378
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja poroča se, da se zborovanje državnega zbora zanesljivo prične dne 4. decembra in da baje državni zbor zboruje samo do velike noči, potem pa se razpusti in se razpišejo nove volitve. Obravnaval bode razun proračuna za 1. 1885. važnejih predmetov samo pristojbinsko novelo, ne pa one pogodbe zarad gali-škega zemljiškega zaklada. — Končala se je ravno zanimiva pravda poslanca Schonererja zoper dunajskega „Tagblatta" vrednika. Porotaiki spoznali so oba kriva zarad razžaljenja časti in obsojen je bil vsak na zapor 4 tednov in 60 gold, globe od kavcije.
Iz Linca. —¦ Znaoi tukajšnji škof Rudigier je nevarno zbolel, prevideli so ga s sv. zakramenti, ker se je bolezen ponoči na torek shujšala , včeraj mu je baje odleglo. — Upamo, da Bog še dolgo življenje ohrani odločnemu in občespoštovanemu škofu.
Iz Budapešta. — Avstrijska delegacija sklenila je včeraj, ogerska pa danes svoje zborovanje, resnega nasprotovanja se ni pokazalo pri nobenem predmetu in mala razlika med sklepi delegacij poravnala se je brez skupnega zborovanja. Bilo je tedaj po vsem mirno zborovanje.
Francoska. — Kolera v Parizu vsled ugodnejega vremena uže pojema, število obolelih in umrlih znižala se je uže na polovico in zdravniški krogi se nadjajo, da z nastopom zime povsod in popolnem zgine. — Razprave Francoske s Kitajci še niso končane, pa tudi vojskovanje ni prenehalo, toliko pa se zagotovlja, da se francoski vladni krogi nadjajo, da se sklene stanovitna mirovna pogodba.
Egipt — Gordon je še živ, to potrjuje njegovo lastno ročno pismo z dne 4. t. m., v katerem naznanja vodju vojske, ki mu gre po reki Nilu na pomoč, da ima še dosti sredstev, braniti Hartum še nekaj časa zoper Mahdija, dalje pa, da je bil konzul francoski umorjen. — S to novico odvalil se je težek kamen angleški vladi, pa tudi Angležem sploh, kateri v generalu Gordonu častijo svojega najspretnejšega in najduhovi-tejšega vojskovodjo.
Nemška. — Pričela se je konferenca zarad afri-kanskega zapadnega bregovja. Rešiti se imajo vprašanja zarad prostega brodarstva na tamošnjih rekah zarad ustanovljenja nove proste države in pa načela zarad zasedanja tamošnjih dežel, katere še nimajo svojega gospodarja.