Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 5. maja 1907. St. 10. Nnroüno-radihalno in narodno-gospodorsho glasilo zo štajBrsha-hranjsho PGsavje. Brežice Krško «Posavska Straža» izhaja vsaki čctrtck v tctlnu, datirana z dncvom prihodnjc ncdelje. — Naročnina za celo leto znaša dve kroni, pri vecjih naro- čilih popust po doyovoru in se naprej placujc. — Cena oznanil za uno stran 48 K.., za pol strani 24 K, za četrt strani 12 K, za osminko strani (i K, za šest- najstinko strani 3 K, za dvaintridesctinko strani l\10 K; pri vcclcratncm ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatvc (pi.sma, dopise, nakaznicc, naročila, inscrate i. t. d.) je pošiljati na naslov «I'osavska Strata» v lircžicah ali v Krško. — Dopisi se puiiljajo na urcdnistvo, narocnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi *e nc vi;i ;ii hiMn in da vam izpraznjuje mošnjičker — Nočemo ! Zahtevajte in rozsirjajte povsod „Posavsho Stražo!" — Z gospodo doli! S Hrvati sem! je-li prav tako? — Hrvati naj pridejo! — pritrjujejo meščani. Cez eno uro prikoraka v brežiško mesto pod belo zastavo z črnim križem nad dvatisoč hrvaških in štajerskih kmetov, vodi jih Ilija Gregorič. Nikolaj Krobat iz- polnil je svojo obljubo, Brežice so se udale in rujna vinska kapljica iz velikega soda debelega župana pokrepčuje iz nova staro pravdo. — Naprej bratje, naprej! zapoveduje Gregorič — pred nami je še dolga pot! In vojska se pomika naprej po cesti proti severu. Član 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih inv javnem življenju je od države priznana". Pozop somišljeniki! Kjer volilni komisiji ne bo za- upati, naznanite pravočasno okraj- nemu glavarstvu naše zaupnike (2 ali 3)! Ti imajo pravico ves čas med volitvijo in tudi med štetjem glasov kontrolirati komisijo in ugo- varjati zoper volilno pravico pojja- meznih. Novičar. Somišljeniki! Volilni listek in Iegitima- cije se Vam v kratkem vroče od občin. Volilnega listka, posebno legiti- macije, ne dajte nikomur iz rok! Na volilni listek si takoj zapišite ime našega kandidata. Nove volilne listke se dobi pri volilnem komisarju na dan volitve ali preje pri okrajnem glavarstvu. Napišite na volilni listek le! Dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah. Vsak dostavek napravi glasovnico ne- veljavno. Volilni shodi kmečke zveze se vrše: dne 5. maja dop. ob pol 8. uri v Šmar- jeti pri Rimskih Toplicah, pop. ob 3. uri v Globokem v gostilni g. Molana; dne 9. maja dop. ob 8. uri za Bizeljsko v Zg. Sušici pri g. Jožetu Pečniku, pop. ob 3. uri v Kap el ah pri g. Vidmarju; dne 12. maja v Jurkloštru in na Planini. — Nadaljni volilni shodi naše stranke se vrše v Z id an em Mostu pri g. Sulčiču, na Sremiču, na Kremenu, v Zakotu, v Pišecah, v Artičah, v Anovcu, v Št. Rupertu, na Rečici itd. Volilni shod kmecke zveze na Vidmu 28. t. m. je kljub zelo neugodnemu vre- menu izborno uspel; vršil se je na dvori- šou g. Fran a Radeja v Starivasi ob udeležbi 200 volilcev. Govorili so: veleugledni g. župan Ran, dr. Benkovič, dr. Vraber in drugi. Kandidatura dr. Benkoviča se je so- glasno sprejela. Volilni shod dr. Benkoviča v Loki pri Zidanem Mostu se je vršil 28. aprila dop. ob udeležbi 200 volilcev iz Loke, Lo- kavca, Razbora in Zidanega Mosta. Govoril je kandidat, za njim župnik g. Miloš Šket in par kmetov in delavcev; tudi socijalni demokrati niso mogli ugovarjati delavskemu programu kandidatovemu. Kandidatura se je ob velikem navdušenju soglasno sprejela. Brežiski župan g. A. Faleschini pre- biva že nekaj let na posestvu svoje tetke v Libni pri Vidmu. Notorično je, da živi stalno tarn in da prihaja vsaki teden komaj dvakrat po svojih opravkih v Brežice in vendar ni c. kr. okrajno glavarstvo v Bre- žicah ugodilo reklamaciji slovenske stranke v Brežicah, naj se g. Faleschini črta iz vo- lilnega imenika za državnozborske voliltve v mestni skupini. Okrajno glavarstvo trdi, da so poizvedbe dognale, da je prebival župan, kakor zakon zahteva v zadnjem letu stalno v Brežicah. To so bile cudnc poiz- vedbe, najbolj čudno je pa to, da veruje okrajno glavarstvo tern poizvedbam več, kakor svojemu lastnemu prepričanjn. Tudi g. baron Moscon hvali dr. Ivana Benkoviča v svojem poslanem na «P. S.» od 23. aprila t. 1. rekoč: «Mislil sem si, da n#j kandidiram, ker mi je cenjeni gospod in gotovo tudi p o 1 i č n o povsem z r e 1 i n a s p r o t n i kandidat dr. B e n k ö v i č priznal v pismil od 17. jan. 1907., da me smatra za pravega in najboljšega zastopnika ljudstva . . . » No, g. baron, tisto pismo od 17. jan. 1907 se je tikalo menda povsem druge za- deve nego volitve v drž. zbor. Saj Vam vsi priznamo Vase zasluge; a ostanite vendar na mestu, kamor spadate. Dokler bodete nemško-liberalni poslanec v veleposestvu, vendar ne morate obenem biti sloven ski poslanec za malega kmeta. Umaknite pravočasno svojo brez- uspešno kandidaturo in s tern pokažite svojo možatost; ognete se s tern marsikaterih ne- prijetnosti, ki Vas še čakajo! „Rrdeči Prapor" piše o Rošu: Trbovlje. trg. Dežman. Davno pred shodom so naši sodrugi napolnili dvorano ter čakali, kdaj se prikaže Kos, a žalibog — Roša ni bilo. Nekaj dni pred shodom je Koš našim sodrugom osebno dejal, da trbovljski rudarji niso njegovi volilci in za- radi tega se v Trbovljah ne udelezuje shodov. Roš prav dobro ve, da bi prišla na rudarskem shodu vprašanja, na katera se mož ravno toliko razume, kakor zajec na boben in raditega se Roš ne udeležuje v Trbovljah shodov. Gospod dr. Dimnik je hotel na shodu sodruga Čobala grditi pri ljudeh in je trdil, da ima Čobal dve hiši. l^udarji so gosp. dostojno zavrnili. Ko je dr. Dimnik nehal s svojim klavrnim go- vorom, je nastopil dr. Kukovec iz Celja ter dejal, da se «Narodna stranka» popol- n o m a s t r i n j a s programom s o c i a 1 n i h demokratov, samo v narodnjem vpra- šanju se ne more strinjati. Gospod dr. Ku- kovec, ravno v narodnem vprašanju kaže program socialnih demokratov vsem na- rodom v Avstriji edino pot, po kateri se pride do rešitve narodnega vprašanja. — Ko se je dala kandidatura gospoda Rosa na glasovanje, je zadonelo po dvorani: «Tega . že ne bodemo volili! Roš v koš!» Žalostni konec impozantnega narod. shoda je do- kazal, da se pričenja trbovljsko delavstvo zavedati in da se ne pusti več pitati z fra- zami. RoŠLi slaba prede, če ga celo v Trbov- ljah več ne marajo! Gospod baron Moscon nam pošilja dolgovezen dopis. Ker «P. S.» ni za to, da bi za «Štajerčevega» kandidata propagando delala, gospodu baronu pa ne moremo kri- vice delati, zato posnamemo iz poslanega (katero je podpisano «baron Alfred Moscon» pa podpis menda celo pristen ni) sledeče: ad 1. G. baron pravi, da nikdar ni računov dr. Benkovica grajal, češ da ni imel povoda zato; — to vzamemo z zadovoljstvom na znanje! G. baron pravi, da ni odgovoren za letake,^ katere se z njegovo iirmo razpo- šiljajo! Čemu pa on da v ta namen svoje ime! Odgovoren je za ljudi, ki zanj delajo, četudi letakov ni naročil (o čemur dvomimo)! G. baron trdi, da s ptujskim «Štajerccm» ni v dotiki! — Ali ga «Štajerc» brez njegovega dcvoljenja priporoča?? Če je tako, zakaj pa «Štajercu» ne ukaže, da naj utihne! ad. 2. Dalje g. baron taji, da bi g. Rošu ponujal 1000 K! A to se splošno govori po Trbovljah! Naj prime prave lažnjivce, če to ni res! Končno pravi: «Splošno moram smatrati za razžaljenje Slovencev, kateri so poznani po svoji pravicoljubnosti in razsod- Prilogfl „PosbbsW Straži"». 16 iz U907. nosti, da bi bili vsaj nekoliko(r) naklonjeni(!) meni, ki že okoli GO let med njimi živim in delujem». K'ako g. baron naenkrat Slovcnce čisla in vsaj nekoliko naklonjenosti prosi! Saj nekoliko zaupanja bo že dobil; saj mil že danes garantiramo saj 100 glasov! On res deltije med Slovenci, in že GO let, a še nikdar in nikjer za Slovence. — Daljni odgovor dado volilci 11. maja! „Priden kot mravlja in vsiljiv kot žid!a Tako laskavo piše «N. L.> 23. aprila o našem kandidatu dr. Ivann Benkovieu. C'emu pa je preje očital, da ntč ne deluje? Vzamemo na znanje, da mu celo nasprot- niki priznavajo neumorn» marljivost. Kar se tiče vsiljivosti, pa je itak znano, da se dr. Benkovič nikomur ne vsiljuje in da se je težko odločil za kandidaturo z ozirom na stanovske zadeve. „Program narodne stranke se strinja s programom socijaldemokratov", je rekel dr. Kukovec na shodu v Trbovljah, <.\nc 21. aprila. Dragoceno priznanje! Zapomnite si to, kmetje! Vam pa lažejo, da so zoper načela socijaldemokratov, zoper razporoko, zoper nekrščansko šolo, zoper locitev cerkve od države. Dr. Kukovec je bil zopet preveč odkritošrčen ! Podnačelnik kmečke zvezc g. Franc Mlakar iz Hošnicc se udeleži volilnih sho- dov na Bizeljskem in v Kapelah. Baron Moscon in •— kmet. Na shodu na Vidmu se je izrazil neki kmet: «Kaj, barona naj volim! Ce moja kra\ a le stopi na njegov svet, pa moram že 20 K kazni plačati !> Politični banditi (roparji) prvc vrste so nekateri Roševci in Mosconovci; nobeno zahrbtno orozje jim ni dovojj umazano za agitacijo. No, tiste gospode si bodemo y.c zapisali (pa ne v dimnik!) in bode vsak prejel plačilo, katero mu gre. Svaka sila do vremena! Neki, tudi doktor izrablja stanovske zadeve dr. Benkoviča v svrho politične agi- tacije in posnema pri tern razne druge po- litične bandite. Opozorimo prizadete, da vsaka stvar enkrat prav pride in da se zna sulica obrniti: dvomimo, če bode to doli- čnikom všeč. Zascbno obtožbo je vložil dr. Ben- kovič zoper Matija Goloba z Vidma, ki je krivično obdolžil dr. Benkoviča, da mu je K 7.20 preveč računal! — To laž pogrcva tudi baron Moscon v svojem volilnem oklicu. Prosimo somišljenike, da nam nazna- nijo vsakega razširjevalca te laži. „Kmet pa pes!a, tako se je nekoč iz- razil «kniečki» kandidat baron Moscon, kar potrdi vee uglednih prič. Lep «kmečki» kandidat! Ros razposilja neke za dr. Benkoviča sramotilne letake. No, g. Roš, to bodete še obžalovali, da se na tak ostuden način bo- jujete; povrne Vam se z obrestmi! Južna železnica in njeno prijateljstvo do kmcta. Dne 8. aprila 1D05 je v Ri- goncah pri belem dnevu na euden, tedaj nepojasnjiv način zgorelo gospodarsko po- slopje Martina Šepec in mnogo živine. Hitro se je vzbudil utemeljen sum, da jo ogenj nastal vsled isker, katere so letele iz mimo- vozeče lokomotive do gospodarskih poslopij Martina Šepec; več prič je potrdilo, da so videli iskre. Takoj po odhodu vlaka je iz- bruhnil ogenj. Tudi zvedenci so potrdili. da se na tamošnjo daljavo 90 metrov prav lahko vžge suha slama od isker, da iskre ob huder» vinarju (ki je tedaj bil) tudi na W m daleč še upnlijo, dalje so zvedenci preiskali lokomotive in na njih iskrobranih našli več napak. Ker se železnica brani pla- eati vsako škodo, vnela se je dolga pravda. Pri razpravi na Dunaju dne 2G. aprila je sodišče zopet sklenilo, razpravo preložiti, in je odredilo'iiov lokalni ogled, ki se v kratkem vrši. Želimo ubogemu pogorelcu in njegovi druzini, da po tolikem času vendar enkrat pride do svoje pravice. „Nesreča bo, če zmagajo vsi nasi kandidati!" tako se je izrazil neki pristaš «narodne» stranke. No, sedaj se poznamo! Sedaj veino, kaksne kandidate nam ponuja «narodna» stranka, samo da zgago napravi kmečki zvczi! Baron'Moscon se je polegoval za brez- obreslna posojila \'inogradnikom v Pišecah, kateri so mu bili dolxni na posojilih. Z do- tičnimi državnimi in dezelnimi brezobrest- nimi posojili so morali vinogradniki plačati svoj dolg pri baronu Mosconu z visokimi obrestmi in stroški ! Pozor somišljenihi! Vsi na nase volilne shode, kateri se vrse: v Globoliem, S. moja pop. ob 3. uri, v h Susici pri Fccniku, 9. iüqjq ob 8. uri dopoldne, 9 Hapelah, 9. maja pop. oä 3. uri. Vsi na noge! Za reditttlje veljajo navodila, izdana za Blanco.' Vsaketfa kaülca miru pö- stavite pod kap. Vsakega razgrajača s primernim povdarkom odtirajte iz zborovaliisca. Na svidenje! Žluela kmečbe zvezo! Agitacijski odbor. Krške novice. Veliki vinski spomludanski sejem v Krškem. — Docim je büa vinska kupeija prctečeno jesen jako živahna, zlasti v krškem okraju, je po zimi vsled hudega mraza in moenih zametov popolnoma po- nehala. vSicer je ze prav veliko vina razpro- danega, zlasti v bližnjih občinah, vendar ga je še vedno dosti dobiti in sicer ne samo pri veČjih posestnikih, mnrveč tudi pri malih kmetih. Dosedaj neprodnna vina so se po zimi lepo udelala in očistila in zato je sedaj najugodnejši &is, da se jih vinogradnik iznebi, da mu jih nc bo treba pretakati in sodov vedno dolivati; zu gostilničarje in vinske trgovce l?o pa majnika najprimernejši čas, da se z dovoljno mnozino dobrega vina do jeseni založe. Zato se priredi me- seca maja in sicer v nedeljo, ö. maja ob desetih dopoldne javen spomladanski \inski sejem na vrtu gosp. Gregoriča v Krškem. Cene vinu so sedaj še zmerne, po 4G—54 vinarjev, a pozneje bodo znatno poskocile. Želeti bi bil*> torej, da gostilnicarji in vinski trgovci v prav mnogobrojnem stevilu ta sejem posetijo. Na ta sejem prineso seveda kakor navadno, tudi sosednji Spodnjestajerci svoja vina naprodaj. -- Ob tjj priliki bo tudi razgovor o spjelstvih v svrho boljsega razpeeavanja domaeega pridelka tudi v tuje kraje. Zato pa naj n Ali najhujši dež imajo menda na Arabskem, kajti Arabec pravi: «Premočen sem do čev.» Gospodarstvo. Življensko zavarovanje kmečkih posestnikov. Znati si svoje izdatke tako urediti, da ne presegajo dohodkov, to pomeni znati gospodariti. Dobro gospodari le tisti, ki potroši manj, nego sprejme. Dober gospodar misli na slabe case, na dobo, ko mu ne bo mogoče pokriti izdatkov s svojimi dohodki. Take dobe ne nastanejo vsled slabih letin, ali pa vsled slabih nepovoljnih odnošajev. Nikakor! To dobo je megoee pred videti, ker nastaja pri vsakem izmed nas enako. To je doba, ko mora oče preskrbeti otroke; hčerkam doto, sinovom naobrazbo in poduk, to je doba lastne starosti in njene oskrbe. Vseh teh izdatkov ni mogoČe prištediti samo v enem ali v nekolikih letih, za nje je treba dobrega in pravilnega gospodarjenja. Na kakšen način nalaga dober gospodar svoje prihranke? Nalaga jih v hranilnice, posojilnice, v nove nepremičnine. Ta način nalaganja smo podedovali od svojih dedov, in vendar ni najboljši način prihranjenja, ter ne odgovarja niti važnemu namenu — gospo- darskemu okrcpljenju naroda. Zakaj ne izpol- nJLije tega namena? Z nalaganjem prihrankov v hranilnice in posojilnice dosežemo ta svoj namen edino le čez mnogo in mnogo let. Da prihranim hčeri doto v znesku 5000 kron, moram nalagati celih 20 let, redno vsako leto po 18066 K, skupno torej v goto- vini 3613-20 K. Naloži li gospodar redno vsako leto po 300-00 K v hranilnico, da si prihrani glavnico za svojo starost, tedaj narastejo oni prihranki po preteku 25 let na 11-265-00 K, katere bi potem nosile po 45000 K obresti. Gospodar, ki ne nalaga tako, si mora dotične potrebne zneske izposojevati, toda s posojili se zmanjšujejo dohodki posestva, ker je treba plačevati za posojila tudi obresti. S takim zadolževanjem obtežuje vedoma svoje gmotno stanje in obtežuje stanje tudi svo- jemu nasledniku, sinu. Štedi pa gospodar s tem, da nalaga svoje prihranke v denarne zavode radi navedenih razlogov, tedaj doseže svoj namen le v tem slučaju, ako ostane res živ kakih 20 ali 25 let. V svetem pismu stoji napisano: . Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.