, javnih poti in drugih prometnih površin na določena odlagališča, v skladu z načrtom zimske službe, 3. odstranjevanje in odvoz snega z avtobusnih postajališč javnega prometa ter čakališč ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce na določena odlagališča v skladu z načrtom zimske službe, 4. čiščenje nadstreškov na avtobusnih postajališčih, 5. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov na križiščih, označenih prehodih za pešce in avtobusnih postajališčih v času odjuge, 6. čiščenje zasneženih prometnih znakov, 7. odstranjevanje snega in posipavanje proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem oziroma lokalnemu prometu v stanovanjskih naseljih, na javnih poteh in na pločnikih ob cestah, 8. odstranjevanje snega z glavnih peš poti na zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter sekanje in odstranjevanje odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in prometa. 4. člen Izvajalci zimske službe na prometnih površinah iz 2. člena tega odloka so: Cestno podjetje, DO Komunala in krajevne skupnosti, vsak od njih v svoji pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). Izvajalci opravljajo zimsko službo po načrtu zimske službe (v nadaljnjem besedilu: načrt). Izvajalca Cestno podjetje in DO Komunala sprejemata načrt vsako leto najkasneje do 15. oktobra. V načrtu mora biti naveden tudi prioritetni red čiščenja površin. Za čiščenje avtobusne postaje s parkirnimi prostori za avtobuse v Novem mestu skrbi izvajalec javnega prometa. Krajevne skupnosti sprejmejo tudi stalen načrt izvajanja zimske službe na svojem območju. 5. člen Izvajalci so odgovorni za ustrezno pripravljenost zimske službe, pri čemer morajo: 1. skrbeti za pravočasno izdelavo in sprejem načrta zimske službe, 2. redno vzdrževati vozni in strojni park in kakovostno uskladiščiti posipni material, 3. izvajati stanje pripravljenosti zimske službe po sprejetem načrtu in glede na meteorološke napovedi, 4. organizirati stalno dežurstvo na terenu ter tekoče spremljati podatke Hidrometeorološkega zavoda SRS v zvezi s padavinami in ohladitvami na območju občine Novo mesto, 5. preko sredstev javnega obveščanja obveščati občane o akcijah izvajalca zimske službe, 6. odstraniti novozapadli sneg v skladu s 3. členom tega odloka vsakokrat, ko ga zapade najmanj 10 cm. Z vozišča se mora sneg odstraniti tako, daje prometni pas širok najmanj 2,5 m. Sneg mora biti odstranjen do 8. ure oziroma 24 ur po sneženju. Če sneži več dni zaporedoma, je izvajalec dolžan plužiti najmanj vsakih 24 ur, 7. posipati ceste (asfalt, tlak, beton) ob poledici^ makadamske ceste je izvajalec dolžan posipavati po končanem pluženju. 6. člen Avtobusna postajališča s čakališči za potnike javnega primestnega prometa in z nadstreški (v nadaljnjem besedilu: postajališča) morajo biti očiščena v celotni dolžini, istočasno s cestami (po prioriteti). 7. člen Izvajalci zimske službe in upravljalci javnih prometnih površin z vsemi objekti in napravami na območju občine so dolžni uskladiti načrtezimske službe in operativno izvajanje zimske službe. Če izvajalci načrtov ne uskladijo, uskladi te načrte štab zimske službe. Izvajalci zimske službe (Cestno podjetje, DO Komunala in krajevne skupnosti) se med seboj sporazumejo o izvajanju zimske službe. 8. člen Zaradi koordinacije izvajanja zimske službe imenuje Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto štab zimske službe. Štab sestavljajo: predstavniki Cestnega podjetja, DO Komunale, Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto, Samoupravne interesne skupnosti za ceste, občinskega upravnega organa, pristojnega za promet, Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, Skupnosti KS in Postaje milice. Naloge štaba zimske službe so: 1. spremljanje izvajanja zimske službe in usklajevanje dela po načrtu, ki ga sprejmejo izvajalci, 2. usklajevanje akcij v primeru, ko je potrebno odstopiti od programskih nalog, 3. preverjanje smotrne uporabe delovnih sredstev in naprav, 4. dajanje pobud za izboljšanje organizacije zimske službe na podlagi vsakoletne analize izvajalcev zimske službe po končani zimski sezoni. III. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN 9. člen Skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni pred svojo zgradbo: 1. odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost, 2. odstranjevati sneg in ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, 3. posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, 4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje, 5. očistiti parkirne prostore, ki so v njihovi uporabi, 6. sekati in odstranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin. Za izvršitev obveznosti iz L odstavka tega člena morajo ob nezazidanih zemljiščih skrbeti lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci zemljišč. Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance iz prvega odstavka tega člena ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah. 10. člen Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko ga zapade najmanj 10 cm in še sneži in sicer vsak dan najkasneje do 8. ure zjutraj oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. ufo. Zavezanci zimske službe iz 1. odstavka 9. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, da je prehod širok najmanj 1 m in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njene funkcionalne površine. 11. člen Ob poledici je treba pločnike in peš poti posipati s peskom ali soljo. Prepovedano je posipavanje z odpadki, pepelom in drugimi podobnimi materiali. 12. člen Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezne in redno vzdrževane snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč s strešnih žlebov in odtočnih cevi mora zavezanec zavarovati javno prometno površino tako, da ni prehoda v času čiščenja. 13. člen Sneg s pločnikov, streh, drevja, grmovja, funkcionalnih in parkirnih prostorov ter drugih površin morajo zavezanci iz 9. člena tega odloka odstranjevati tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira javnega prometa. 14. člen V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. IV. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 15. člen V primeru izrednih snežnih padavin ali kadar odredi izvršni svet skupščine občine Novo mesto, prevzame občinski štab za civilno zaščito vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe. Štab za civilno zaščito lahko odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev. 16. člen Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega, ko gre za izredne ukrepe, vodi izvajalec na podlagi navodil občinskega štaba za civilno zaščito. V. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z denarno kaznijo od 60.000 din se kaznuje pravno osebo, če: 1. ne posipava z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in neplužisnega s cest, javnih poti in drugih prometnih površin (1. točka 3. člena), 2. ne odstranjuje ter ne odvaža snega s cest, javnih poti in drugih prometnih površin (2. točka 3. člena), 3. ne odstranjuje in ne odvaža snega z avtobusnih postajališč javnega prometa ter čakališč ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce (3. točka 3. člena), 4. ne čisti nadstreškov na avtobusnih postajališčih (4. točka 3. člena), 5. ne čisti mrež in odtočnih uličnih požiralnikov na križiščih, označenih prehodih za pešce in avtobusnih postajališčih v času odjuge (5. točka 3. člena), 6. ne čisti zasneženih prometnih znakov (t. točka 3. člena), 7. ne odstrani snega in ne posipava proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah (7. in 8. točka 3. člena), 8. ne opravlja zimske službe po načrtu zimske službe (2. odstavek 4. člena), 9. redno ne vzdržuje voznega in strojnega parka in kakovostno ne uskladišči posipnega materiala (2. točka 5. člena), 10. preko sredstev javnega obveščanja ne obvesti občane o izvajanju zimske službe (5. točka 5. člena), 11. ne odstrani novo zapadlega snega (6. točka 5. člena), 12. ne posipa cest (7. točka 5. člena), 13. ne odstrani snega in leda s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost (1. točka 9. člena in 10. člena), 14. ne odstrani ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi (2. točka 9. člena), 15. ne posipa pločnikov in dostopnih poti ob poledici (3. točka 9. člena in 11. člen), 16. ne očisti učilnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanja (4. točka 9. člena). 17. ne odstrani odlomljenih vej s svojih funkcionalnih površin (6. točka 9. člena). Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe. 18. člen Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje posameznika, če: 1. ne odstrani snega in leda s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost (1. točka 9. člena in 10. člen), 2. ne odstrasni ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi (2. točka 9. člena), 3. ne posipa pločnikov in dostopnih poti ob poledici (3. točka 9. člena in 11. člen), 4. ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanja (4. točka 9. člena), 5. ne očisti parkirnih prostorov, ki so v njihovi uporabi (5. točka 9. člena), 6. ne odstrani odlomljenih vej s svojih funkcionalnih zemljišč (6. točka 9. člena). 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo: cestno-prometni in komunalni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb, delavci organov za notranje zadeve in delavci občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Štab zimske službe se imenuje najkasneje v roku 30 dni po sprejetju tega odloka, za dobo štirih let. Po poteku tega roka so člani štaba lahko ponovno imenovani. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-04/85 Datum: 26. 12. 1985 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r. 399. Na podlagi 617., 618., 622. in 628. člena v zvezi z 9. točko 619. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), l.,9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 85,seji zbora združenega dela dne 26. 12. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1985 sprejela SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper delov no skupnost Zveze telesnokultur-nih organizacij Novo mesto 1. Skupščina občine Novo mesto nastopa zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih zoper Delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto, s tem da: I. ugotavlja, da so v Delovni skupnosti Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki prvega odstavka 619. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in po 3. alineji prvega odstavka 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) zaradi tega, ker: — vodja delovne skupnosti Jože Pečnik ni bil imenovan po predpisanem postopku, je pa kot nezakonito imenovani vodja delovne skupnosti ta opravila dejansko opravljal in pri tem delal v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti, — delovna skupnost v samoupravnih splošnih aktih nima določene vsebine in obsega posebnih pooblastil in odgovornosti, niti postopka za imenovanje delavcev, ki taka dela in naloge opravljajo, zaradi česar postopek za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Janeza Štruklja ni bil zakonito izveden, oz. ta delavec na taka dela sploh ni bil imenovan, čeprav jih je dejansko opravljal kot upravnik športnih objektov, — delovna skupnost nima urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti; II. odstavi vodjo delovne skupnosti in upravnika športnih objektov III. začasno omeji za dobo šest mesecev uresničevanje samoupravnih pravicde-lavcev glede odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev, odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na prvi in drugi stopnji IV. imenuje začasni organ za dobo šestih mesecev. 2. Funkcijo začasnega organa izvršuje kolegijski začasni organ v sestavi: 1. predsednik: Anton Šporar, dipl. pravnik, član IS in sekretar sekretariata za občo upravo občine Novo mesto 2. član: Marjan Somrak, ing. org. dela, direktor TOZD Tkanina Novoteks in podpredsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto 3. član: Jože Derganc, ekonomski tehnik, predsednik Občinske konference ZSMS Novo mesto, ki prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa (vodje delovne skupnosti) in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (upravnika športnih objektov) in sicer za dobo šestih mesecev, ter pravice odločanja v obsegu začasno omejenih samoupravnih pravic delavcev. 3. Začasni organ mora: — predlagati delavcem delovne skupnosti samoupravno ureditev odnosov, katerih neurejenost so razlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva, — poskrbeti za realizacijo takšnega razvida del in nalog, ki bo usklajen z organi Zveze telesnokulturnih organizacij, — poskrbeti za ureditev delovne discipline v delovni skupnosti in zahtevati uvedbo disciplinskih postopkov za storjene kršitve delovnih obveznosti, — po uskladitvi samoupravnih splošnih aktov poskrbeti, da bo vsaj tri mesece pred iztekom ukrepov družbenega varstva izveden javni razpis za dela in naloge poslovodnega organa (vodje delovne skupnosti) in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — mesečno poročati o delu izvršnemu svetu SOB Novo mesto. 4. O nadomestilu osebnega dohodka začasnemu organu za čas opravljanja funkcije odloči Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto in gre v breme delovne skupnosti. 5. Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv ter se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Obrazložitev: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto je z dopisom štev. VZ 184/85 z dne 6. 12. 1985 podal predlog občinski skupščini Novo mesto, danasto^ pi z začasnimi ukrepi družbenega varstva v Delovni skupnosti Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto (v nadaljevanju: delovna skupnost), zaradi nastalih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po 9. točki 1. odstavka 619. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in po 3. alinei prvega odstavka 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80). Bistvene motnje v samoupravnih odnosih, katerih ugotovitev predlaga občinski skupščini, so po njegovih navedbah v naslednjem: 1. Poslovodno funkcijo v delovni skupnosti opravlja Jože Pečnik, čeprav za opravljanje del in nalog vodje delovne skupnosti ni bil imenovan po predpisanem postopku. Delovna skupnost je torej poslovala brez zakonitega vodje. Jože Pečnik pa je ta dela in naloge dejansko opravljal in pri tem delal v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti. 2. Delovna skupnost v samoupravnih splošnih aktih nima določene vsebine in obsega posebnih pooblastil in odgovornosti, niti postopka za imenovanje delavcev, ki taka dela in naloge opravljajo, zaradi česar postopek za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Janeza Štruklja ni bil zakonito izveden, oz. ta delavec na taka dela sploh ni bil imenovan, čeprav jih je dejansko opravljal. 3. Delovna skupnost nima urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v predlogu ukrepov predlagal občinski skupščini, da nastopi zaradi izredno hudih kršitev z ukrepi, tako da imenuje začasni organ delovne skupnosti za čas šestih mesecev, kateri naj prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — upravnika športnih objektov. Začasni organ mora poskrbeti za samoupravno ureditev odnosov v delovni skupnosti, za realizacijo takšnega razvida del in nalog, ki bo v skladu z odločitvami organov Zveze telesnokulturnih organizacij, za delovno disciplino v delovni skupnosti in zahtevati uvedbo disciplinskih postopkov zaradi kršitev delovnih obveznosti ter za izvedbo javnega razpisa za dela in naloge poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi po uskladitvi samoupravnih splošnih aktov. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti obravnaval na seji dne 6. 12. 1985 in se s predlogom strinjal. Izvršni svet je v dogovoru z družbenim pravobranilcem samoupravljanja na seji dne 25. 12. 1985 dopolnil predlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti, s tem da se začasno za dobo šestih mesecev omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja po sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev, odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na prvi in drugi stopnji. Seje izvršnega sveta dne 25. 12. 1985 seje udeležil tudi predstavnik zbora delavcev delovne skupnosti ter vodja delovne skupnosti, ki sta poudarila, da se s predlaganimi začasnimi ukrepi družbenega varstva delavci delovne skupnosti strinjajo. Tako stališče so delavci delovne skupnosti posredovali občinski skupščini tudi z dopisom z dne 24. 12. 1985. Občinska skupščina ocenjuje, da je predlog za začasne ukrepe družbenega varstva, ki gaje podal družbeni pravobranilec samoupravljanja in skupaj z njim dopolnil izvršni svet skupščine občine zoper delovno skupnost, utemeljen, zakonit in primeren. Po določbah 9. točke 1. odstavka 619. člena zakona o združenem delu in tretje alineje 1. odstavka 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine nastanejo motnje v samoupravnih odnosih, če organ v organizaciji združenega dela (po določbi 634. člena ZZD velja smiselno tudi za delovno skupnost) ne opravlja zadev iz svojega delovnega področja ali prekorači svoja pooblastila in se s tem bistveno kršijo samoupravne pravice ali je prizadeta družbena lastnina ter če organizacija združenega dela nima urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oz. s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo ali v druge oblike združevanja dela in sredstev. Na podlagi ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki izhajajo iz obrazložitve predloga za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti, občinska skupščina zaključuje, da so nastale motnje v samoupravnih odnosih po prej cit. zakonskih določbah in sicer zaradi tega: — vodja delovne skupnosti je formalno prevzel dela in naloge dne21. 1. 1985, za kar je zbor delavcev sprejel sklep o sklenitvi delovnega razmerja, vendar razpisni postopek ni bil zakonito izveden oz. o imenovanju vodje delovne skupnosti ni nihče odločil, — vodja delovne skupnosti je pri opravljanju del in nalog prekoračil pooblastila (poskus vročitve sklepa komisije za delovna razmerja o prerazporeditvi upravnika športnih objektov, čeprav komisijao tem ni odločala) ter ni opravljal zadev iz svojega delovnega področja (ni skrbel za zakonitost dela, zakonite odločitve organov, izpolnjevanje delovnih obveznosti ter urejanje medsebojnih delovnih razmerij), — upravnik športnih objektov je bil nezakonito imenovan kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in bil od 29.9. 1981 pooblaščen za vodenje dela v upravi športnih objektov in zato bil tudi odgovoren za nekatera nepravilna ravnanja z družbeno lastnino (prisvojitev delavcev nekaterih predmetov iz prostorov športnih objektov) ter tudi za prekoračitev pooblastil pri sklepanju pogodb o oddaji športnih objektov, — delovna skupnost ima nekatere odnose v samoupravnih splošnih aktih urejene nezakonito, ali slabo urejene, nekatere odnose pa sploh nima urejenih, in sicer: vse določbe v samoupravnih splošnih aktih, ki opredeljujejo delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij in uprave športnih objektov so nezakonite; delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo biti opredeljeni v statutu; določbe o imenovanju vodje delovne skupnosti v statutu delovne skupnosti so nezakonite; delovna skupnost nima pravilnika o razvidu del in nalog ter reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev; določbe samoupravnih splošnih aktov tudi niso usklajene z akti in odločitvami organov Zveze telesnokutlrunih organizacij. Občinska skupščina tudi zaključuje, da so nastale motnje v samoupravnih odnosih v delovni skupnosti bistvene in izredno hude, saj so medsebojni-ednosi delavcev, predvsem pa vodje delovne skupnosti in upravnika športnih objektov, postali nevzdržni, delavci delovne skupnosti pa so tudi izrekli nezaupnico vodji delovne skupnosti, kar vse se odraža na zakonitosti in uspešnosti poslovanja delovne skupnosti. Za nastalo stanje pa sta odgovorna vodja delovne skupnosti in upravnik športnih objektov. Iz navedenega je občinska skupščina odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. POUK O PRAVNEM SREDSTVU; Sklep je v smislu 633. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve (11. člen Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine). Številka: 017-2/85 Datum: 26. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. 400. V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in na podlagi 5. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/85) je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto na svoji seji dne 8. 11. 1985 sprejel STATUT sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se podrobneje ureja organizacija in delovanje sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: sklad) skladno z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi. 2. člen Skladje pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon, odlok o njegovi ustanovitvi in pa statut. Delo sklada je javno. Ime sklada je »Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, p. o..<< Sedež sklada je v Novem mestu. Ljubljanska cesta 2. Sklad ima štampiljko okrogle oblike s premerom 3 cm in z napisom: »Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, p. o..<> 3. člen Za svoje obveznosti odgovarja sklad z denarmimi sredstvi, s katerimi razpolaga. 4. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada v okviru pooblastil, kot jih določa ta odlok in statut sklada, sklepa pogodbe in podpisuje za sklad. Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepov komisije za oddajo del, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitev komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada. V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna, tehnična in druga dela. II. NALOGE SKLADA 5. člen Sklad opravlja zlasti naslednje naloge: 1. financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, 2. sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje točke, 3. skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odločba o oddaji investicijskih del izvajalcem, 4. spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč, 5. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina in z njimi razpolaga sklad, 6. upravlja z denarni mi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi v skladu s svojim finančnim načrtom, 7. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. 6. člen Sklad je investitor izgradnje nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in investitor urejanja stavbnih zemljišč, kadar se urejajo na podlagi investicijskega programa, ki ga sprejme sklad. Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka sklad sklepa z organizacijami združenega dela in drugimi družbenimi pravnimi osebami ustrezne pogodbe, s katerimi se določajo medsebojne pravice in obveznosti. Za prevzete pogodbene obveznosti sklad samostojno odgovarja z denarnimi sredstvi, s katerimi razpolaga. 7. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Program nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje sklad skladno s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Letni program nalog sklada potrjuje občinska skupščina. O izvrševanju nalog sklada poroča upravni odbor sklada občinski skupščini. III. ORGANI SKLADA 8. člen Organi sklada so: 1. upravni odbor sklada, 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča, 3. stalna ali začasna delovna telesa, ki jih imenuje upravni odbor 9. člen Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada. Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema statut sklada in druge splošne akte, — sprejema letne programe dela, finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun sklada, — sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč, — odloča o najemanju kreditov in o drugih finančnih obveznostih sklada, — poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada, — predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, — daje pobudo občinski skupščini za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, — uveljavlja za občino predkupno pravico na stavbnih zemljiščih v zasebni lastnini, — predlaga občini prenose stavbnih zemljišč od drugih družbenih pravnih oseb na občino, — sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila, — imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, — daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee, — odloča o ugovorih zoper odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru ponudnika v javnem razpisu o oddaji zemljišča, — sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada, — skrbi za izvajanje nalog sklada s področja SLO in DS. 10. člen Upravni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov na način in po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada. 11. člen Upravni odbor dela na sejah. Seje upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik. Predsednik upravnega odbora je dolžan sklicati seje odbora, če tozahteva ena' tretjina članov upravnega odbora, komisije za oddajo stavbnega zemljišča ali funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila. 12. člen Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora v sodelovanju s fukcionarjem upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna-tehnična in druga opravila oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predlagajo sklic seje po tretjem odstavku prejšnjega člena tega statuta. 13. člen Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov, če s tem statutom ni določeno drugače. Predlog je sprejet na seji upravnega odbora, če je zanj glasovala večina vseh članov, če s tem statutom ni določeno drugače. 14. člen V primerih, ko odloča upravni odbor o sprejetju statuta letnega programa dela, finančnega načrta, periodičnega obračuna, zaključnega računa in o sporazu- mih, ki jih sklepa sklad, lahko upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov. V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov. 15. člen O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik upravnega odbora in zapisnikar. 16. člen Namestnik predsednika upravnega odbora nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti z vsemi njegovimi pooblastili. 17. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča: — o oddaji stavbnega zemljišča, — opravlja druge naloge v skladu s statutom in zadolžitvami upravnega odbora Komisija ima predsednika in štiri člane in ravno toliko namestnikov. Mandatna doba predsednika in članov komisije ter njihovih namestnikov traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani komisije ter njihovi namestniki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru sklada. 18. člen Predsednika ter člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča in njihove namestnike imenuje upravni odbor sklada. Predsednik in njegov namestnik se imenujeta izmed članov upravnega odbora sklada, ostale člane in njihove namestnike pa iz vrst strokovnjakov ustreznega področja dela. 19. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oziroma v njegovi odsotnosti namestnik predsednika. Komisija veljavno odloča o sestavi predsednika in štirih članov oziroma njihovih namestnikov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov. O delu komisije se piše zapisnik. 20. člen Stalna ali začasna delovna telesa sklada imenuje upravni odbor z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja z delovnega področja sklada ter da oblikujejo ustrezne predloge. Upravni odbor sklada z aktom o imenovanju določi naloge delovnim telesom, spremlja njihovo delo in jih razrešuje. IV. FINANCIRANJE SKLADA 21. člen Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem, 3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, 4. denarna sredstva, namensko združevana za urejanje stavbnih zemljišč, 5. druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka sc vodijo na računu sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po merilih in na način, ki so določeni z dogovorom o temeljih družbenega plana občine in družbenim planom občine. 22. člen Na podlagi virov sredstev iz prejšnjega člena in programa nalog iz 7. člena tega statuta, se s finančnim načrtom sklada opredelijo potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog sklada ter višina sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe. 23. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. V. JAVNOST DEL 24. člen Delo sklada je javno. Javnost dela zagotavlja sklad z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja s tem, da omogoča njihovim predstavnikom prisotnost dela na sejah organov sklada, z izdajanjem poročil o delu in na druge načine, ki omogočajo, da se javnost lahko seznani z njegovim delom. 25. člen Za obveščanje javnosti skrbi predsednik upravnega odbora sklada. 26. člen Sklad pri svojem delu sodeluje z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, še zlasti pa z izvršnim svetom skupščine občine in pristojnimi občinskimi upravnimi organi. VI. STROKOVNA SLUŽBA SKLADA 27. člen Strokovno-administrativno-tehnična ter druga opravila, ki so potrebna za delovanje sklada in izvajanje sklepov upravnega odbora, za delo komisij in delovnih teles sklada, opravlja občinski upravni organ, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada. Notranja organizacija upravnega organa, vrsta in obseg del, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti se uredijo s sporazumom, ki ga skleneta upravni odbor sklada in izvršni svet občinske skupščine. VIL SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKLADA 28. člen Poleg statuta ima sklad še naslednje samoupravne splošne akte: — pravilnik o knjigovodstvu, — pravilnik o SLO in DS, — druge samoupravne splošne akte v skladu z zakonom. 29. člen Upravni odbor sklada sprejme osnutek samoupravnega splošnega akta, ga da v 15-dnevno javno obravnavo, v kateri sodelujejo izvršni svet skupščine občine in drugi pristojni organi občinske skupščine ter družbeno političnih organizacij. Pojavni obravnavi upravni odbor sklada prouči pripombe in javne obravnave in pripravi predlog samoupravnega splošnega akta ter ga sprejme. 30. člen Samoupravni splošni akti sklada iz 28. členategastatutaseobjavijonaoglasni deski upravnih organov občine Novo mesto. VIII. KONČNE DOLOČBE 31. člen K statutu sklada daje soglasje občinska skupščina. 32. člen Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 33. člen Ta statut začne veljati z dnevom objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-02/85 Datum: 8. 11. 1985 Predsednik upravnega odbora sklada BORIS ŠKEDELJ, 1. r. K statutu sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 465-02/85 z dne 8. 11. 1985 je dala soglasje občinska skupščina občine Novo mesto na seji dne 26. decembra 1985. Skupščina občine Novo mesto predsednik UROŠ DULAR, 1. r. Občina Ribnica 401. Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. I. SRS, št. 37/85) in 192. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski Ust štev. 11/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na 57. seji dne 24. 12. 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ribnica 1. člen Za kritje stroškov veterinarsko higienske službe občine Ribnica se določijo sledeče pristojbine: — za pse 250,00 din — za goveda, konje 350,00 din — za teleta, žrebeta, prašiče, ovce in koze 155,00 din — za vsako uplenjeno visoko divjad, ki jo LD proda 310,00 din 2. člen Zavezanci poravnavajo obveznosti iz prejšnjega člena te odredbe: — imetniki psov ob cepljenju proti steklini in izdaji pasje znamke — posestniki kopitarjev in parkljarjev ob izdaji zdravstvenega spričevala 3. člen Pristojbine se odrejajo mesečno na zbirni račun Republiške takse na promet kopitarjev in parklarjev št. 51310-840-045-3182 — za veterinarsko-higiensko službo. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba z dne 28. 2. 1985 (Skupščinski Dolenjski list štev. 6/85). 5. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-2-85-01 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik izvršnega sveta SO Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 402. Na podlagi 28. in 2. odst. 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) ter 192. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na svoji 57. seji dne 24. 12. 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica I. 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: a) za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine: — do 10 ton din 1.900 - — za vsako nadaljno tono pa še po 190.- b) za kosovno pošiljko: — kopitarjev in odraslega goveda od komada 252.- — telet od komada 137,- — prašičev in drobnice od komada 147,- — žive perutnine, za vsakih 50 kom. 17.- — za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev 277.- c) za meso kopitarjev in parkljarjev od 1 kg 100 — za divjačino od 1 kg 0.83 — za perutnino od kg 0.83 — za drobovino od kg 0.83 — za ribe, rake, polže tudi žive od kg 0.60 — za mast od kg 1.25 — za mleko od litra 0.77 — za mlečne izdelke od kg 0.77 — za jajca cela od komada 0.090 — za jajčne izdelke od komada 0.73 — za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji kopitarjev, rogovi, kostna moka, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kužni odpadki itd. od 1 kg 0.15 d) Če pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, kije pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v višini 1.900 - din za vsako začetno uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: — za vsako molznico din 660.- Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, zakolov domačih živali in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina: — za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled din 1.900,- 4. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku din 380.- II. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50%. III. Pristojbino za pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko obračunavajo tudi mesečno. IV. Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 51310-840-045-3182 Republiška taksa za promet s parkljarji in kopitarji. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec oziroma takoj, če bi pobrana sredstva presegala blagajniški maksimum. V. Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure dipl. veterinarja. VI. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba z dne 20. 12. 1984 (Skupščinski Dolenjski list štev. 2/85). VII. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-2-85-01 Datum: 24. 12. 1985 Predsednik izvršnega sveta SO Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 403. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82)jenaseji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985, ter družbenopolitičnega zbora dne 27. 12.1985 skupščina občine Ribnica, sprejela ODLOK O ZAČASNEM PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica ne ugotovi, daje samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Ribnica, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,195% in prispevek iz čistega dohodka v višini 4,805% osnova za obračun obeh prispevkov je bruto osebni dohodek. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ribnica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ribnica za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Ribnica, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,4%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava ne ugotovi, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine Ribnica, vendar najdlje do 30. junija 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi: 1. Količinske osnove: '— od proizv. el. energ. 0.0295 din/KVH — od uporab, vode 7.40 din/mJ popustniki: od 5—10 mio na m3 80% od gornje tarife od 10—30 mio na m3 85% od gornje tarife nad 30 mio na m3 90% od gornje tarife — od onesnažene vode 253.20 din/E — od pitne vode 3.25 din/m3 -r- od naplavin ! j>0 130 din/m3 a) gramoz 130 din/m3 b) mivka 900 din/m3 2. Vrednostne osnove: — od obrtne dejavnosti 2,3% od davčne osn. — od katastrskega dohodka 1,54% od k. d. — od davčne osnove 2,30% Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skpnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 5. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in sejim ugotavljadohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom občine in sicer dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ribnica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Ribnica za obdobje 1986-1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986. Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz. dohodka v višini 0,3%; osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986. Številka: 420-5-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 404. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodnemenjavedelafUr. I. SRS, št. 17/79) in člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. I. SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. I. SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I. SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. I. SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. I. SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. I. SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. I. SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 165. člena sta- tuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je Skupščina občine Ribnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora KS in zbora združenega dela, dne 27. 12. 1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporzumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,50. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,43. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,30 — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alineje, po stopnji 10,70. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,38 — za otroške dodatke po stopnji 0,70. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,73. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,45. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,25. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,02. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. 11. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986. Številka: 402-18-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik SO Ribnica STANKO RUS 405. Na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. ) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 I. člen Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 in sicer po stopnji 0,2%. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu z programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 namenjajo: — za osnovno preskrbo delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega, — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motne na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ribnica. Sredstva se v skladu vodijo ločeno in se uporabljajo za: — nabavo blaga za stalne občinske blagovne rezerve — obnavljanje rezerv — kritje manipulativnih stroškov in za kritje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja — rekonstrukcijo skladišča za občinske blagovne rezerve — in kritje dela obresti za občinske blagovne rezerve. S sredstvi razpolaga v skladu z programom izvršni svet skupščine občine Ribnica. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. januarjem 1986. Številka: 402-17-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 406. Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986. (Ur. list SRS, št. ). 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z planskimi dokumenti občine Ribnica za obdobje 1986— 1990se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev. Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena. 2. člen Skupščina občine Ribnica z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu z planskimi dokumenti občine Ribnica, potrebni za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnjev občini. 3. člen Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo programa pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1986 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,70%. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ribnica, ki je bil ustanovljen na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Ur. list SRS, št. 1/79). 5. člen Zbrana sredstva po 3. členu tega odloka se v letu 1986 uporabijo le za namene določene v 7. členu in drugem odstavku 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, v skladu z dogovorom o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986, ki ga sprejmejo vsi občinski samoupravni skladi, na podlagi 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 ter za namene, kijih določi Skupščina občine Ribnica z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za leto 1986. 6. člen Sredstva samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ribnica se prvenstveno namenjajo za: — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji — pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi — povečanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe — kritje dela obresti za kredite dane iz sredstev hranilno kreditnih služb do leta 1980 — sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v SRS — namene določene z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za leto 1986. 7. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane po 1, 2, 3 in 7 alineji prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, da z organizacijo združenih kmetov oziroma organizacijo združenega dela s področja preskrbe s hrano, sklenejo sporazum oziroma pogodbo o proizvodnem sodelovanju in da svoje obveznosti tudi izpolnjujejo. 8. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. člena tega odlok.i je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka:402-16-85-01 Datum: 27.12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 407. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih nih potreb v občini Ribnica v prvem trimese- a 1986 1. člen Potrebe občinskih upravnih organov, pravosodnih organov in drugih uporabnikov sredstev splošne porabe v občini Ribnica se v prvem trimesečju leta 1986, dokler ne bo sprejet proračun za leto 1986, financirajo na podlagi proračuna za leto 1985. 2. člen Trimesečni odhodki ne smejo presegati 25% izvršenih odhodkov po proračunu za leto 1985. 3. člen Odhodki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna za leto 1986. 4. člen Odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati 1. 1. 1986. Številka: 400-10-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 408. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur. list SRS, št. 26/73) in 168. člena statuta občine Ribnica, je skupščina občine Ribnica sprejela na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica 1. člen Odlok o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 9/85) se dopolni tako, da se za 3. členom odloka doda nov 3a člen, ki se glasi: »Poleg kmetij, navedenih v seznamu, so zaščitene tudi tiste kmetije, za katere se vodi zapuščinski postopek in ki jih je kot take opredelila Kmetijska zemljiška skupnost na podlagi 27. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-8-84-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 409. Na podlagi 137. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski listšt. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 sprejela SKLEP o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1985 1. člen Skupščina občine Ribnica soglaša z odločitvijo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1985. 2. člen Amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj iz prejšnjega člena znaša 1% od vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost obračuna amortizacijo po določilih tega sklepa za leto 1985. Osnova za obračun amortizacije je vrednost stanovanja v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1985. 4. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 428-1-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 410. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1985 (Skupščinski Dolenjski list štev. 18/85) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1985 obsega: prihodke v znesku 158.977.000 od tega — razporeditev po posebnem delu proračuna 154.256.000 — razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 4.721.000« 2. člen Bilanca prihodkov in razporeditve prihodkov proračuna občine Ribnica je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se za leto 1985. Številka: 400-7-85-01 Datum: 27. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS BILANCA PRIHODKOV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1985 Namen Prihodki Znesek din 1. Davki od dohodka in OD 61.490.000 2. Prometni davki 74.376.000 3. Davki na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in drugi davki 3.267.000 4. Takse 4.996.000 5' > Prihodki po osebnih predpisih. prihodki organov DPS in drugi prihodki 8.105.000 6. Republiška dopolnilna sredstva 5.438.000 7. Prenešeni prihodki iz prejšnjega leta 1.305.000 Skupaj prihodki 158.977.000 Namen Razporeditev prihodkov Znesek din 01 Sredstva za delo upravnih organov 92.326.000 02 Negospodarske investicije 426.000 04 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 640.000 05 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 29.568.000 06 Sredstva za družbene dejavnosti 11.680.000 07 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 18.066.000 08 Stalna proračunska rezerva 1.550.000 09 Tekoča proračunska rezerva 4.721.000 Skupaj razporeditev prihodkov 158.977.000 Občina Trebnje 411. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), 51. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 213. člena statuta občine Trebnje je zbor združenega dela na seji dne 25. 12. 1985 sprejel ODLOK o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Trebnje 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti, cestnega gospodarstva in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom uvede začasno plačevanje prispevkov za solidarnost in vzajemnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za vzdrževanje cest, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom. 2. člen Delavci v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek, za naslednje namene: — 1,550% Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje — za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj na ravni občine — 0,132% Izobraževalni skupnosti Slovenije — za sanacijo adaptacijo oziroma za dograditev bivalnih prostorov v zavodih za usposabljanjeotrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — 0,003% Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije za ureditev bivalnih pogojev udeležencev MDA. 3. člen Delavci v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih prispevajo v letu 1986 za vzajemnostno reševanje stanovanjskih vprašanj v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje akontacije iz čistega dohodka v višini 1,675%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 4. člen Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, za pri njih zaposlene delavce ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, prispevajo nepovratno pri Samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva za naloge iz 2. in 3. člena tega odloka iz dohodka, v višini 3,360%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 5. člen Delavci v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje cest Samoupravni interesni skupnosti za ceste občine Trebnje iz dohodka, v višini 1,40%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 6. člen Delavci v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe Samoupravni komunalni interesni skupnosti Trebnje iz dohodka, v višini 1,40%, osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 7. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena Območne vodne skupnosti Dolenjske, v skladu z družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990, po naslednjih stopnjah in tarifah: — povračilo od davčne osnove — 2,30% od davčne osnove — povračilo od obrtne dejavnosti — 1,15% od davčne osnove — povračilo od kmetijske dejavnosti — 0,56% od KD — povračilo od proizvedene KWh — 0,0171 din/kWh — povračilo od onesnažene vode — 137,36 din/E — povračilo od uporabljene vode — 4,02 din/m3 — povračilo od pitne vode — 1,71 din/m3 — odškodnina od naplavin — 57,22 din/m3. 8. člen Delavci v delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Trebnje iz dohodka, v višini 0,30% osnova za obračun je bruto osebni dohodek. 9. člen Prispevki za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje občine Trebnje in Območne vodne skupnosti Dolenjske se plačujejo po tem odloku do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, vendar najdalj do 31. 12. 1986. O uveljavitvi samoupravnih sporazumov o temeljih planov morajo te skupnosti takoj obvestiti skupščino občine Trebnje. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov in iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov, seštejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih skupnosti. Poračun mora biti opravljen po zaključnem računu za leto 1986. 11. člen Ta odlok sc objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. januarja 1986. 412. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka v območjih delov katastrskih občin: Dobrnič, Korita, Stehanja vas in Sela Šumberk 1. člen S tem odlokom se na predlog M-KIT Kmetijske zadruge Trebnje in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Trebnje uvede agromelioracijski postopek za izvajanje agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v delih katastrskih občin: Dobrnič, Korita, Stehanja vas in Sela Šumberk. Agromelioracija se izvede po projektih, ki jih je izdelala strokovna služba Kmetijske zadruge Trebnje v novembru 1985 in jih je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Trebnje. 2. člen Agromelioracijsko območje obsega skupaj 456 ha kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Meje območij so vrisane v katastrskih kartah, katere po en izvod hrani pristojni občinski upravni organ, Kmetijska zadruga Trebnje, Kmetijska zemljiška skupnost občme Trebnje ter krajevni skupnosti Svetinje in Sela Šumberk. 3. člen Agromelioracije, ki obsegajo zlasti odstranjevanje kamenja in grmovja, izravnavo nastalih jam ter uvedbe donosnejše kulture, so v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1986— 1990, planom Kmetijske zadruge Trebnje, Kmetijske zemljiške skupnosti občine Trebnje ter Zveze vodnih skupnosti Slovenije. 4. člen Investitor agromelioracijskih del je Kmetijska zadruga Trebnje. Investitor zagotovi sredstva s kreditnimi pogodbami, sklenjenimi z lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov tako, da 80% sredstev zagotovi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 20% sredstev pa lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če ni mogoče skleniti pogodbe z lastniki oziroma uporabniki zemljišč, se dela izvedejo na njihov račun na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik mora poravnati vse obveznosti iz 5. člena tega odloka, lahko pa svoje obveznosti poravna tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. 5. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje, odstraniti izruvano kamenje, zasuti nastale jame, preorati in zasejati zemljišče. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del, vendar morajo biti dela zaključena do konca leta 1987. 6. 'člen Kultura in način rabe melioracijskih površin mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju so pri rabi zemljišč vezani na proizvodni program, ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju. 7. člen Glede na specifičnost lege in reliefa kmetijskih zemljišč (terasaste lege, hribovit in značilen kraški teren) se na agromelioracijskem območju ne bodo gradile skupne melioracijske naprave in objekti, razen že obstoječih poti. 8. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter sredstvih za izvedbo agromelioracije. 9. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 324-04/85-10 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ, I. r. Številka: 420-014/85-10 Datum: 25/12-1985 413. Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ I. r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 203. členu ct:itnt:i nhNne Trehnie (Skunščinski Doleniski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82)sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 37. seji dne 25. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1985 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1985 se spremeni tako, da se glasi: »Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo din 236,973.000 in se razporedijo — za splošne družbene potrebe din 235,473.000 — za tekočo proračunsko rezervo din 1,500.000 2. člen 1. Zviša se vrsta prihodkov: 2 — Prihodki od davkov iz osebnega dohodka din 1.450.000 3 — Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter prihodki od davka na promet nepremičnin din 600.000 5 — Prihodki od taks din 1,580.000 6 — Prihodki po posebnih predpisih din 12,387.000 7 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki din 3,620.000 SKUPAJ din 19,637.000 2. Zniža se vrsta prihodkov: 4 — Prihodki od drugih davkov din 74.000 3. člen V posebnem delu proračuna za leto 1985 se izvršijo spremembe tako, da se: 1. Zviša namen: 1 — Sredstva za delo upravnih organov din 6,980.000 2 — Sredstva za posebne in druge namene upravnih organov din 5,726.000 4 — Sredstva za intervencije v gospodarstvu din 40.000 5 — Sredstva, prenesena drugim DPS din 5,130.000 6 — Sredstva za družbene dejavnosti din 52.000 7 — Sredstva za druge splošne potrebe din 1,675.000 8 — Izločanje sredstev rezerv din 193.000 SKUPAJ din 19,796.000 2. Zniža namen: 9 — Drugi dohodki din 233.000 4. člen Zvišanja in znižanja k posameznih oblikah in razporednih skupinah so raz- vidna iz bilančnega dela proračuna. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-7/78-10 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ 1. r. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINETREBNJEZA LETO 1985 A. PRIHODKI Vrsta VRSTA PRIHODKA Znesek din 1 Prenesena sredstva 105.000 2 Prihodki od davkov iz osebnega dohodka 71,750.000 3 Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter prihodki na promet nepremičnin 33,420.000 4 Prihodki od drugih davkov 6,720.000 5 Prihodki od taks 10,080.000 6 Prihodki po posebnih predpisih 97,134.000 7 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 13,800.000 8 Prihodki od drugih DPS 3.964.000 SKUPAJ (I do 8) Z36.973.000 . ODHODKI Namen RAZPORED PRIHODKOV Znesek din 1 Sredstva za delo upravnih organov 119.959.000 2 Sredstva za posebne in druge namene upravnih organov 11,621.000 3 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 4,706.000 4 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 1,727.000 5 Sredstva, prenesena drugim DPS 50.109.000 6 Sredstva za družbene dejavnosti 7 Sredstva za druge splošne potrebe 8 Izločanje sredstev rezerv 9 Drugih odhodki SKUPAJ (1 do 9) 414. 14.703.000 23.954.000 2.363.000 7.831.000 236.973.000 Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjavedela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 213. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela dne 25/12-1985 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE TREBNJE 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Trebnje, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,92%. 3. člen Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,22%. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,71% — iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee po stopnji 13,07%. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,08% — za otroške dodatke po stopnji 1,125%. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27%. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,38%. 8. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,28%. 9. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0.04%. 10. člen Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986. II. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Številka: 402-031/85-10 Datum: 25/12-1985 Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ I. r. 415. Na podlagi 4. odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1985 sprejela ODI.OK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1986 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev splošne porabe v občini Trebnje se v prvem trimesečju 1986 do sprejetja proračuna občine za leto 1986 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1985. 2. člen Odhodki iz 1. člena ne smejo presegati 25 odstotkov odhodkov izvršenih po proračunu za leto 1985. 3. člen Odhodki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Trebnje za leto 1986 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986. POPRAVKI Številka: 402-031/77-10 Datum: 25/12-1985 417. Popravek objave odloka o cenah za geodetske storitve V 19. številki SDL z dne 28. novembra 1985 je prišlo pri objavi odloka o cenah za geodetske storitve do izpustitve dela teksta v 2. členu pod številko 1, ki se v popolnem tekstu glasi: 1. PARCELACIJA 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 din 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 8.400 din 2.2. Za vsak nadaljni 0,3 ha 2.475 din 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 2.100 din 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50% V 2. členu v točki 4 je v prvi vrsti namesto ■ »prenos posebnih meja« pra- vilno »prenos posestnih meja.« Sekretar Skupščine občine Krško ŽIVKO ŠEBEK V 20. številki SDL je prišlo v odloku št. 318. do napake. Drugi člen. ki ga v celoti ponavljamo, se pravilno glasi: 2. člen Predsednik skupščine občine AVGUST GREGORČIČ 1. r. Davek na promet nepremičnin se plačuje v naslednji višini: 1. za kmetijska zemljišča se plačuje od prometne vrednosti po stopnji 15% 2, za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od vrednosti m’ po progresivni lestvici od prometne vrednosti. 416. Na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in l /82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 12. 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv za leto 1986, se s tem odlokom uvaja v letu 1986 poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5%. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Trebnje in se vodijo ločeno. Ta sredstva se uporabljajo za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv ter kreditiranja nabave tržnih blagovnih rezerv za odročnejše kraje v občini. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz I. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od I. I. 1986 dalje. , Predsednik Številka: 402-029/85-10 skupščine občine Datum: 4/12-1985 AVGUST GREGORČIČ OSNOVA STOPNJA din din % din din % nad 72 -15 nad 72 do 215 10,80 + 20 nad 72 nad 215 do 358 39,40 + 25 nad 215 nad 358 do 429 75,15 + 30 nad 358 nad 429 do 500 96,45 + 36 nad 429 nad 500 do 572 122,01 + 42 nad 500 nad 572 do 644 152,25 + 48 nad 572 nad 644 do 715 186,81 + 54 nad 644 nad 715 255,15 + 60 nad 715 3. Od prometa gradbenih objektov v višini 25% od prometne vrednosti in še dodatno na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo po naslednjih stopnjah: od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo za 1 m2 površine objekta znaša davek: do 1.430 15 nad 1.430 do 4.290 214,50 + 20 nad 1.430 nad 4.290 do 7.865 nad 4.290 AT9K0.'^/*\nad 7.865 967,25 «\nad 12.155 nad 7.865 do 12.155 nad 12.155 do 16.445 nad 16.445 /«.2t.6l*W5 +S.$liad 16.445 Uprava za družbene prihodke bo valorizirala lo točke prvega odstavka tega člena z indeksom por3 družbeni lastnini v SR Sloveniji. mesto lifccdavčrutf Ši gfadbe bv iz 2. in 3. t objektov v SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, krško. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnice m Trebnje izda|a Dl C. tozd Dolenjski list. Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din. izvod v prosti prodaji stane 10 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15.11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne filačuje temeljni davek od‘prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in tilmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto Tisk Tiskarna Novo mesto.