MIO XI., št* 3.
pw>w v goto Mink
V Uublianl, 17. lanuarja 1924*
V arganteadll le ml, lu»»iMMT md — totffco pravic«
kmrmm
{Jir«dnl5tv* in nprav*1: Ljubija na, $*tatburgova ulic* St 6/IL
:‘^W' mr
W8r
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna Stev. 1 01«, mesečno Din 3 —. celoletri* 35 Dhi - Z» Sane i*v*4 po 60 para.
Oglasi po dogovoru
Dopisi morajo biti franklram t«i podpisani, ter opremljen • itamp. dot! f ne organizacije Rokopisi sc ne vračajo. Reklamacije at poštnin« proste.
Glasilo Strokovne komisfle za Slovenilo. (Pokrajinski odbor OOSJ.)
Iskušnje z enotno fronto.
(Po članku -J. Oudegesta, tajnika Mednarodne strokovne zveze.)
Ko je Moskva v svoji vojni proti starim strokovnim organizacijam uvidela, da ne more zmagati, je izobesila mesto stare bojne zaBtave belo zastavo enotne fronte.
Ta formula je sama na sebi pravil-aa. Ne sme se je pa istočasno rabiti, ko se razbija brez načrta in vesti stare strokovne organizacije naprej. Vkljub vsem lepim zatrdilom nam neštete izkušnje jasno kažejo, da skušajo glasniki enotne fronte pod teni geslom — proletariat dalje cepiti.
Francoski komunistični železničarji so se obrnili pred kratkem v posebnem pismu na predsednika Mednarodne transportne zveze Roberta Williamsa s predlogom, naj se skliče nova svetovna konferenca vseh transportnih delavcev ■/. nalogo, da odstrani vse ovire, ki delavstvo umetno delijo in da se vpostavi solidna enotna fronta.
Robert Williams opozarja v svojem odgovoru na težave organiziranja take konference, predno ni prišlo v posameznih državah, ker so komunisti strokovni pokret razcepili do zbližanja in pravi:
Po moji misli bi morali Losowsky in njegovi prijatelji komunističnim organizacijam svetovati, da se priključijo žopet strokovnim organizacijam, od katerih so se ločile. To bi bilo najboljše sredstvo za vpostavitev enotne fronte v posameznih deželah. Mednarodna enotnost bi se na podlagi tega lahko dosegla.
Interesantno je, da je na Francoskem ena skupina francoskih železni-
čarjev na svojem pokrajinskem kongresu v Orleansu tudi sprejela ta sklep. Za sklep je glasovalo 46 delegatov, vzdržalo se jili je glasovanja 27 in le 3 so glasovali za dosedanji separatizem.
Vkljub temu komunisti tega sklepa, ki je ndejstvil enotno fronto, niso upoštevali, temveč so ustanovili novo komunistično strokovno organizacijo.
Zelo zanimiv je položaj v Nemčiji. Tam so vse . strokovne organizacije še enotne.
Moskva pa je ustanovila vkljub temu v Berlinu veliko tajništvo, v katerem je 18 tajnikov, z nalogo, da se borijo prti legalnim odborom strokovnih organizacij. Razven tega obstoja v Berlinu državni odbor zaupnikov opozicij rednih strokovnih organizacij.
Njihova naloga je delati za izvedbo sklepov Rdeče internacionale, z drugimi besedami delati proti pravilno izvoljenim odborom strokovnih organizacij in rušiti strokovni pokret.
Istočasno prihajajo odposlanci tega tajništva k našim strokovnim tajnikom in se pogajajo /.a sprejem v Mednarodno strokovno zvezo. To pa tajnika moskovske internacionale Losowskyja ne ovira, da razlaga svojim zvestim istočasno, da je amsterdamski strokovni pokret v popolnem razpadli.
Kdor je v stanu tako delati, temu ni za enotnost pokreta. Njemu je <moliia fronta slepilo, ki naj pomaga najprej rušiti. Predvsem naj se toraj neha cepiti — in resnična enotnost bo tu.
Dobra in slaba
bilanca.
Sedaj v začetku novega leta bodo gg. kapitalisti sestavljali svoje letne bilance, računajoč pri tem, v koliko bodo lahko povišati svojo osnovno glavnico, in koliko odstotno bodo delili devideh-de med seboj: njihova bilanca bo kazala, koliko so v pretečenem letu izpre-šali iz žuljev delavstva. Tudi Trboveljska družba bo imela v tem oziru krasno bilanco. Zakaj že lansko leto je bil .Keziiltat za njo zelo ugoden. I^etos pa Se posebno, ker je za 13% premog podražila, a delavstvu je dala samo 5% po-' viška mi plače. Preostane dražbi 8%, kar znaša, brez že itak visokega dobička letno računano pri povprečni dnevni produkciji 680 vagonov, na 312 delavnih dni, vagon po povprečno 3030. Din, že samo 51.427.584.— Din letno. Samo teh 8% znaša to svoto! To je dobra bilanca za gg. delničarje Trboveljske družbe!
Nasprotno pa so dobili rudarji že itak nezadostno plačani za svoje delo, samo 5% poviška, med tem ko je narasla draginja za povprečno 20%. Ako so imeli že pred tem 42% premalo plače, napram predvojnemu zaslužku, dnevno 3.20 K, se je kazalec njihove bilance v pretečenem letu premaknil za 15% na slabše: torej v celoti za 57*• ■ Pa ne še samo to; računati moramo izgubo zaslužka za 50 delavnih dni za časa stavke. Kar znaša povprečno za delavca dnevno 53.25 Din. Torej za 9000 delavcev znaša 24.162.500.- Din. Tukaj je prišteti še tudi stotine žrtev, ki so še danes brez dela ter umirajo z njihovimi družinami vred lakote in po-
Neiuveno postopanje.
Socialističen strokoven pokret je še enoten in združuje vse delavstvo.
Ce komu sedanje vodstvo ni všeč,
naj bi počakal vsaj do kongresa. —
O	\ e,liki noči se vrši kongres Glavnega !'Hdničkega Saveza. takoj za lem pa pokrajinski kongres strokovnih organizacij za Slovenijo, kjer lahko pride vsak na ki milo, kdor upa, da bo vodil naše strokovne organizacije boljše ko dosedanje vodstvo. Brez ozira na to. lojalne in dobrohotne kritike sedanjega našega dela nikomur ne bomo zamerili.
lo pa, kar si dovoljuje na p ra rti
strokovnemu pokretu zadnji čas 'Naprej, ni ne lojalna, ne dobrohotna kritika.
Strokovne organizacije so izdale, kakor delajo lo že dvajset let, svoj De-
lavski koledar. One so k temu menda tudi najbolj upravičene, ker združujejo lOkrat toliko članov, kakor vsaka izmed razbitih struj in strančic, j Naprej« trdi sedaj, da je to Korunov koledar«, čeprav s. Korun ni član strokovne organizacije, čeprav nima tudi drugače s koledarjem Strokovne komisije nič opraviti in ni zanj niti besedice napisal in čeprav je namenjen ves eventu-elni čisti dobiček listu Delavec, od česar bo imelo vse strokovno organizirano delavstvo brez razlike koristi.
Če je bila že težko razumljiva nelo-jaluost, da se je izdal poleg Delavskega koledarja še en koledar, je naravnost Uečuveno, da si upa o našem skupnem koledarju kdo tako pisati.
Poživljamo vse, ki nočejo, da razbijejo v našem pokretu še to, kar Je v njem zdravega, da zaustavijo to brezsmiselno, divjo gonjo, ki nam bo vse upropastila. Ob enem se zaletava list v
načrt »Delavske zavarovalnice*. Pripominjamo, da se vporabi glasom pravil ves eventualni čisti dobiček za te zavarovalnice za strokovne organizacije. —
Povdarjamo za organizacije, ne za njih sedanje vodstvo.
V začasni upravni odbor smo postavili glasom sklepa zadnje seje Strokovne komisije same ročne delavce, ki nimajo s prepiri te vrste nič opraviti, — da izpodbijemo že v naprej demagogiji tla. Vkljub vsemu temu, se imenuje projekt — kapitalističen. Kdor je zmožen pri vsem tem tako pisati, kakor piše Naprej, — ta se obnaša kot sovražnik organizacij, kojih sestavni del so tudi njegovi somišljeniki.
Delavstvo pod temi razprtijami trpi.
Zato naj skrbi, da se nas ne bo drznil nihče še hujše razdvajati, kakor smo že.
V strokovnih organizacijah je za vse prostor! Zato jih čuvajmo vsi!
Delavsko gibanje
manjkanja. Po vrhu pa jih še Trboveljska družba iz stanovanja meče.
Takšna je letos bilanca rudarjev Trboveljske družbe. Žalostna je ta bilanca, ki je bridko zrcalo za položaj delavstva. Tu je razvidno, kam pripelje delavstvo njegova razredna nezavednost in hinavsko izrabljanje agentov kapitala in političnih koristolovcev.
Rudarji spreglejte enkrat, iri storite to, kar zahtevajo vaši laslni interesi, bi pa morajo biti izvojevani na podlagi zdravega in pravilnega razrednega boja. Rudarji! Ako boste v prihodnjem letu to spozhali, in storili, se bo gotovo tudi kazalec vaše bilance obrnil na bolj«.
Koliko članov štejejo amsterdamska
internacionala in njej priključene strokovne zveze? Koncem leta 1922 je bilo priključenih Mednarodni strokovni internacionali 18,760.000 strokovno organiziranih delavcev. Zveza kovinarjev šteje 3.2 milijona članov, Zveza transportnih delavcev 2.3 milijona, Zveza rudarjev 2.1 milijona, Zveza tovarniških delavcev 2 milijona, Zveza tekstilnih delavcev 1.7 milijona. Zveza stavbinskih delavcev I.1 milijona in Zveza poljedelskih delavcev 1 milijon. Internacionalnim zvezam se je priključilo v letu 1922 na novo 41 državnih zvez.
Težek položaj nemških strokovnih organizacij. Silen padec nemške marke je spravil nekdaj tako bogate nemške strokovne organizacije na rob propada. 1’rihranki dolgih let so se spremenili pod posledicami zločinskega tiskanja denarja v prazen nič.
Strokovno časopisje je prisiljeno izhajati po dolgih pavzah. Organizacije si pomagajo z okrožnicami, ki so pa seveda le nepopolno nadomestilo za tisk.
Pod tem strokovne organizacije vsestransko trpijo.
Nemški podjetniki se tega silno veselijo.
Mednarodni proletariat je v plemeniti tekmi slcušal v tej sili pomagati.
Organizacije mednarodne strokovne zveze so nabrale za nemške strokovne organizacije dosedaj 77.058 dolarjev (okrog 7 milijonov dinarjev).
•lugoslovanski strokovni pokret pa je žal tako razbit, da se dosedaj ni mogel oddolžiti nemškemu pokretu, ki mu je bil v več, kakor enem oiuru učitelj in organizator, — niti s primernim solidarnostnim darom...
Trboveljska premogoknpna družba in njene plače. Zadnjič smo primerjali
plače v trboveljskem revirju in v čeških rudnikih.
Danes navajamo v svrho primerjave plače nižjih avstrijskih premogovnikov, kakor so -ugotovljene s kolektivno pogodbo z dne 21. decembra 1923.
(»lasom te pogodbe znaša povprečen minimalni dnevni zaslužek rudarja v rovu na dan 73 Din, rudarja v šahtu 90 Din, povprečen zaslužek vozača ali mladostnega delavca 53 Din. Temu nasproti plačuje Trboveljska svoje delavce 7.20 do 40 Din na šiht.
Plače naših radarjev so toraj enako kakor napram Češki tudi napram Av-
striji za okrog 50% prenizke. Tako daleč se je zasužnjilo naše delavstvo s pomočjo države. Kakšen zločin je napravila s tem država sama nad seboj, nam postane jasno iz sledečega razmišljanja:
Družba izplača vsako leto svojin? delavcem okrog 50 milijonov dinarjev premalo. Večina tega denarja pride v last inozemskih delničarjev.
Vsled tega, ker pusti odirati država svoje delavstvo, slabi svojo plačilno bilanco in svojo valuto v prav izdatni meri.
Kje so plačanci ali zločinci, ki morejo tako izdajstvo na državnih interesih z državnimi sredstvi podpirati?
Nemško narodno premoženje in njegov donos. Nemški narodno-gospodarsrki strokovnjak dr. Elsass priobčuje v angleškem »Ekonomistu« cenitev nemškega narodnega premoženja.
Po Helteriehovih cenitvah je znašalo leta 1913 nemško narodno premoženje 310 milijard zlatih mark.
Po odbitkih vsled odstopa Alzaško-l.otarinžke, — Pozna njske in Slezi je in po odpisih obrambne kvote, bi ostalo od te svote 208 milijard zlatih mark. —
Letni donos lega premoženj« se je cenil pred vojno s 40 do 41 milijardanlT Končen) 1921 pa ni znašal več nego 16 milijard zlatih mark. Nazadovanje donosa je pripisovati v prvi vrsti v ogromni meri znižanim plačam delavcev, na-stavljencev in uradnikov.
Danes je letni donos gotovo še nižji nego leta 1921.
Rantu šljun ja. k notici o a eniškem narodnem premoženju in njegovem letnem donosu. Od svote 310 milijard zlatih mark znašajo 3odstotne obresti 9 4 milijard mark. Najmanj eno četrtino nemške produkcijo so dobivali pred vojno rentniki.
Od 208 milijard znašajo 3odslolne obresti 6 milijard mark. Reparacijska bremena se cenijo na 60 milijard zlatih mark. Ako bi se vsi dohodki iz obresti za 10 let v to vporabili, — bi bile reparacije plačane.
Ako bi se odstopilo 30 odstotkov nemškega »ubstančnega premoženja francoskemu kapitalu bi bile reparacije takoj plačane. To pa bi donašalo francoskemu kapitalu letne rente 1.8 milijonov dinarfev. •—	~,?i|
STRAN 2.
»DELAVEC«
NaSe organizacije.
Strokovna komisija.
Vsem Osrednjim društvom! Vsu Osrednja društva naj statistične pote o svojem delovanju, bi so jih dobila od podpisanega tajništva takoj izpolnijo in vrnejo.
Tajništvo Strokovno komisije.
Delavski koledar 1924. smo do malega razpečali. Opozarjamo zaupnike naših organizacij, da za koledar ne bomo razpošiljali posebnih računov, temveč le čeke, na katerih bo naznačena neporavnana avota. Sodrugi naj čekov ne popravljajo, temveč naj nam morebitne napake sporoče.
Opozarjamo vse zaupnike, ki koledar razpečavajo, da bomo provizijo od-računali v koledarjih in to šele tedaj, ko denar za razprodane koledarje prejmemo. Zaupniki dobe za vsakih dvanajst razprodanih koledarjev enega kot nagrado. Morejo pa jih vseh dvanajst odračunati, da prejmejo trinajstega zastonj. Toliko v ravnanje. Strokovna komisija za Slovenijo.
Železničarji.
Maribor. V petek dne 4. jan. t. 1. se je po dolgem zavlačevanju odobritve pravil potom oblasti vršil ustanovni občni zbor za ustanovitev podružnice Saveza železničarjev Jugoslavije III. v Mariboru. (Strojevodje, kurjači in osob-je v kurilnici). Občni zbor je bil dobro obiskan in se je zelo stvarno izvršil. Izvolil se je novi odbor podružnice. Pri stvarni debati o službeni pragmatiki je bilo veliko ogorčenje, ker se je potom iste položaj železničarjev izdatno poslabšal. Zborovalci po uvidevali. da jih iz sedanje bede ne more nič druzega rešiti, kakor le enotna strokovna organizaciji! t. j. združenje vseh železničarjev Jugoslavije v Savezu železničarjev Jugoslavije. Separatistična društva, kakor n. pr. » Društvo strojevodjev« so pripomogla posameznim demagogom do poboljška in dekoracij na račun vsega strojnega osobja.
V	nedeljo, dne 6. jan. t. 1. se je vršil istotako ustanovni občni zbor podružnice osobja delavnice južne železnice (Saveza žel. Jugoslavije II.) v Mariboru. Shod se je vršil v Ljudskem domu. Tudi ta obč. zbor se je vršil mirno in stvarno. Predlagani stari sodrugi so prevzeli drage volje njim zaupane funkcije, kot jedro tistih, ki so ostali zvesti starim principom. Oni imajo trdo voljo postaviti staro enotno organizacijo, ki bode služila železničarjem, kot prava zaščita njihovih interesov in jih rešila iz sedanjega groznega položaja. Novo izvoljeni funkcionarji niso nobeni novinci, temveč stari pionirji, ki so oddali prejšnje čase krmilo organizacije v roko mlajšim močem v nadi, da bodo vodile to moči našo ladjo po začrtani poti. Ali ti so zgrešili pot ter privedli barko na skrite nevarne skale,
kjer se jim je razbila v pogubo vsem železničarjem. Sedaj stopajo izkušeni bogatejši zopet h krmilu, Njih naloga ni lahka. Jadrati imajo proti najhujšim vetrovom reakcije v boljšo bodočnost. A s podporo vseh železničarjev, ki znalo misliti in so spoznali, da je cepljenje organizacije njihova največja škoda, — mora iti. Enotna organizacija po eeli državi je edino sredstvo, ki nas bo rešilo iz sedanjega nesrečnega položaja. Zatorej železničarji na delo, priključite se v staro strokovno organizacijo v >Sa-vez železničarjev Jugoslavije«.
Vsi do zadnjega v organizacijo.
Novi odbor železničarske podružnico v delavnicah v Mariboru (Maribor II.):
Predsed. Jurak Matija, naslov: Maribor, Pristan št. 11; namest. Gradišnik Avg,, Maribor, Frarikopanova c. 39; biagaj. Kranar Anton, Studenei, Lazarejeva ul 4; namest. Majhenič Franc, Studenci, Aleksandrova c. 39; zapisnikar Ipavec Anton. Maribor, Stritarjeva ul. 15; namest. Orešič Franc, Maribor, Reseljeva ul. 7; odbor Brauhardt Peter, Maribor, Gegova ul. 8; Kren Jože, Maribor, Volkova ul. 14; Jaušnikar Franc, Maribor, Frankopanova c. 39; kontrola Lorene Anton, Maribor, Ruška c. ; Rotman Iv., Maribor, Valvazorjeva ul. 40; Steineker Franc, Maribor, Nova ul. 4; Budan Ed-mund, Studenci. Sokolska ul. 8.
Vrana vrani no izkljuje oči. Centralni nadzornik Miha Ogrinc je dobil za novo leto kot predujem za tiste prihranke na premogu in olju. ki so jih prištedili drugi, celih 48.000 kron! — Tako razmetava državna uprava denar na eni strani, — med tem, ko na dragi strani še kruha stradajo.
To dejstvo postavlpi celo .Jugoslovanski železničar« na sramoten oder.
Upamo, da zato ne bo krize v organizaciji udruženja nacionalnih železničarjev, ki jo vodijo vplivni prijatelji Mihe Ogrinca. Mi štejemo to objavo J.
2.	v dobro, vendar pa ga še na to opozarjamo, da vrana vrani navadno ne izkljuje oči in da se je treba v organizacijah po tem ravnati.
Društvo Vlakosprenniikav železnic v kraljevin S. II. S. v Mariboru« si dovoljuje vljudno naznanjait, da priredi že imenovano društvo dne 2. II. 1924 v vseh prostorih »Narodnega doma«
ŽELEZNIČARSKO VESELICO
ter je čisti dobiček namenjen v dobrobit trajno in resno bolnih članov.
Umrla jo v Radečah pri Zidanem mostu Frančiška Pičinin, mati s. Alfreda Pičinina, našega zaupnika železničarske podružnice v Radečah.
Sodrugu in svojcem izrekamo tem potom naše sožalje.
Maribor. Am 4. Jtlnner d. J. hat die
Generalversammlung dor Ortsgruppe III. des >Savez železničarjev« fflr das
l.okomotlv-Personal und anderer Grup-pen des Heizhauses stattgefunden.
Als Ortsgruppenfunktion&re mirden uach - richt des Obmannes des Vor-btereiiungsaussehusses, Martin Bibič, folgende Genosen getvfihlt:	Obmann
Martin Bibič, Stellvertretter Jože Bu-košek, erster Kassier Stanisl. Wagner, Stelivertreter Gerlič Ivan, erster Schrift-ftihrer Anton Perč Stelivertreter Jakob Istenič, Revisoren Anton Tominc und Ludvvig Kaspar, Ausschiisse: Ivan Krajnik, Ivan Freitag, Ivan Macher.
Zuschriuen sind an Gen. Bibič, in Geldangelegenheiten Gen. Wagner zu richten.
Bei der stattgefundeneri Generalver-sammlung, bei der Gen. Krekič, Sekretar des »Savez železničarjev Jugoslavije.- aus Zagreb anvvesend nar, nnrdeti griindlich die Gefahren beleuchtet, die den Eisenbahneru infolge ihrer schna-ehen Organisation drohen.
Es vvurde. eine Resolution betreffs Nichtbeteliung der Eisenbahner mit den Winterkleidern, der Verzogerung der ir.onatlichen Auszahlung der Gehiilter, gegen die hohen, oft ungerechten Stra-fen, Aufstellung der Turnuse gegen den Willen des Personals angenommen, die dem Gen. Krekič zur AVeiterlei-tung an die massglebenden Stellon iibergeben wurde.
Aufschn ung.
In unseren \Verkstiitten litten	die
Organisationen seit dem letzten	Aus-
bruch der Empbrung uber die Behand-lung der Eisenbahner, an einer schlei-chenden Krise.
Wir kdnnen heute beriehten, dass diese Krise tibervvundeu ist und dass der gesunde Sinn fiir die Organisation in Maribor auf der ganzen Linie gesiegt hat.
Die Organisationen im fleizhaus und in den Werkstatten sind erneuert und der eiprobten Fiihrung unserer besten Genossen anvertraut. Wir	er-
blicken" darin, die Gewžihr der vollen Aufrichtung jener Organisationen	die
seit Dezenien den Stolz der Arbeiter-bewegung Maribora bildeten.
\Vir rechneu an alle. Aucb an jene, die in unrichtiger Abschdtzung der Entfernung vom Ziele sich auf takti-sche Irnvege zu verlieren geneigt wa-ren.
Die Aufgabe, die sich der Organisation jetzt bietet, ist unendlieh schwer.
Es heisst in milhevoller Arbelt in einem Ort nach dem andern die alte, erprobte Klassenorganisation aufzu-baueu. Es heisst alle diese Bausteine zu einer ueuen stolzen Trutzburg zu vereinigeu, — auf die gcsttitzt wir bes-seren Zeiten entgegengehen vverden.
Scheint Euch die Reaktion zu tlber-miichtig erstarkt, scheinen euch die Erfolge fraglich?
Auf der ganzen Welt hat die Arbei-tersehaft so gekampft, — und wo ihre Bemilhungen mit zilher Ausdauer be-
Podlistek.
Osnutek za ieleznliarle.
Pftaaijski tomd.
•K). Vsi delavci so, čim postanejo stalni, obvezno člani penzijskega zavarovanja.
41. Polna penzija se dobi pri lažjem delu po 30, a pri težkem delu po 25 letu stalnega dela. Kateri delavci spadajo v skupino lahkih in kateri v skupino težkih delavcev, se bo odredilo potom posebnega pravilnika po sporazumu z zaupniki.
Polna penzija je enaka zadnjemu mesečnemu zaslužim dotičnega delavca, v času piedno je nastopil penzija
Vsakemu zavarovanemu delavcu se odbija vsakokrat od skupnega iznosa njegovega zaslužka po 3 odstotke za penzijski fond.
43. Dvakrat tako veliko svoto plačuje za vsakega zavarovanega delavca vsakokrat obvezno železniška blagajna v imenu delodajalca.
44. Delavec, ki zapusti prvih de.srt let delo na železnici, izgubi svoje vplačane prispevke v korist ostalih zavarovanih delavcev.
45. Po desetih letih članstva pri pen-zijskem fondu zadobi delavec pravico na
tretjino svoje penzije, u nadalje vsako leto sorazmerni odstotek, do tedaj, da zadobi po 25 odnosno 30 letih dela pravico do polne penzijo.
46. Penzijsko zavarovani delavec ima pravico za slučaj, da se ponesreči brez ozira na čl. 43 pravico do sorazmernega dela penzije.
47. Član, ki oboli in postane vsled bolezni nesposoben za delo prej nego je bil
10	let član penzajskega fonda, se penzionira brez ozira na leta članstva pri penzijskam fondu in dobiva na račun penzije 50 odstotkov svojih dotedanjih dohodkov.
48. Po smrti delavcev prejemajo polno plačo vdove, dokler se ne poroče ali do smrti in otroci do polnoletnosti.
40. Penzijski fond je avtonomna institucija, ki jo upravljajo zavarovanci.
IX.
50. Delavcu se more odpovedati služba, dokler ni stalen i*a 14 dni, odnosno na 7 dni, ako ni bil v službi dalje nego 14 dni.
51. Stalnemu delavcu se služba ne more odpovedati
52. Stalni delavec more biti odpuščen po razsodbi disciplinarnega sodišča, ki odloča tudi o njegovi penziji
53. Delavcu, ki je odpuščen po razsodbi disciplinarnega sodišča, se mora dati, ako to zahteva potrdilo, o prevedeni službeni
dobi na železnici, v katerem ne sme bili niti z besedami niti z znaki nič slabega zapisanega.
X.
54. Vsa prekoračenja in opuščanja, na-stula iz poslovnih odnošajev, se rešujejo pred disciplinarnim sodiščem, v prakršltvah
izven lega kroga razsoja disciplinarno sodišče po razsodbi merodajnega sodišča.
54.	Disciplinarno sodišče je paritetno, t- j. iz članov, ki jih imenuje delodajalec in i/. delegatov ,ki jih voMjo na svobodnih volit vali delavci. Predsednik se izbere — menjavajo se enkrat izmed zastopnikov delodajalca, enkrat izmed zastopnikov delojemalcev.
56. Mandat disciplinarnega sodišča traja leto dni.
XI.
Skrb za potrebščine delavcev.
57. Delavsko ' osobje ima pravico zahtevati vsako leto 3 pare delavne obleke in 1 par težkih čevljev, ki morajo biti iz trpežnega usnja. Obleka se izdaje vsake 4 mesce« a obutev redno v novembru.
59. Delavsko osobje ima pravico trn režijsko vožnjo na železnici. Ta pravica se razteza tudi na delavske rodbine.
59. Železniška direkcija bo skrbela za to, da t)o delavsko oaobje vsako leto oskrbljeno z materialom za kurivo po ceni, po kateri ga dobiva sama železnica.
gleitet vraten, vraten sie iibetail mit Erfolg gekrbnnt.
Uasere alten Arbeiter in der Organisation haben sebon Schwerew* miterlebt. Sie sahen aber aueh mehr als eine Auferstehung. Nur von zwei Saehen ist der volle Erfolg abhiingig:
V	ou der Treue der Sache der Arbeiter-schafl uud vom festen Entschluss fiir unsere gemeinsanten Ziele «inig kasu pfen zu \volleu. Diese beiden Garanti c-n des Erfoiges liegen in unserer Hand.
Kovinarska stroka.
Oblastni odbor.
Oblastni odbor se je na svoji prvi seji naslednje konstituiral: Ivan Ropret, predsednik, Joža Golmajer, tajnik, Au-gust Schley, blagajnik. Tone Žagar, namestnik blagajnika, France Vidmar, odbornik. Nadzorstvo Karol ' Breznikar in August Satler.
Oblastni odbor opozarja vse podružnice na okrožnico štev. 1, ki je bila izdana dne 2. t. m. Vse obračune in pristopne izjave naj podružnice pošiljajo naravnost na centralo v Beograd in sicer na naslednji naslov: Centralna uprava Saveza Mctalskih Radnika Jugoslavije v Beogradu, Sumadiiska ul. 16.
Redni letni občni zbor Saveza Metanskih Radnika Jugoslavije podružnice v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 27. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldan v salonu gostilne pri »Zelenem travniku«, z naslednjim dnevnim redom:
1.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole.
2.) Volitev novega odbora.
3.) Poročilo o položaju delavstva v splošnem in o poteku kongresa kovinarjev Jugoslavije.
4.) Razno.
Poročilo k 3. točki dnevnega reda bo podal referent iz Ljubljane. Opozarjamo vse člane kovinarske organizacije v
Celju, da se točno udeleže občnega zbora.	Odbor.
Predsedniki in zaupniki pozor!
Mednarodna zveza kovinarjev v Berilu je ob priliki 30 letnega obstoja izdala brošurico, ki vsebuje v kratkih obrisih razvoj in delo preteklih 30-tih let obstoja mednarodne zveze. Brošura j« tiskana v nemškem, francoskem in angleškem jeziku Ln vsebuje tudi vse sklepe in poročila kongresov mednarodne zveze.
Brošura ima jako zanimivo in podučilo vsebino in je vsakemu hinkcijD-narju naše organizacije najtopleje priporočamo.
Opozarjamo vse naše zaupnike 1« člane, da si teh brošuric nabavijo. Naročila sprejema do 25. t. m. Oblastni odbor S. M. R. J. v Ljubljani. Cena teh brošuric nam še ni znana, ker jih moramo naročiti potom naše centrale v Beogradu direktno pri mednarodni zvezi v Brnu, ki je pa zagotovila, da bodo jako po ceni.
Kemična stroka.
Moste. V naši kemični tovarni uvaja naš obralo vod ja razmere, kakor se Jih je v vojni naučil. Obnemoglo in lačno delavstvo trpi pod njegovo diktaturo. Obratovodja uvaja pri nas zopet vojaške raporte. Svetujemo v interesu podjetja in njega samega danes zadnjikrat, da preneha s svojo krutostjo, katere kot tesno združeni nismo voljni več prenašati. Povemo, da smo pripravljeni vse to, kar se danes v naši tovarni ponavlja, preprečiti za vsako ceno in sicer ne potom posameznikov, temveč z združeno močjo, na podlagi, katere hočemo zavedno v naši tovarni vstrajati.
Ljubljano. Tovarna za klej. V naši tovarni so se v zadnjem času pojavile nepričakovane vesti iz vrst onih gospodov, katerim je naše ravnateljsvo na račun zaposlenega delavstva dosedaj vse zaupalo. Težko nam je beležiti vesti širši javnosti, a ker smo primorani varovati ugled in poštenost našega delavstva, moramo to povedati. Govorice gredo proti eni naši delavki. Tu moramo povedati, da je glavni krivec mojster Fries. Delavstvo iz tovarne obsoja najodločneje izrabljanje položaja proti delavkam in take pojave.
>D E I, A V £ C<
STRAN I.
Medvod« - Goričan«. Občni zbor podružnice kemičnih delavcev v Medvodah, se vrši dne 3. februarja ob 2. uri popoldne pti Potisku. V slučaju, da ob določeni uri ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. So drugi, poskrbite, da bo udeležba polnoštevilna. Zdravo! Odbor.
Medvode - Gorifeane. Ker klerikalci razširjajo neresnične vesti med delavstvom, da naše organizacije ni vet, ter s teni begajo našo člane, da bi jih spravili v svoje vrste, se Vam naznanja, da mi še živimo, in da smo se bolj zdravi, kakor si klerikalci želijo- Ako se je predsednik odtegnil svojemu delu, s tem še ni organizacija zaspala, in ne bo. Tiste ljudi pa, ki so zapustili naše vrste, ler šli k klerikalcem", jim iz srca privoščimo, ker moralno si z njimi ne bodo opomogli, številka v članski knjigi pa itak nič ne šteje. Naš bivši predsednik bo pa za svoje delo dobil tudi temu primerno plačilo. Drugič še kaj več.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsemu zaposlenemu delavstvu tovarne za klej, ki mi je darovala za časa moje bolezni podporo v znesku Din 131.70
Fani Čarman.
Živilska stroka.
Vsem podružnicam Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na
Slovenskem ozemlju v vednost.
Centralni odbor je mi svoji XII. redni seji z dne 7. januarja 1924 sklepal o rednih letnih občnih zborih, ter je določil sledeče:
1. Vse podružnice imajo do srede februarja 1924 končati z rednimi občnimi zbori;
2. Občne zbore naj prijavijo političnim oblastem podružnice same;
3. Vse podružnice imajo naznaniti centralnemu odboru S dni pred občnim zborom:
Dan, čas in prostor, kjer se vrši občni zbor podružnice.
II.	V teku šestih dni po občnem zboru mora Vsaka podružnica sporočiti centralnemu odboru sledeče:
1.	Natančen seznam novoizvoljenega odbora in sicer tako, da je razvidna pri posamezniku funkcija, ki jo opravlja;
S. Ime in priimek izvoljenih delegatov za centralni zbor.
3. Koliko članov se je občnega zbora udeležilo;
4. Podati je kratko poročilo občnega zbora.
5. Poročati je koliko je imela v preteklem letu podružnica mezdnih gibanj, zahteve podružnice in uspeh, koliko shodov jn sej je imel podružnični odbor. v
podružnični odborniki bodo prav z lahkoto izvršili sklep centralnega odbora, če začno z delom takoj in sicer prav tako, kot smo zgoraj navedli. Pred občnim zborom se morajo rešiti točke 1. do 3. Po občnem zboru pa je treba rešiti drugi del sklepa od točke 1. do 5. in bo vsaka pomota nemogoča.
Dolžnost sedanjih podružničnih odborov pa je, da izročijo že izgotovljeno delo dragega dela sklepa, In sicer stvari, ki so zahtevane pod to?ko 5 novoizvoljenemu odboru, ki ima dolžnost odposlati skupno poročilo drugega dela 3klopa centralnega odbora v pravem času pisarni centralnega tajništva v Ljubljani.
Točka r> je postavljena zato, da dobi novoizvoljeni podružnični odbor jasno sliko o preteklem delu, kar mu pomaga
v bodočem letu.
Razgled
Tedenski pregled.
Ljubljana, 15. januarja 1924.
Afrika je doslej menda najmanj raziskana zemlja, d asi je tvorila prvo zibelko kulture. Egipt je še danes uganka znanstvenemu svetu in vesti o odkritju grobnic Tutankamona vabijo v Egipt učenjake vseh petih celin. Nepregledna in neprekoračljiva Sahara jo oreh, ki ga skušajo streti mnogobrojni učenjaki našega planeta. Za časa Kri-stovfega rojstva, po katerem se ravna naš sedanji koledar, je bila kultura nai-
Sklepa se morajo držati vse podružnice.	Predsedstvo.
Podružnica pekov in mlinarjev v Celju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. januarja t. L ob pol 9. liri dopoldne v društvenem lokalu gostilne pri »Janžeku* Zakresija.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleži.
Odbor.
Stavtoinska stroka.
Občni zbor »Unije stavb inskih delavcev« podružnice v Celju, se bo vršil v nedeljo, dne 27. januarja 1924. dopoldne ob 10. uri v dvorani pri Janžeku. Dnevni red:	1.	Poročilo	predsednika;
2.	poročilo zapisnikarja, 3. .poročilo blagajnika; 4. poročilo kontrole; 5. predavanje o stavkovni in tariihi politiki; 6. \oiitev novega odbora; 7. volitev delegatov za kongres »Unije«. 8. Razno. Predsednik.
Usnjarska stroka.
Redni občni zbor čevljarske podružnice v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 27. januarja ob pol 10. uri dopoldne v prostoru restavracije »Zlatorog« s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo kontrole; 5. strokovne organizacije in njih cilji (Referent s. Uratnik); 6. volitev novega odbora. 7. sklep. Odbor.
Ooiavu.
Preklic.
Preklicujem vse žaljive besede, ki jih govorila proti g. Vrečkotu. delovodju v tovarni verig in njeni ge. soprogi. Obenem priznavam, da nisem niti sestra niti najdaljša sorodnica omenjenega in soproge, kakor se je baje govorilo v splošnem. Magdalena Saligaj, delavka v tov. verig na Lescah.
Dopisi.
Triič. Delavstvo naše predilnice in tkalnice je imelo dne 13. januarja strokovni shod, kateri je bil namenjeu vsemu delavstvu, ki se zaveda pomena in namena strokovne organizacije. Shod je bil sijajno obiskan. Poročal je na njem s. Rejc, tajnik kemičnih delavcev, ter razložil pomen In namen strokovnega pokreta, kakor tudi gospodarskih organizacij. Govoril je tudi o 8 urnem delavniku, delu obratnih zaupnikov, nameri poslabšanja bolniškega zavarovanja. Sprejela se je v tem smislu protestna resolucija. Isto tako tudi resolucija proti .zapostavljanju pri nas organiziranega uradništva pri bolniški blagajni. Sveto-vul je delavstvu predilnice in delavstva v Tržiču sploh, da se bodočih shodov isto tako polnoštevilno udeležuje, za pospešitev enotne strokovne organizacije predilniškega delavstva ne samo v Tržiču, temveč tudi drugod v Sloveniji, pozneje pa v celi državi.
Medvode. V nedeljo, dne 13. t. m. popoldan se je vršil v gostilni >Poti-sek« sestanek kemičnih delavcev, r.a katerem je poročal s. Golmajer iz Ljubljane. Njegovim izvajanjem so navzoči sledili z zanimanjem in so mnogi, ki so v boju za obstoj papirniških delaveev in z delom za organizacijo obupali, zopet oživeli. — ?.eleti bi le bilo, da se takih sestankov, ki jih sklicuje organizacija udeležujejo vsi delavei, ne pa vedno le eni in Isti delavci. Vsekakor je upati, da se bo položaj naše organizacije v najkrajšem času zboljšal, ker je že precej sodrugov, ki bodo delali v procvit organizacije.
po svetu.
bolj razvita baš na obalah Sredozemskega morja, to je na južnem delu Italije, to se pravi Apeninskega polotoka, ker takrat Italije seveda še ni bilo, kakor tudi na severnih obrežjih Afrike. Egipt, Kartagina itd. so nezatajljivi znaki te kulture.
V	srednjem veku je kultura sploh propadala in se je ohranila le v klo-šterakih zapiskih menihov, ki so se odrekli vsemu svetu. Tudi kultura Afrike je zamrla. Začetkom novega veka se je Evropa zopet ozrla proti jugu, ker je bila Afrika pač tisti kontinent, preko
oziroma mimo katerega se je moglo priti v Azijo. Pa vse skupaj je bila v splošnem zmečkarija. Še-le prošlo stoletje so nastopile evropske države realno. Razdelile so si svoje takozvane »interesne sfere«. Bile so to Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Anglija in Francija sta nato najprej Izkrcali Nemčijo iz Severne Afrike. Dovolili sta ji nato kos afriške zemlje na zapadni, dingi kos na iztočni, tretji na južni strani. V svetoval vojni so Nemci vse to izgubili. Med vse to je posegla Belgija, ki so ji velesile pod vplivom Francije dovolile tako-zvani »belgijski Kongo.« Na sramoto Belgije moramo priznati, da nihče od evropskih kolonistov ni tako okrutno postopal z domačini kot ravno Belgijci.
Malo pred svetovno vojno sta Anglija in Francija porinili Italijo do skrajnega iztoka v Afriko — v Abesinijo, pa so domačini temeljito naklepali Italijane. Ko so ti pogoreli tudi v Tripolisu, so nekaj časa počivali nato pa usmerili svoje politične aspiracije proti Srednji Evropi. Ker jim njihovi načrti z ozirom na previdevne akcije češkoslovaške diplomacije niso uspeli, so oci ganili nas — Jugoslovane.
Naj se nihče ne zgraža. Mi smo faktično ociganjeni, pa naj bo besedilo tozadevnega diplomatskega dogovora še tako milo in sladko.
Da preidemo k stvari: Od prevrata dalje so se pletli sporni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo. Pogoreli smo vedno mi, kar gre na račun naše »izvrstne diplomacije in tajnih političnih dogovorov izpred vojne. Vse se je bridko aiaščevalo. Šla je Rezija — še pred vojno —, šla je Goriška in Gradiščanska, padla sta v grabežljive kremplje Trst in Idrija, da je izgubljena Istra je samo po sebi umevno. — Sedaj pa Reka! Reško vprašanje se je vleklo kot morska kača in je bilo koncem prošle-ga tedna rešeno ...
Rešeno je tako-le:	Delto,	Baroš in
Bankino dobi Jugoslavija. Italija odstopi reško luko Jugoslaviji v zakup za 50 let. Mesto ostane Italiji. Pristanišče naj bi bilo prosto.
Da povemo v kratkih besedah: Jugoslavija naj vzdržuje 50 let reško pristanišče, s čemer bo ubila Baroš, Delto in Bankino. Po petdesetih letih naj zapusti Reko in prevzame po njej sami ubite pristaniške naprave v omenjenih lukah. Zato pač ni treba diplomacije, saj zadostuje nezmožnost in nerodnosti
Začasni predsednik Zedinjenih držav CooUdge preti Evropi s svojo absi-stenco, zlasti pa z n ep rimanje m Rusije. Zato pa se je vrgel na ureditev odno-Šajev s sosednjimi ameriškimi državami. Najnesrečnejša ameriška država je menda Mehika, kjer prav gotovo vsak dan izbruhne ta ali ona revolueija. Toliko generalov prav gotovo ni v nobem državi na svetu kot baš v Mehiki. In vsi so po svojem poklicni pretepači. Odtod neprestani nemiri v tej nesrečni državi. Odtod tudi, da je ta dežela zatočišč« mednarodnim postopačem in lopovom vsega sveta. ,
Čudno stališče zavzema g. CooUdge tudi napram Rusiji, katere noče priznati, dokler se po »njegovem mnenju' ne urede razmere v Rusiji.
*
Danes se otvori angleški parlament, kar se bo zgodilo na zelo pompozen način. Otvoril ga bo sam kralj z novo kravato. Sedanji ministrski predsednik Baldwin prireja vsem uglednejšim političnim osebnostim v Angliji dinejje, pa bo, kakor vse kaže, pri pribodn,jili volitvah popolnoma pogorel.
Se eno zanimivost! Na Angleškem se osnuje takozvana »Kmetska« stranka. Kakor se da soditi, je to odcepek konservativne stranke, ki je sicer močna, a se žele nezadovoljni elementi ločiti od nje.
*
Približuje se zasedanje naše narodne skupščine. Kakšno stališče zavzame proti »sporazumu« med našo državo in Italijo, bomo z zanimanjem pričakovali.
Razno.
Prv;> pero. Kdo jc iznašel prvo pe ro? — Do leta 1780. so pisali dokumente z gosjim peresom. Gosje pero je bilo v modi zelo dolgo. Pred njim ro
imeli takozvani Stylu.s-pero iz trdega koničastega knmna. V Konfucijevih časih so pisali a čopičem. Sele leta 1780. je vpeljal Samuel Harrison pero iz kovine, ki pa ni bilo kakor je dane«, ampak je bilo podobno dolgemu žeblju im ja bilo na koncu nepreklano. Pero, ki e je natikalo in imelo na koncu in aa straneh zareze, da je spuščalo črnilo im delalo črte debeleje in tanjše, — kakor je pisec ravnal s peresom, — je spopol-
oil	šele Jack Perry leta 1824, in neki Gillot v Angliji, ki je začel izdelovati peresa iz jekla.
Od kod pride kreda? Zaloge kredo se nahajajo v nekaterih krajih morskega obrežja. Kos krede, ki jo rabi uči-
1	el j v soli, ko piše ali riše po črni tab-
lji, sestoji iz ostankov tisoč, in tisoč ma-iih živali, ki so enkrat živele v morju. \Tsa njihova telesa so izginila, ostal je le apnenec-kreda, ki je padala na dn» morja kos za kosom ter se kupičila in stiskala do trdega. Na tisoče let je vzelo, da so se kupi nagromadili v obsev.-• iosti, kakor jih najdemo ob morskem obrežju. Ko je zemlja menjala svoj« površino, so bili hribi krede vzdignjeni, da so gledali iz vode in tako bili pristopni človeku in učitelju.
Ljubesea Japoncev do glasbe. V
zelo redkih slučajih se je Japonska tako razlikovala od zunanjega sveta kakor v glasbi. Kakor Kitajska, Siam in druge dežele na skrajnem vztoku, je tudi .laponska velika oboževalka glasbe, in sicer v mnogo obsežnejšem smislu kakor v Evropi ali Ameriki. Leoa Lansberg, ki je prepotoval daljni vztok in pozna glasbo, pripoveduje, kako veliko vlogo igra glasba na Japonskem, bodisi v mirnem ali vojnem času, v javni službi, ali v službi religije. Toda njih glasba je v primeri z drugimi dr žavami sveta zelo različna. Amerikanec ali Evropejec, ki bi poslušal japonski orkester, bi komaj spoznal izvajanje glasov.
Toda kakorkoli se glasba med oii entom in okcidentom razlikuje, eno jo gotovo; kakor pri vseh ostalih narodih, tako tudi pri Japoncih — kakor se je izrazil E. Yamanda, glasbeni inštruktor japonskega orkestra, ki je bil v Ameriki — je učenik godbe povsod isti. Neki kitajski filozof je dejal, »da godba povzroča, da se nebo preseli za en čas na zemljo*.
Gospodarstvo.
Koliko p« izkoplje na svetu premoga
in kakšne so še njegovo reaerve? Svetovna produkcija premoga je znašala leta 1922 133 milijonov 20 tisoč vagonov. Od tega je izkopala Severna Amerika 14 milijonov 100 tisoč vagonov, Anglija 25 milijonov 600 tisoč vagonov, Nemčija 14 milijonov 100 tisoč vagonov črnega in l;i milijonov 700 tisoč rjavega premoga, Francija 3 milijone. 120 tisoč, Japonska 2 milijona 500 tisoč, Poljska 2 milijona 400 tisoč in Belgija 2 milijona 100 tisoč vagonov.
Vsa premogovna zaloga ae ceni v Severni Ameriki na • 3854 milijard, v Kanadi na 1234 milijard, v Kini na 996 milijard, v Nemčiji na 409 milijard in v Angliji na 100 milijard vagonov.
Nov aafrt za plačilo reparacij. Nemški industrijalec Rechberg je predložil v Parizu nov načrt za plačilo reparacij. Po tem načrtu bi imela povišati nemška podjetja svoje akcije za 30 odstotkov. Te akcije bi se dale Franciji aa račun plačila reparacij. Francoska vlada bi prodala te vrednostne papirje med svoje industrijoe.
Po tem načrtu bi plačala Nemčija s-voje dolgove s prepustitvijo stvarnih vrednot, med tem, ko se je skušalo plačati dosedaj vse z nemškim delom in to po večini na račun znižanih plač, toraj na račun nemškega delavstva.
Ta načrt bi bil tudi politično ogromnega pomena: on bi vstvaril interesno skupnost' nemškega in francoskega kapitala, -r- kar se mora smatrati za najvažnejši predpogoj političnega zbližanja.
Amerikansko zlato. V Ameriki je za. 4 milijarde zlata. To je polovico zlata na svetu.
BTHAN 4.
»D B L A V H Cc
Delavska zakonodaja v naši driavl.
N« *ea pred pereden In p« peredu.
iz sptošuih socialnih razlogov šiiti zakon delavke-matere, zaposlene v podjetjih, spadajočih pod zAkon o zaščiti delavcev s tem, da zabranfuj* vsako delo za čas dveh mesecev pred porodom. in dveh mesecev po porodu, torej za čas, za kateri jim zavarovalni zakon priznata izdatne podpora Podjetnik na sine siliti delavke, ki se izkaže z zdravniškim izpričevalom, da pričakuje poroda v dveh mesecih, k uadalnjemu delu, marveč ji mora nemudoma dovoliti zakonito določeni dopust štirih mesecev. Če bi trajalo bolezensko stanje porodnice tudi preko dveh mesecev po porodu, ji ne sme |>odjetnik odovepda-ti službe, razen če bi trajalo to stanje nad leto dni od dne poroda.
Za dobo porodnega stanja nima prizadeta oseba pravice do plače, če ni drugače pogojeno, bodisi v individualnem ali kolektivnem dogovoru.
Za dojenje dece mora dovoliti podjetnik delavkam — materam poseben odmor, in sicer:
1.) če je dete v materinem stanovanju, do 30 minut čez vsakih 4 do 5 ur dela ali
2.) če je dete v dečjem zavetišču
podjetja, kjer mati dela 15 minut dre* vsakih 4 do 5 ur dela ne krate rednega odmora in mezde. -- Tq velja za vse delavke-matere brez razlike, ati so p# ročeae ali neporočene.
Delovni kba*r.
Pomožnemu osobju se mora dajati
vsakih 8 ur odmor, vsaj 1 ure. Če a* opravlja delo na odprte® prostoru, pod neposrednim) vplivom solnčuih žarkov, mora znašati odmor v poletnem času najmanj 2 uri.
Ob nedeljah ja prepovedano vsako delo pomožnemu osobju v podjetjih, spadajočih pod zakon o zaščiti delavcev. Če pa zahteva tri četrtine delavcev namesto nedelje drug dan odmora, sme določiti ministrstvo socialne politike za posamezna podjetju in posamezne obrate tudi kak drug dan za dan odmora. Ob teh dneh se mora zagotoviti pomožnemu osobju neprekinjen odmor najmanj 36 ur, če je en dan praznik, odnosno 60 ur, če sta dva dni praznika drug za drugim. Nedeljski počitek pa ne velja:
1.) za podjetja, v katerih je delo po naravi njih posla neprekinjeno. Zakon predvideva pravilnik, v katerem bodo našteta ta podjetja; pravilnik še ni izšel;
2.) za kavarniške, gostilničarske, hotelske, fotografske, pogrebne obrate, v
katerih sme delati pomožno osobje pe res dan tudi ob nedejjah; žfl pekovske, mesarske, brivske, cvetličarska obrate, za obrate z živi jenskimi potrebščinami, za trafikautsk* obrate in obrate za prodajanje časopisov j« dopustno delo pomožnemu osobju oh ■edefjata. i* sicer samo dopoldne.
Lastniki podjetij, katerih pomožna osobje je bilo popolnoma alt d doma zaposleno ob nedeljah, morajo dati temu osobju primere* odmor med tednom. Lastniki onih podjetij, v katerih' je po naravi posla neprekinjeno, pa morajo dati svojim delavcem vsaj vsak tretji teden odmor na nedeljo ter poleg tega vsako leto dopust najmanj toliko dni, kolikor so bili v minulem letu zaposleni ob nedeljah.
V naštetih podjetjih je torej redno nedeljsko delo dovoljeno ob pogojih, ki so navedeni v zakonu.
V drugih podjetjih pa sme pristojna inšpekcija dela dovoliti nedeljsko delo samo pod sledečimi pogoji:
1.) zaradi višje sile ali nenadne potrebe v javnem interesu;
2.) če se mora na nedeljo izvršiti inventariziranje podjetja,, prepisano z zakonom;
3.) če gre za čiščenje ali vobče za vzdrževanje obrata, kolikor je te posle nemogoče opraviti ob delavnikih;
4.) če gr« t* neizogibne poste, da. »* prepreči kvarjenj« sirovih ali izdelka*, kolikor se tj posli ae morejo izvrševati
oh dateviukih.
v «wh. teh priJOtifih morajo tasUuta podjetij poročati takpj prihodnji dan, ko nastopi slučaj, pristojni inšpekciji dela, ki odloči, ali se dela ob nedeljah ali n«.
Mladostno delavsko osobje pod 18 Jeki mora imeti ob nedeljah brezpogojno ut brez izjeme popoln počitek.
Za praznike, bodisi cerkvene aii državne, prepušča zakon svobodnemu sporazumu delodajalcev in delavcev, d« določijo, kdaj naj se dela in kdaj ne, koliko časa naj ob teh dneh traja prekinitev deta itd., kratko delo ob teli praznikih je stvar medsebojnega sporazuma, če pa se dela, gre pomožnemu osobju primeren odmor tudi med tednom.
Čas odpiranja in zapiranja obratov v posameznih krajih, določa po zadržanju interesnih organizacij ministrstvo za socialno politiko ali pa oni organ, na katerega prenese minister to pravico. 0 tem vprašanju so izdelani obširni pravilniki, kateri pa doslej še niso objavljeni in bržčas tudi nikoli ne bodo, ker so zadeli na močen odpor tako pri podjetniških kakor tudi pri delavskih zastopnikih.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor!
Nadzorujte javne lokale! Potrebno je, da se nahaja v stikih z delavskim pokretom tudi javnost in oblasti. Pomanjkanje teh stikov smo doslej prav občutno pogrešali. V marsikaterem ozira smo ukrenili vse potrebno, da se te stike zopet obnovi, kajti nekoč smo jih že imeli. To je bilo takrat, ko je delavski pokret predstavljal enotno silo, ki je bila v stanu, da uniči z bojkotom marsikaterega zagrizenega nasprotnika.
Tisti časi se vračaj«.
Delavsko časopisje je faktor, ki je v stanu, da napravi najboljši stik med delavstvom in ostalo javnostjo. Časopis je zrcalo časa in položaja. Ne le to, lisk je sila, ki učinkuje na javno mnenje. Njegova naloga ‘je, da ruši napačno slikanje razmer; delavsko časopisje ima poleg tega še posebno nalogo: da onemogoča številnemu meščanskemu časopisju varanje ne le delavstvu samega, temveč (udj javnostijV Javnost,,noj sliši o vsakem dogodku obe plati zvona.
Uprava »Delavca« je iz vseh teh razlogov poizkušala, da pride naš list čimveč v ja'1108* na ta na&n, pride na oblasti in v javne lokale.
Razposlali smo v zadnjem času Ust na kavarne, restavracije in gostilne, na razne urade in socialne zavode.
Razumljivo je, da marsikje ne razumejo naših ukrepov, list nam mnogi vračajo, kljub temu, da smo jim pojasnili za kaj gre. Nas to ne straši. Znali se bomo uveljavljati, četudi preko naših sovražnikov. Imamo tudi za ta boj močno orožje.
Delavstvo zahaja v javne lokale, ki jih je več ko dovolj in znalo bo uveljaviti izrek: zob za zob! Kdor bojkotira delavsko časopisje, tega bojkotira lahko tudi delavstvo.
Na to opozarjamo naše delavstvo, ki naj se zaveda, da je tudi tu treba izbojevati del pravic:	delavsko časopisje
mora med jaTUOS< 'n T javne lokale.
Kdor se tem zahtevam ne uda, naj išče zaslomb« k j« drugje in ne med delavstvom.	Uprava	»Delavca«.
LISTNICA UPRAVE.
(Vsem železničarskim podružnicam.!
S prvo številko »Delavca«, ki smo jo po združenju »Železničarja« z »Delavcem« poslali podružnicam »Saveza železničarjev Jugoslavije«, smo priložili tudi okrožnico, s katero smo dali železničarskim zaupnikom navodila, katerih naj se drže, ako hočejo, da bodo list redno dobivali. Pojasnili mio jim, da bodo veljale zanje iste dolžnosti, kakor za vse druge naše organizacije. Naš trud, privesti vse naše zaupnike do pravega reda in točnosti ni ostal brez uspeha. Reči moramo, da s«* po veliki večini železničarski zaupniki točno poravnali in odposlali obračun za
naročnino. Vse nečednosti, ki so se v začetku še dogajale so takoj urgirali in uprava je vsako reklamacijo takoj rešila. Kalc or vse druge organizacije, tako so tudi železničarske podružnice poslale svoje obračune do vsakega 10. dne v mesecu. Vršili so svojo dolžnost pred vsem zaupniki v večjih podružnicah, dočim so zaupniki manjših podružnic izvrševanje te svoje dolžnosti zanemarili. Potrpeli smo do danes le radi tega, ker se zaupniki na strog red ne morejo privaditi v nekaj tednih. To taktiko spremenimo odslej v toliko, da morejo biti računi
do vsakega 10. dne v mesec* poravnani in ne bomo v tem oziru prizanašali prav nikomur.
Podružnice, ki do tega roka ne bodo z obračuni gotove, jih objavimo na vidnem mestu v listu. Ako to ne bo pomagalo, jim število lista pri pni številki znižamo na polovico, kot zadnji, a neusmiljeni opomin pa ho popolna ustavitev lista.
Kaj pa bo pomenila podružnica brez lista, to bodo čutili tisti zaupniki, ki bodo do te skrajnosti zanemarili svoje« dolžnost.
Red za red! »Uprava Dotavea«.
LISTNICA STROKOVNE KOMISIJE.
Dopisnikom!
Osr. dr. živil. del. Ptuj: Za knjižico Postanek in razvoj strokov, organizacij vas sploh nismo tirjali in tega n« dopisnici tudi nismo naznačili. Tirjali smo vas leza pol osta v kovnega sklada. Le poglejte dobro na dopisnico!
Osr. dr. kem. del. Mojstrana:	Tudi
vas nismo tirjali za knjižice, ker ste jih že plačali, kar je dobro razvidno iz dopisnice, pač pa ste nam zadržali nabiralno polo. Sedaj imamo tudi to.
•S. F. 0., Štore:	Knjižic	res	nismo
poslali na Vas, a izročili smo jih osebno sodrugu, ki nam sicer ni znan tre-Dotno po imenu in mu naročili, naj jih razpeča med rudarji in kemičnimi delavci v Štorah. Za ime tega sodruga bomo takoj poizvedeli.
L K POT A? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vnanjščina? Vse lo si lahko prihranite in zabranite prerano osta-relosi edino z rarijouelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Klza-preparati za negovunje lepote:	Elza-obrazna in
kožo obvarujoča pomada (2 lončka » pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pa-kovunjem in poštnino 25. dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 46, dinarjev in 10% doplafka in drugi Elza-prepajati kakor Elza cvet za les. Elza-voda za usta, El-za-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA l.tONJA, Elzatrg št. 334, Hrvalsko.
LAHKO NAGNENJE K PREHLAJE-NJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetileum že 25 let priljubljen za negovanje zob. zobnega mesa, ust in
kože na glavi. S pakovanjem iu poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijRlnih steklenic 214 dinarjev iu !0% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DON.TA. Elza trg št. 334, Hrvatsko.
sprejmemo takoj v naši tovarni kovinskih izdelkov. — Ponudbe naj interesenti pošiljajo z mezdnimi pogoji na
fr
*
.fr
fr
* HENRIKA STOLZA Sinovi, NOVi SAD. £
J imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jole Berdajs. Tiska tiskarna Makao Hrovatin.
Delavskim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo,
ki ]« najboljška kavlna primes.
Kino »Unimooskl d#or“.
16., 17., 18., 19.
Not karnevala.
Bestija v ženi.
17., 18., 19., 20*	|.	del:
Telefonski klic, v 7 dejanjih.
21., 22., 23. II. del:
Rdeče pismo, v 7 dejanjih.
KINO TSVOLI
17*, 18., 19., 20.
ToM Rosette Lambert.
Prednainanllo:
Ljubezen plesalk« Lote.
KINO MATICA
UsedelausKi zlet
i	v Ljubljani!
Tvrdk*
«	mer Capuder
Uumiomi, VNovtlcniska cesta z
priporoča za ta Izlet: Celotna kroj« kot tudi posamezne del« za u. O. |t. — Vse telovadno potreblčlnet majce, telovadne hlače, Celje, dalje za moški in ženski naraSčaj ter Članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta Stev. 5
spre jama hranilne vloge na tekoči račun in na knjiiice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadru banka. — Telefonska številka 367.