GG - Bled GG — Kranj_ ALPLES — Železniki JELOVICA - Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič AERO-CELU LOZA-Medvode GRADIS-LIO - Škofja Loka LETO IV ŠTEV. 3 1979 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED Enake želje sebi in drugim Spet je pred nami skok v novo leto. Pravijo, da bo trdo, negotovo. Ker pa kančka optimizma nikoli ne sme zmanjkati, tudi tokrat recimo, da upamo, da bo dobro, vsaj tako kot letos. O tem, kaj pričakujejo v novem letu v svoji organizaciji, kaj si žele, so nam povedali predsedniki delavskih svetov. Seveda ne samo o tem, kaj žele sebi, temveč tudi o tem, kaj žele ostalim članom v naši veliki družini. Jože Miklavčič je vodja priprave gozdne proizvodnje v TOZD Gozdarstvo prei GG Bled: »Gozdarje nas pesti predvsem odpiranje gozdov. Sami za gozdne ceste nimamo dovolj sredstev, zato bi pri tem morali prejeti pomoč tudi iz drugih virov, saj od tega ni odvisen samo naš obstoj, hkrati pa gozdna cesta ni potrebna samo za gozdarje in lesarje. Znotraj naše delovne organizacije želim, da bi odpravili kadrovske težave in da bi se organizirali dokončno tako, da prevzame temeljni obrat za kooperacijo kompletno proizvodnjo v zasebnem sektorju, temeljne organizacije združenega dela gozdarstva pa kompletno proizvodnjo v družbenih gozdovih. V sodelovanju z lesno industrijo bi morali dokončno urediti zaposlovanje naših delovnih invalidov. Ti lahko opravljajo le lažja dela, takih del pa v gozdarstvu ni. Za družbeni standard smo v preteklih letih dosti vlagali, zaradi tega pri tem večjih problemov nimamo. Izjema je le še TOZD Gozdno gradbeništvo. Sicer pa bo pomembna investicija, začeta že v novem letu, gradnja mehaniziranega skladišča na Rečici, ki ga bomo gradili skupaj z Lipom Bled. Z njim se bodo izboljšale delovne razmere in zmanjšali proizvodni stroški. Znotraj SOZD GLG Bled bi morali priti do spoznanja, da živimo in proizvajamo na istem, omejenem prostoru in da smo prav zaradi teh prostorskih omejitev tesno povezani tudi pri ustvarjenem dohodku. Vsi se moramo truditi, da bi uvajali tako tehnologijo, ki bo našo surovino čimbolje izkoristila, ovred- notila, da bi se na trg čimbolj vključili ne le kot polproizva-jalci temveč kot finalisti. V kolektivih bi moralo prevladovati mnenje, da bi morali s tem, ko smo podpisali dokument o združevanju, podreti nekatere ozke podjetniške interese, ki pa danes še stoje. Če bomo hoteli doseči vse, kar smo si naložili na rame, bomo morali biti tudi bolje informirani. Včasih zvemo o tem, kam se je neka delovna organizacija usmerila, šele iz drugih, ne pa iz naših časopisov.« Nace Šenk, načrtovalec pridobivanja lesa pri TOZD Gozdarstvo Preddvor Gozdnega gospodarstva Kranj, je predsednik sveta delavcev in kmetov. Pri gozdarstvu je že dobrih 15 let. »Če bi tudi drugo leto gospodarili tako kot smo letos, bi bili kar zadovoljni. Rezultati so bili dobri, kljub temu, da je bila sezona precej kratka. Da pa bi gozdarji še naprej lahko dosegali dobre »proizvodne« rezultate, bi morali dobiti širšo družbeno podporo tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Ta pomoč bo potrebna pri odpiranju gozdov. Mi smo pod pritiskom, da moramo dati tržišču toliko in toliko surovine, mi pa do nje težko, in vedno težje bo, pridemo. Zaostajamo z odpiranjem gozdov. To je dolgotrajen proces. Tudi če imaš denar, se tega ne da hitro narediti. Še gradbeniki gredo raje delat cesto drugam kot k nam. Sicer pa je naš cilj enakopraven razvoj gozdarstva in lesne industrije. To pa ne bo lahko doseči, zaradi nekaterih pregrad, ki jih je težko hitro spremeniti. Znotraj našega gozdnega gospodarstva bi morali doseči več stvari. Pri dvigu produktivnosti oziroma pri izkoriščanju delovnega časa bi dejal, da ga nekateri »fizični« delavci več kot izkoristijo. Veliko pa je bolniških in vsaka temeljna organizacija se bo trudila, da bi bilo neizkoriščenega časa čimmanj. Radi bi dopolnili, posodobili avtopark, tudi v zasebnem sektorju, ki v tehnologiji zaostaja, dosegli višje vrednotenje dela strokovnih delavcev — gradbeniki so nam skoraj v celoti že ušli, kmetje bi morali dobiti najvišjo možno akontacijo sproti v okviru določene cene, ob tem pa bi moralo biti čimmanj tega, da les izginja po črnih kanalih. Za naše gozdno gospodarstvo tudi velja, da bi se morali organizacijsko ustaliti, zdaj smo v nekakšnem prehodnem obdobju, saj nam stalne spremembe povzročajo težave pri delu. Tisto, kar je začrtano, sprejeto in preverjeno, je treba izpeljati do konca, ne pa vsak čas spreminjati. Pod isto streho v SOZD GLG bi morali les čimbolj ovrednotiti, lesna industrija pa bi se morala dogovoriti o delitvi programa, kar gotovo ni enostavno. Preveriti bi bilo treba, če so pred leti sprejete usmeritve še dobre. Želimo si, da bi res prišlo do dohodkovnih odnosov. Zdaj smo gozdarji v podrejenem položaju. Če bi prišlo do takih odnosov, bi imeli vpogled in vpliv na gospodarjenje, zdaj tega ni.« Franc Šolar je vodja vzorčne delavnice v Alplesu iz Železnikov. V Alplesu pa zaposlen že 31 let. »Želimo si, da bi bili še tako uspešni pri proizvodnji in prodaji pohištva kot smo bili letos. Pa je tudi doma zmeraj težje uspeti, ker je toliko proizvajalcev pohištva. Seveda pa je osnovna pri tem preskrba s surovinami. Lahko je delati, če imaš dovolj folij, iverk, lepil in drugega repromateriala. Delali bomo že! V prihodnjem letu bi radi pridobili potrošniške kredite, povečali izbor izdelkov, povečali izvoz, organizirali bomo prodajne akcije z vsemi večjimi trgovskimi hišami v Jugoslaviji. Povečali bomo proizvodnjo po naročilu, fonskega pohištva, pohištvenih izdelkov, polizdelkov in servisne usluge ter inženiring. Trudili se bomo, da bi povečali izvoz, saj potrebujemo de- vize. Zato bomo znotraj same delovne organizacije izvoz stimulirali. Letos smo izročili namenu novo linijo za nanos folij, mikro-folij ter toplarno, za katero so vlagala sredstva vsa podjetja Selške doline. Za drugo leto nimamo predvidene nobene večje investicije. Ob tem, ko lahko rečem, da pri nas dobro delamo, se lahko pohvalimo tudi s tem, da nimamo večjih problemov zaradi pomanjkanja stanovanj, da je za družbeni standard dobro poskrbljeno na osnovi vlaganj v preteklih letih. Ob prizadevanjih za dvig storilnosti pa bomo morali izdelati novo analizo delovnih mest, da bi dosegli pravičnejše nagrajevanje po delu in kje tudi boljše osebne dohodke. Za SOZD GLG Bled ne morem reči drugega kot to, da bi bilo prav, da bi uresničili vse tisto, za kar smo se bili dogovorili. V splošnem pa — da bi šlo le še vsem skupaj tako naprej.« Janez Kovačič je v LIP Bled — TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica vodja mizarske delavnice. V LIPu si je nabral že 24 delovnih let. »V naši delovni organizaciji smo letos, vsaj številke za devet mesecev povedo tako, dosegli zelo dobre rezultate. Takih in boljšega kosa kruha si želimo seveda tudi v prihodnjem letu. Dobri rezultati bi nam omogočili tudi prepotrebno vlaganje v modernizacijo proizvodnje in nadaljnji razvoj. Omenim naj, da je prav tam, kjer ne dosegamo dobrih rezultatov, krivda v pomanjkanju kakovostnega lesa, še posebej pa skladiščnih prostorov. To nam povzroča dosti težav in tudi dodatne stroške. Gradbena dela za skladišče že tečejo, dokončati bi morali še dela v Podnartu ter izboljšati delovne razmere v Mojstrani, kjer dosegajo res dobre rezultate že zdaj. Naša delovna organizacija je precej usmerjena v izvoz, saj smo v prvih devetih mesecih 17,7 odstotkov celotnega prihodka ustvarili z izvozom. Pri tem ima glavni delež naša temeljna organizacija, ki je z izvozom ustvarila kar 52,6 odstotkov celotnega prihodka. Prav pri izvozu pa dosegamo nižje cene in tako slabši rezultat kot na domačem tržišču. Ker pa tako ustvarjamo tako iskana devizna sredstva, bi moral biti izvoz bolje stimuliran kot je zdaj, saj je zdaj skoraj za vsako delovno organizacijo izvoz nekakšna kazen. Ob tem, ko si želimo, da bi imeli dovolj kakovostnega lesa, moram reči tudi, da pri nas dobro delamo — morda so ponekod norme postavljene previsoko, pa tudi disciplina se je v primerjavi s tistim, kar je bilo nekaj časa nazaj, že močno popravila. Želim, da bi v prihodnjem letu samoupravni organi in pa strokovne službe v SOZD izpolnile tiste naloge in želje vseh članic GLG, ki so bile začrtane in obljubljene pri združitvi teh delovnih organizacij, na primer delitev proizvodnega programa. Tako, da bi delovni ljudje res čutili, da je bilo združevanje res potrebno in koristno.« Anton Kužnik je v Jelovici Škofja Loka že od leta 1948. Zdaj je obratovodja obrata oken in notranjih vrat. »Zmeraj si želim, da bi se bolj modernizirali, šli bolj v korak s časom. Zaostajamo v primerjavi z ostalimi panogami in tudi z našo panogo. Pri nakupu nove tehnologije smo tudi preveč usmerjeni na zahod. Menim, da bi morali pri tem več narediti sami. Tako pri novi tehnologiji kot pri uporabi materia- (Nadaljevanje na 3. strani) cStečno nono Leto zeli h talcem g la 6 ila uteci niški odbot Kako smo poslovali v prvih devetih mesecih I. Skupni dosežki Devetmesečno obdobje 1.1. prinaša po glavnih elementih obračuna naslednje skuzne dosežke (v indeksih) v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta: Pri razčlenitvi vzrokov za te ugodne premike je sicer treba v prvi vrsti podčrtati neposredne vplive inflacije (porast cen), kljub temu pa ni mogoče pre- zreti kvalitete, ki jo predstavlja povečana stopnja izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in prevladujoče opredelitve, da se delitev dohodka odločneje prevesti v korist akumulacije. Neugodni so kazalci udeležbe dohodka in sredstev za reprodukcijo v uporabljenih poslovnih sredstvih, kar velja predvsem za lesno industrijo. Ta udeležba se zmanjšuje i. s. pri: Lesna ind. Gozdarstvo Celuloza SOZD I—IX. I.—IX. I.—IX. I,—IX. Celotni prihodek 131 127 116 129 Porabljena sredstva 134 127 103 128 Družbeni proizvod 125 127 177 131 Dohodek 125 127 163 129 Obveznosti za skupno in splošno porabo 136 114 184 131 Brutto OD 122 117 123 121 Akumulacija 124 178 — 136 Bruto sredstva za reprodukcijo 125 153 268 144 Kljub okolnostim, ki so negativno delovale npr. na obseg domače prodaje ploskovnega pohištva (restrikcije potrošniškega kreditiranja), ugotavljamo, da je obseg prodaje, s tem pa tudi celotni prihodek v III. trome-mesčju 1.1. naraščal — z izjemo pri ZLIT Tržič — iznad dosežene stopnje v I. polletju 1.1. in znašajo stopnje prirasta v III. tromesečju pri: indeksni poeni Alplesu + 3 LIO Gradisu + 3 Jelovici + 7 LIP Bled + 10 ZLIT Tržič — 12 Lesna industrija + 6 GG Bled + 14 GG Kranj + 11 Gozdarstvo + 13 Celulozi + 1 SOZD GLG + 6 Seveda je pri tem porastu treba upoštevati, da je največji del doseženega prirasta pri lesni industriji posledica povečanja cen industrijskih izdelkov, ki so bile uveljavljene še pred znanimi odloki o zamrznitvi cen iz meseca avgusta 1.1. To velja tudi za gozdarske organizacije, čeprav pri njih — glede na oddane količine gozdnih sortimentov v III. tromesečju — ugotavljamo tudi količinski prirast (za 5 poenov količinskega prirasta hlodovine pri GG Bled in celo za 11 poenov prirasta pri GG Kranj v primerjavi s poprečjem oddanih količin v I. polletju 1.1.). Primerjava dosežkov celotne industrije Gorenjske z lesno industrijo SOZD GLG je ob koncu III. tromesečja 1.1. naslednja: Dohod.: upor. sr. sredstva za rep rod.: upor. sr. Alplesu LIO Gradisu Jelovici ZLIT-u Tržič — 10,6 poenov — 10,5 poenov — 7,3 poenov — 4,5 poenov — 2,5 poenov — 4,4 poenov — 4,1 poenov medtem ko udeležba dohodka pri LIP-u Bled, Celulozi Medvode in gozdarstvu narašča. III. Zunanjetrgovinska menjava Pri povečanem izvozu za 9 % se je uvoz povečal za 3%, kar je ugodnejše kot stanje ob koncu I. polletja in se je tudi udeležba uvoza v izvozu znižala od 60 % na 56 %. V gorenjski regiji znaša udeležba izvoza članic SOZD GLG 7,9 %, po udeležbi celotnega prihodka pa ta udeležba pomeni 7,1 %. Gorenjska je v obdobju I.—IX. 1979 povečala izvoz za okoli 18%, torej enkrat več kot članice našega SOZD. Največji primanjkljaj nasproti lani doseženemu izvozu ugotavljamo pri Alplesu Železniki (—30%), Jelovioi Škofja Loka (—24 %) }n ZLIT-u Tržič (—16%). LIP Bled pa je v istem obdobju povečal izvoz za 39 % in tako bistveno izboljšuje tudi skupno bilanco izvoza v SOZD GLG. IV. Likvidnost poslovanja Iz dejstva, da se vse vrste zalog po stanju 30. IX. 1.1. bistveno ne zvišujejo (z izjemo Celuloze Medvode, kjer je vendarle začela priraščati zaloga celuloznega lesa) in ker se sredstva na žiro računih ne spreminjajo, ugotavljamo, da naraščajoča nelikvidnost v lesni industriji in predelavi celuloze izvira iz težav pri urejanju dolžniško-upniških odnosov, kar je možno ilustrirati z naslednjimi podatki: Lesna industrija Celuloza neplačani prihodki obveznosti iz menic + 2 milijardi S din + 4,6 milijard S din + 140 milijon. S din + 2,5 milijar. S din Gorenjska industrija Industrija SOZD GLG Celotni prihodek 123 131 Porabljena sredstva 122 134 Dohodek 126 125 Brutto OD 127 122 V gorenjski industriji v celoti nekoliko upada udeležba porabljenih sredstev (— 1 poen), v naši lesni industriji pa raste (+ 3 poeni), kar pomeni, da cene lesnih izdelkov ne dohitevajo podražitve surovin in reproma-terialov. Ob nižjem naraščanju dohodka (— 1 poen) industrija SOZD GLG v delitvenem razmerju znižuje udeležbo osebnih dohodkov in s tem povečuje akumulacijo in tudi celotni obseg sredstev za razširjeno reprodukcijo. V okviru skupnih dosežkov je treba sicer poudariti nekoliko povečano prizadevanje za povečanje izvoza v III. tromesečju 1.1. (+ 9 %) v primerjavi s I. polletjem (samo + 2 %), vendarle je še vedno prisotna prevladujoča usmerjenost na domače tržišče. Podatki namreč kažejo, da so se deleži izvoza v skupni eksterni realizaciji v % gibali takole: 1978 1979 Alples 7,3 % 4,1 % LIO Gradis 3,0 % 0,5 % Jelovica 5,5 % 3,5 '% LIP Bled 18,2 % 17,7% ZLIT Tržič 19,9 % 11,7% Lesna industrija 10,5 % 8,7 % GG Bled 1,9 % 2,0% GG Kranj 3,5 % 5,2% Gozdarstvo 2,7 % 3,5% Celuloza 7,3 % 6,2 % SOZD GLG 8,9 % 7,7 % Od ugodnih skupnih učinkov gospodarjenja v SOZD GLG odstopajo v negativnem smislu le učinki gospodarjenja v DO Jelovica Škofja Loka, ki v primerjavi z letom 1978 povečuje dohodek le za 1 % obveznosti iz dohodka za 14 % bruto OD za 17 % znižana pa je ob taki delitvi akumulacija za 71 % oziroma bruto sredstva za reprodukcijo za 49 %. Znižanje učinkov je zlasti posledica nižjega obsega proizvodnje v TOZD okna in vrata na Trati, v TOZD montažnih objektov in TOZD Preddvor, javlja pa se tudi velik obseg podražitve osnovnih surovin in materialov ter povečanje vrednosti neplačane realizacije v TOZD montažni objekti. Akcijski programi za saniranje položaja do-sedaj niso dali pričakovanih rezultatov. Kritičnost položaja pa se stopnjuje, ker tudi prvi mesec zadnjega tromesečja (oktober 1.1.) ne prinaša bistveno izboljšanega poslovanja in zamujenih možnosti v zadnjih treh mesecih ni možno nadoknaditi. II. Primerjalni kazalci Pri doseženih rezultatih po izkazanih kazalcih (preglednica II. v prilogi) je treba poudariti ugoden prirast dohodka na delavca in pozitivne učinke skladnejše delitve dohodka, ki vplivajo na povečano stopnjo aku-mulativnosti poslovanja. Oboje narašča v vzročni povezanosti s povečanjem obveznosti do dobaviteljev in z obsegom nekritih terjatev. Če hkrati upoštevamo, da članice SOZD ob koncu 9 mesecev uporabljajo za financiranje reprodukcije še del letos ustvarjene akumulacije in drugih namensko še nerazdeljenih skladov oziroma ta sredstva uporabljajo celo za manjkajoče bančno pokritje potrošniških kreditov (Alples Železniki), lahko ugotovimo, da se stopnja likvidnosti naglo znižuje, ponekod pa kljub koriščenju dela tekočega dohodka dosega že kritično mejo (Alples Železniki in Jelovica Škofja Loka). Izjemo od tega splošnega pravila predstavlja pri lesni industriji edinole LIP Bled, ki v tem času tudi z investicijami ni premočno angažiran. Vlaganja v tekoče investicije so namreč letos naslednja: v 000 din 1978 1979 Alples 45,931 80,264 LIO Gradis 1,031 37,864 Jelovica 39,231 28,147 LIP Bled 22,847 24,603 ZLIT Tržič 5,352 2,485 GG Bled 21,192 26,991 GG Kranj 12,453 17,708 Celuloza Medvode 15,472 5,043 SOZD GLG 163,509 223,106 Izreden obseg vlaganj pri Alplesu je povezan z izgradnjo toplarne, kjer pa so s sovlaganjem udeležene tudi druge OZD iz območja Železnikov. Pri presoji angažmana za investicije pa je treba upoštevati še obveznosti za odplačilo kreditov, ki znašajo: Pri presoji angažmana za investicije pa je treba upoštevati še obveznosti za odplačilo kreditov, ki znašajo: 000 din 7 , '% od doseženih sredstev zneseK za reprod v L_ix. 1979 Alples 28,940 39% LIO Gradis 1,890 10% Jelovica 31,252 163 % LIP Bled 10,379 17 % ZLIT Tržič 3,746 35% GG Bled 4,330 13 '% GG Kranj 5,594 38 % Celuloza Medvode 49,897 102% SOZD GLG skupaj 136,028 47,8 % Gozdarske organizacije vzdr- likvidnosti tekočega poslovanja žujejo precej normalno stopnjo tudi s pomočjo sredstev HKS. Dolenc Jože Kazalci gospodarjenja in dosežki TOZD in TOK — stran 6! Delovni dogovor II. srečanja organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v združenem delu Radenci, 2. in 3. novembra 1979 Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando je pripravil II. srečanje v Radencih z namenom, da bi dz kopice še odprtih vprašanj obveščanja delavcev izluščili tista, katerim bomo v prihodnjem obdobju dali časovno in vsebinsko prednost. Približno 150 udeležencev srečanja je aktivno poseglo v razprave po posameznih delovnih komisijah, ki so obravnavale podruibljanje sistema obveščanja v združenem delu. S svojimi prispevki so obogatili naša spoznanja tudi ugledni gostje: Vinko Hafner, Alojz Gojčič, Lenart Šetinc, France Vreg, Ivo Zorčič in drugi. Udeleženci srečanja so v Radencih sprejeli naslednje sklepe: 1. Sistem obveščanja v združenem delu mora biti odprt in podružbljen, tako da bomo preprečevali nevarnosti monopoliziranja informacij, zapiranja informacij in njihovih virov in tako tudi v praksi dosledno uveljavili pravico in dolžnost delavcev do resnične obveščenosti. Kljub velikemu napredku, predvsem pa izrednemu širjenju sredstev za obveščanje v združenem delu, še vedno nismo s kakovostjo zadovoljili potreb samoupravne informiranosti. Delavec v veliko primerih še vedno ni nosilec niti enakopravni subjekt v procesu informiranja. To stanje je ovira za boljše samoupravno odločanje. Zato nam mora podružbljanje informacijske dejavnosti pomeniti predvsem uveljavitev samoupravnega odločanja tudi na področju obveščanja. 2. Sistem obveščanja v združenem delu mora postati enakovreden pomemben sestavni del celovitega družbenega sistema informiranja. Le tako bo informiranje v združenem delu postalo tudi sestavina organiziranosti dela in družbenopolitične aktivnosti v OZD in torej vtkano v vsakodnevne samoupravne odnose. 3. Organizacije združenega dela morajo zgraditi celovit sistem obveščanja, ki bo zajel vse vire, nosilce ter sredstva za obveščanje in bo normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za vzpostavitev tega sistema, za njegovo opredeljenost in izvedbo so politično odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu. Še posebno veliko odgovornost imajo pri tem tudi vsi delavci s področja obveščanja v združenem delu in poslovodni organi, kot je to tudi določeno v zakonu o združenem delu. 4. Temeljna raven obveščanja v združenem delu so delavci v temeljni organizaciji združenega dela — temu je treba prilagoditi organizacijo sistema obveščanja v združenem delu. Službe za obveščanje naj bodo organizirane na ravni delovne organizacije. Na ravni SOZD pa naj bo koordinacija te dejavnosti in obve- Enake želje sebi in drugim (Nadaljevanje s 1. strani) lov. Tudi preveč stihijsko delamo na tem področju. Nove tehnologije običajno ne dodelamo in tako tudi lastnega kadra ne izkoristimo dovolj. Znotraj delovne organizacije bi morali opraviti smotrno delitev dela. Ukrepati bi morali bolj premišljeno in bolj načrtovano. Samoupravljanje bi morali priti do večje veljave. 0 večjih stvareh večkrat odločajo v strokovnih službah, namesto da bi tudi iz »baze« skušali dobiti kakšno mnenje. Morali bi bolje delati, krivda za slabše delo pa je največkrat v slabi organizaciji dela. Tudi delovne razmere so slabe. Premalo smo nagrajevani po delu. V zadnjem letu na tem področju nismo naredili nič. Pri osebnih dohodkih smo zaostali za povprečjem škofjeloške občine, predvsem pri delavcih v proizvodnji. Velika napaka — za primer — je tudi, da ima vsak, ki se zaposli v skupnih službah, takoj višji osebni dohodek kot najboljši mizar v proizvodnji. Proizvodni delavci so slabo plačani. Zato ljudje odhajajo. Še taki, ki so bili po dvajset let v Jelovici. To kvari odnose v tem smislu: vi gor — mi dol. Sicer pa smo vsi malo v strahu glede preskrbe s surovinami, podražitve so nagle in naše cene ne dohajajo cen surovin, repromateriala. Glede osnovne surovine nikoli ne veš ali je bo dovolj in če bo dovolj kvalitetna. Sicer pa se glede družbenega standarda lahko kosamo z ostalimi delovnimi organizacijami v občini, imamo urejeno prehrano, ambulanto, tudi stano- vanjska politika je v redu zastavljena. V okviru SOZD GLG Bled bi se morale članice še bolj povezovati, izmenjavati izkušnje na področju dela, tehnologije, treba bi bilo združiti strokovni potencial v SOZD, določene probleme reševati združeno. Tudi vodstvo sozda bi moralo imeti več besede glede splošnega obnašanja članic. Družbenopolitične organizacije na tem nivoju bi lahko bolj delale, imele kakšno besedo. Zdaj tega ni bilo opaziti, razen na področju družbenega standarda. Seveda mora priti do delitve dela, na podoben način kot je prišlo do dogovora med nami in Gradisom. Vsako tako stvar pa je seveda treba dobro pretehtati.« Franc Žnidaršič je tehnolog za lesno embalažo v tehničnem oddelku tržiškega Zlita, kjer je že od leta 1951. V tem obdobju je delal in tudi vodil razne družbenopolitične organizacije, kar velja tudi za sedanje predsednike delavskih svetov v vseh ostalih delovnih organizacijah SOZD GLG Bled. »Za nas sta najpomembnejša surovina in sporazumevanje o cenah. Največ problemov je v tem. Svoje cene smo sicer letos povišali za okoli 18 do 19 odstotkov, vendar je bila osnova nizka, želimo si torej, da bi bilo dosti lesa in da bi bile cene hlodovine vsaj ustaljene. Glede produktivnosti mislim, da je v prihodnjem letu ne bomo mogli kaj dosti povišati, ker nam primanjkuje delavcev, predvsem pa dobrih delavcev. Nekaj rezerv — predvsem pri odsotnosti z dela — pri tem seveda je. S prodajo tudi drugo leto najbrž ne bo težav, upam pa, da bodo naši izdelki višje ovrednoteni. Želimo si tudi, da bi bil izvoz deležen večje družbene spodbude. Kar 95 odstotkov našega pohištva gre v izvoz. Tudi TOZD Žaga bi lahko izvažala, vendar surovino rabimo doma. Delavci si vedno želimo, da bi se delovne razmere čimbolj izboljšale. Ker smo že letos vložili veliko v modernizacijo — v kotlovnico — bomo zdaj za eno leto pas pri investicijah morali malo zategniti. Delovne razmere smo že prej izboljšali z novo zaboj amo lani, pa v TOZD Pohištvo, najslabše pa je v TOZD Žaga, kjer računamo, da bomo razmere spremenili na bolje v letu 1981. Vsem članicam SOZD GLG seveda želim, da bi v novem letu dosegle čimveč uspehov. Za to pa bo potrebno najbrž uresničiti vse tisto, kar smo si zadali kot naloge s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju.« Vid Mrovlje je prevzemalec lesa v Celulozi Medvode, skupaj s to tovarno pa živi že 18 let. »V novem letu si želimo še več sodelovanja med članicami sozda, še tesnejše povezovanje med proizvodnjami samimi in da bi od posameznih članic dobili še več odpadne surovine, kar je za nas ključnega pomena. Še posebno pa, da bi dobili od gozdnih gospodarstev in njihovih kooperantov več drobnega lesa. Odpadke, ki gredo včasih tudi kar na deponijo, pri nas lahko koristno uporabimo. Da bi to dosegli, bomo morali še več napraviti za dohodkovne odnose. Z gozdnima gospodarstvoma smo pred kratkim s podpisom posebnega sporazuma že napravili prvi korak, vendar z njim še nismo segli do kooperantov. Skupaj z Gradisom bomo gradili silos za sekance, da bi dobili več njihovih odpadnih surovin, glede katerih že dobro sodelujemo z Jelovico. To, da smo včlanjeni v sozd in sporazum o delitvi surovine, nam pomeni ogromno, tudi osnovo za prihodnji razvoj. Prav pri tem bomo morali storiti še marsikaj. Izredno veliko pa pomeni za nas, da smo dokončali prvi del investicije papirnega stroja in da proizvodnja teče normalno. Računamo že, da bo treba v bodoče dokupiti še drugi papirni stroj, že v začetku novega leta pa bo že začela delati lupiina linija neolupljenega lesa. V novem srednjeročnem obdobju se bo treba lotiti rekonstrukcije proizvodnje celuloze in pinotana. Ce povečamo proizvodnjo pinotana bomo porabili vso odpadno lužnico iz proizvodnje celuloze in s tem v dokajšnji meri zmanjšali onesnaženost okolja. Novi stroji nam bodo omogočili višjo produktivnost ter povezano s tem boljše osebne dohodke in tudi boljši družbeni standard. Prav na področju družbenega standarda smo že veliko storili. Za delavce iz drugih republik, pri nas jih je okoli 40 odstotkov vseh zaposlenih, smo pred dvema letoma zgradili nov dom, kupujemo stanovanja, imamo svoj obrat družbene prehrane, delavci imamo zagotovljene prostore za kulturo in šport. Vsem članicam v SOZD GLG Bled želim, da bi v prihodnje vsi skupaj dobro uspevali. Veseli smo, da je prišlo do sporazuma med Jelovico in Gradisom in to je kažipot za bodoče delovanje naših delovnih organizacij. Luka Novak je delovodja v tesarski delavnici iz škofjeloškega Gradisa, kjer je zaposlen že 19 let. »Zdaj .stojimo’ dobro. Torej si lahko želimo, da bi šlo le še tako naprej. Naše želje so, da bi dobili čimveč kvalitetne hlodovine. Zdaj bi lahko prodali precej več kot naredimo. Surovino dobimo v glavnem z Gorenjske. Pri istem številu zaposlenih pa bomo s posodobitvijo primarne predelave lahko naredili še veliko več. Pri tem si želimo, da bi čimbolje steklo sodelovanje z Jelovico. Pri nas glede pred kratkim sprejetega sporazuma o sodelovanju ni bilo nobenega nasprotovanja. Hkrati z modernizirano primarno predelavo, s čimer bomo poleg boljših proizvodnih rezultatov ostvarili tudi boljše delovne razmere, bomo v začetku novega leta izročili namenu tudi nov obrat družbene prehrane, kotlovnico in mizarsko delavnico. Načrtujemo še gradnjo nove vajeniške delavnice, saj je sedanja premajhna, samo ne vem, kako bo z denarjem. Predvidena je gradnja prizidka tesarske delavnice, nakup posameznih strojev v mizarski, predvsem pa v tesarski delavnici, posodobitev brusilnice in ureditev komunikacij znotraj obrata. Stanovanjskih problemov nimamo, samski delavci stanujejo v samskem domu. Ob visoki produktivnosti pa imamo glede na to nizke osebne dohodke in mislim, da bi v prihodnjem letu to moralo iti eno z drugim hkrati. Problem pa so cene proizvodov. Želimo si, da bi te stvari »zgoraj« reševali hitreje, bolj življenjsko. Komaj ti odobrijo višje cene, se že vse podraži in spet delaš pod lastno ceno. Znotraj SOZD GLG si želimo čimveč sodelovanja, prav tako višjo produktivnost, saj bomo le tako bolje živeli. Uresničiti bi morali srednjeročni program in dobro izdelati smernice za leta 1981—1985. Moramo se res pametno dogovarjati, ne pa nagajati drug drugemu.« V. F. ščanje o tistih skupnih zadevah, o katerih so se delavci s sporazumom tako dogovorili. 5. Temeljne informacije za delavce naj bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušali podati delavcem v slehernem delovnem okolju. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih od samoupravnih informacij. Tisti minimum, ki pa ga delavci morajo dobiti, ostajajo kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki se po zakonu o združenem delu izkazujejo ob periodičnih in zaključnih računih in ki ga sindikati zahtevamo že sedaj. Pri informacijah za delavce velja izpostaviti metodo podajanja le-teh in odgovornost vseh nosilcev, ki informacijo delavcu posredujejo, torej tudi odgovornost organizatorjev obveščanja, novinarjev v združenem delu. 6. Tako zasnovan sistem obveščanja v združenem delu mora omogočiti tudi ustrezen status delavcem v službah za obveščanje. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je ta dejavnost posebnega družbenega pomena in jo je treba zato tudi ustrezno ovrednotiti. Službe za obvešča- nje morajo biti tesno povezane s samoupravnimi organi, njim so tudi odgovorne, ne pa poslovodnim strukturam. 7. Zaradi neurejenih razmer se oblike izobraževanja in usposabljanja pogosto ponavljajo, se ne nadaljujejo itd. Skupaj s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo in Višjo upravno šolo se bo potrebno dogovoriti o možnostih študija ob delu, pa tudi dolgoročneje o stalnem usposabljanju vseh, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu. 8. Izdelava srednjeročnih razvojnih programov za obdobje 1980—1985 je dobra priložnost, da začrtamo tudi razvojno pot obveščanju v združenem delu, ki bi morala vsebovati ne samo izhodišča organizacije in funkcije obveščanja, temveč tudi elemente svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, uvajanja novih in sodobnih tehnoloških pripomočkov ipd. 9. Sveti za obveščanje oziroma drugi ustrezni organi pri občinskih svetih zveze sindikatov naj ob sodelovanju z vsemi zainte- resiranimi, tudi z regijskimi aktivi Društva novinarjev Slovenije, čimprej obravnavajo programske zasnove glasil združenega dela. Pred tem pa naj programske zasnove oziroma načrte obveščanja v OZD obravnavajo sveti za informiranje (izdajateljski sveti) in delavski sveti posamezne organizacije združenega dela. 10. Sveti za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov oziroma drugi ustrezni organi naj pripravijo analizo in načrt obveščanja v izrednih razmerah. Ta načrt naj bi obravnavali na izvršnih odborih sindikatov. 11. Predlagamo, da bi bili občinski sveti zveze sindikatov pobudniki rednih tiskovnih konferenc oziroma pogovorov o aktualni gospodarski, samoupravni in družbenopolitični dejavnosti. Na konference, ki naj bi bile enkrat mesečno ali dvomesečno, naj bi vabili tudi novinarje in organizatorje obveščanja v združenem delu. 12. Predlagamo akcijo »Tisoč delavcev — sodelavcev«, ki naj bi spodbudila delavce za večje in kvalitetnejše sodelovanje v procesu informiranja, obenem pa tudi razvijala zavest o pomembnosti informiranja v neposrednih delovnih okoljih. Z namenom, da bi delavcem olajšali prve korake v informacijski dejavnosti, bomo zanje pripravili priročnik. 13. Podpiramo predlog, da bi se Delavska enotnost bolj organizirano povezala s sodelavci-dopisniki, pri čemer vidimo možnost sodelovanja z uredniki in novinarji v združenem delu kot zelo pomembno. 14. Z namenom, da bi v Sloveniji dobili temeljit uvid v sredstva obveščanja v združenem delu, pripravljamo v odboru RS ZSS za obveščanje in politično propagando dve anketi. Prva naj bi zajela kvantitativne podatke v vseh tozdih (6000), naslednja pa naj bi dala kvalitativne podatke. To nalogo bomo lahko uspešno izpeljali le ob tvornem sodelovanju z občinskimi sveti ZSS oziroma njihovimi organi za obveščanje, ki naj bi hkrati s to akcijo pripravili še svojo analizo sistemov obvešča- nja v OZD (v skladu s točko 9). 15. Gradivo s tega srečanja bomo vključili v razpravo o ob- veščanju v združenem delu na predsedstvo republiškega sveta ZSS, po tej seji pa se bomo sestali s predsedniki organov za informiranje pri občinskih svetih ZSS in se dogovorili za izvajanje aktualnih nalog. 16. Spomladi 1980 bomo na regijskih seminarjih za urednike, novinarje in organizatorje obveščanja v združenem delu kot osnovno temo obravnavali konkretna glasila, druge načine obveščanja ter uveljavljanje konkretnih ukrepov za boljšo obveščenost delavcev. 17. Nujno bo potrebno oceniti delovanje INDOK centrov in jih usposobiti za delo. Sindikati so kot podpisniki sporazuma dolžni, da to prouče in zahtevajo. Jelovico in Srodiš Ko so pred petimi leti sedanje članice sestavljene organizacije združenega dela Gorenjske lesne industrije in gozdarstva med sabo sklenile samoupravni sporazum je bilo med drugim tudi rečeno, da naj bi bil sporazum samo začetek in vzpodbuda za manjše sporazume, ki naj bi jih med sabo sklepale temeljne organizacije, predvsem na področju delitve dela in seveda tudi prihodnosti. Precej je bilo že v teh letih takih sporazumov, vendar pa bi prav lahko rekli, da je zadnji samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju med GIP Gradis Ljubljana, TOZD LIO Škofja Loka in Jelovico tisti pravi sporazum, ki pomeni uresničitev takrat še precej skritih želja v okviru slo si podalo roki GLG. S tem sporazumom, ki je bil sklenjen na Bledu v hotelu Lovec in sta ga podpisala s strani Gradisa Leopold Ilovar in s strani Jelovice Vekoslav Šket se bodo namreč končno začele uresničevati tudi pred leti skoraj nesmiselne oziroma za mnoge nerazumljive želje. Ce vemo, da je večina sodelovanja med člani- cami GLG doslej temeljila predvsem na enostranski poti, to pa je: ti meni surovino, jaz pa bom potem nemoteno delal; je tokratni sporazum končno posegel Za predsednika delavskega sveta, najvišjega samoupravnega telesa v SOZD GLG Bled, je bil jeseni izvoljen Franc Kopač, vodja obrata tapetništvo v Zlit Tržič. Lahko bi rekli, da mu je ta vloga napisana na kožo, saj je bil v Zlitu, kjer je zaposlen trideset let, predsednik delavskega sveta že štiri mandate. Ker so bile volitve šele septembra, kaj dosti o doslej opravljenem delu ne bi mogli napisati. Ko se vsi obračamo naprej, so zato v prihodnost obrnjeni tudi načrti tega telesa. O prihodnjem delu pa je Franc Kopač dejal: »Delavski svet bo še naprej usklajevalec različnih interesov podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju, s katerim smo se tudi dogovorili, da mora vse pomembnejše sklepe delavski svet sprejeti soglasno. To pomeni, da imamo vsi enake pravice in dolžnosti, da smo vsi enaki in da pri glasovanju ne more priti do preglasovanja tudi v najbolj pereče področje, to je delitev dela med proizvodnimi organizacijami. Obe podpisnici, torej Gradis in Jelovica imata v škofjeloški industrijski coni primarno predelavo lesa, obe izdelujeta stavbno pohištvo in montažne objekte. Delitev dela je zato še kako umestna in tudi potrebna. Vendar moramo takoj po pravici napisati, da ta sporazum ni prišel iz vrst ene ali druge delovne organizacije, čeprav so vsi vedeli, da tako dolgo ne more večjega nad manjšim. Ce se že prej ne morejo zediniti na raznih komisijah, se na seji delavskega sveta moramo. Sestajali se bomo po potrebi. Mislim pa, da bo sej našega delavskega sveta nekoliko več kot jih je bilo doslej. Predvsem zato, ker je pred nami sprejem srednjeročnega plana tako posameznih delovnih organizacij kot celotnega SOZD. Na tem področju imamo vprašljivih še veliko stvari, ki jih bo moral srednjeročni plan malo bolje opredeliti. Vsekakor bi v tem času morali izpeljati, zaradi tega je bila SOZD GLG Bled tudi ustanovljena, delitev programa. Tej usmeritvi smo spet pritrdili tudi na problemski konferenci o uresničevanju srednjeročnega plana 1976—1980 ter planiranju v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki jo je v novembru sklicala konferenca osnovnih organizacij sindikata GLG Bled. Kljub različnim težavam, ki so bile in glede tega si tudi za vnaprej ne delam nobenih utvar, mislim, da so pri tem delavski svet in družbenopolitične organizacije, ki so tudi formirane na nivoju sozda, veliko pripomogli k razrešitvi nekaterih perečih problemov. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Moram povedati, da je bilo v začetku našega združevanja tako, da so tudi širšo problematiko večkrat reševali le v ožjem krogu, predvsem na sejah kolegijskega poslovodnega organa. S sprejetjem zakona o združenem delu pa je samoupravljanje dobilo dosti večji pomen in tudi odgovornost in zato bo tudi vloga samoupravnih organov, seveda pa delavskega sveta predvsem, zmeraj večja. več naprej, temveč je bil potreben za to obisk delovne skupine CK ZK Slovenije, ki je ostro postavila, da se te stvari končno morajo urediti, saj bosta navsezadnje imeli korist obe strani. Ko je bil kasneje pripravljen predlog sporazuma in ko so o njem delavci tudi temeljito razpravljali, se je videlo, da je to 20 let staro zaplotništvo bilo precej umetno in da ni imelo globljih korenin. Praktično namreč delavci niso imeli nobenih pripomb, res pa je, da je posebna komisija besedilo in sam sporazum pripravljala več mesecev in je torej tudi temeljito premislila vse stvari. Delavci so namreč v javni razpravi takoj videli, da so glavne stvari in doslej najbolj odbijajoče, kot so to vprašanje surovin, primarne predelave, delitev prostora, opredelitev nosilcev posamezne proizvodnje in seveda kdo bo to tudi v prihodnosti, zadovoljivo rešene in so brez posebnih zadržkov takoj pristali na tak samoupravni sporazum. Na kratko ta sporazum kaže podrobneje pogledati. Najprej je treba podati, da lesna industrijska cona na Trati (Škofja Loka) ne bo imela več dveh lastnikov, temveč bo odslej njen razvoj vsklajen in namenjen obojestranskim potrebam. Tako CB bo Gradis LIO Škofja Loka odslej naprej imel v tej industrijski coni primarno predelavo lesa (žago), proizvodnjo izven-tipskega stavbnega pohištva, proizvodnjo lesenih zgradb, barak in provizorij ev, kot tudi tesarskih konstrukcij in opažnih sistemov. Jelovica pa bo v svojih temeljnih organizacijah nosilec proizvodnje termoton stekel, industrijske izdelave stavbnega pohištva, industrijske proizvodnje stanovanjskih in drugih objektov, specializirane trgovine z lesnoindustrijskimi in ostalimi gradbenimi materiali. Vse to pa pomeni, da bo Gradis odslej moderniziral in povečeval primarno predelavo lesa, torej ža-galnico, Jelovica pa bo vsako leto od njega dobila najmanj 7000 m3 najrazličnejšega lesa. Gradis pa bo za potrebe Jelovice vsako Konec oktobra je prišlo do konstituiranja novo izvoljenega organa samoupravne delavske kontrole SOZD GLG Bled, ki ga bo naslednji dve leti vodil Franc Pavlin, vodja splošne službe v škofjeloški Jelovici. O prihodnjem delu tega organa, ki marsikje živi le na papirju, je Franc Pavlin dejal: »že samo ime »samoupravna delavska kontrola« pove, da je to samoupravni organ, ki je bil neposredno izvoljen v temeljnih organizacijah — članicah sozda. Naloge oziroma pristojnosti samoupravne delavske kontrole izvirajo iz 50. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo GLG Bled. Te naloge so predvsem, da nadzira uresničevanje sporazuma o združevanju ter drugih samoupravnih aktov SOZD ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je podpisala SOZD GLG Bled, da nadzira uresničevanje delitve dela, programe razvoja in načrte SOZD GLG in da nadzira uresničevanje sklepov zborov delovnih ljudi leto razrezal tudi do 20 000 m3 hlodovine. Stavbno pohištvo, ki je osnovni izdelek Jelovice bo to tudi ostal. Gradis pa bo izdeloval le izventipsko pohištvo, torej bo ponudba obeh odslej veliko bogatejša. To pa hkrati pomeni tudi, da bodo poslovalnice Jelovice, ki jih je kar 17 po vsej državi imele naprodaj tudi izventipsko stavbno pohištvo. Obe strani pa sta se s sporazumom dogovorile, da bosta v Škofji Loki zgradile GRäDlS skupen moderen prodajni center in sicer na prostoru, kjer je sedaj veletrgovina Loka, ki pa se bo tako in tako selila iz tega predela. Sporazum je seveda pomemben tudi na področju montažnih objektov, saj sta tako Gradis kot Jelovica delala vse. Jelovici je po sporazumu priznan status visoko razvite proizvajalke montažnih objektov in ves razvoj na tem področju bo odslej njen. Za to pa ob tej predpostavki Jelovica ne bo kos manjšim naročilom, ki bi jih lahko tudi označili za individualne, kot so to naprimer lesene zgradbe, barake in provizoriji. Izdeloval jih bo Gradis. članic SOZD GLG, organov samoupravljanja in poslovodnih organov. To so tri najpomembnejše naloge organa samoupravne delavske kontrole. Pri tem pa menim, da bo imel ta organ v svoji dveletni mandatni dobi dosti dela. Pri svojem delu pa bodo morali biti člani tega organa dosledni, nepopustljivi in res stalno stremeti za tem, da bodo sprejeti sklepi samoupravnih organov ter kolegijskega poslovodnega organa SOZD res izvršeni in da bodo uresničeni dogovori in sprejeti samoupravni sporazumi. Da ne bo vse ostalo samo lepo napisano na papirju, kar se v življenju večkrat dogaja. Mnenja sem tudi, da organ samoupravne delavske kontrole pri svojem delu ne sme biti osamljen. Pomagati odboru je pravica in dolžnost vseh članov kolektiva članic SOZD GLG, predvsem pa samoupravnih organov in služb SOZD GLG, kajti če takega sodelovanja ne bo, organ o svojem delu ne bo imel Jelovica pa bo končno našla mesto tudi v velikem Gradisu. Po sporazumu naj bi namreč Gradis skupaj z Jelovico pridobival in pripravljal zemljišča, projektiral, organiziral pripravo proizvodnje in montažo objektov, ter seveda tudi organiziral prodajo teh. Tu se prav Jelovici obeta največ koristi, saj kot vemo, nova tovarna nikakor ne more zaživeti tako kot bi želeli in prav zaradi težav na gradbiščih, slabih projektov in drugega je temeljna organizacija Gradnja montažnih objektov že vse leto v precejšnjih težavah, ki so se ob devetmesečnem poslovanju pokazale tudi v 6 milijonski izgubi. Kot rečeno, samoupravni sporazum je bil podpisan in sicer 26. novembra. Hkrati z njim je bil sprejet tudi akcijski program, ki je torej sestavni del tega sporazuma in je konkretizacija prej zapisanih načel. Nad tem akcijskim programom bo kot prva zahteva bedel poslovni odbor, ki bo tudi sproti preverjal in ugotavljal, če vse teče po dogovorih. Program, predvsem pa zavestna želja obeh podpisnic, pa je nedvomno porok, da bo ta sporazum resnično zaživel in prinesel veliko novost v odnose med članicami GLG. Če namreč ta sporazum pogledamo še z druge strani, tiste vzgojne, potem je treba reči, da bi se med proizvodnimi članicami v okviru GLG, takih sporazumov in po- tem tudi konkretnih pristopov še našlo nekaj. Zelena luč, ki sta jo prižgala Gradis in Jelovica naj bo znak, da resnično lahko gredo vsi naprej. kaj poročati in obveščati delavcev. Brez pomoči bo ostal osamljen, tako kot je bil osamljen v pretekli mandatni dobi. Ob tej priložnosti bi v imenu organa zaželel članom naše sestavljene organizacije združenega dela srečno, zdravo in uspešno leto 1980. Delavski svet bo še naprej usklajevalec različnih interesov J. Čadež Odbor samoupravne delavske kontrole ne sme bili osamljen Problemsko konferenca sindikata SOZD o aktualnih vprašanjih uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana in plana 1981—1985 Pred nekaj meseci je bil izvoljen, skladno s poslovnikom o organiziranosti in delovanju sindikata, v SOZD nov koordinacijski odbor, ki šteje po spremenjenem poslovniku 17 članov. Za predsednika je odbor izvolil tov. Jere Staneta iz Gozdnega gospodarstva Bled, za njegovega namestnika pa tov. Zupan Antona iz Jelovice. Novi odbor si je v programu svojega dela zadal nalogo, da v mesecu novembru organizira problemsko konferenco sindikata v SOZD na naslovno temo. Sindikat si je kot najbolj množična družbenopolitična organizacija delavcev postavil cilj, da na problemski konferenci, na kateri naj sodelujejo poleg članov KOOS GLG, poslovodnih struktur in strokovnih služb, tudi delegati vseh TOZD, združenih znotraj SOZD, odkrito spregovori o problemih uresničevanja plana sedanjega obdobja in smernic za plan naslednjega srednjeročnega obdobja. Postavil si je tudi cilj, da problemska konferenca sprejme zaključke, ki bodo zavezovali vse člane sindikata, slehernega delavca, združenega v SOZD. Problemska konferenca je bila 16. novembra na Bledu. Priprave na konferenco in gradiva za delegate so bila dobra. O aktualnih vprašanjih organiziranosti SOZD, programskih usmeritev, delitve dela, preskrbe s surovinami, zapiranju, ozki TOZD-ovski in podjetniški miselnosti, vprašan jh izobraževanja, uresničevanja dogovora o standardu delavcev, stanovanjskih vprašanjih, investicijah in še bi lahko naštevali teme, o katerih so delegati in udeleženci konference odkrito govorili. Vsa razprava je izzvenela tako, da je potrebno narediti konec začetnim in uvajalnim težavam SOZD GLG, da mu je dati primemo mesto kot nosilcu dejavnosti v gorenjskem prostoru, ga kadrovsko ojačati z združevanjem »pameti« v SOZD, da je potrebno dogovore in sporazume bolj dosledno spoštovati, si jasneje in konkretno začrtati razvoj v prihodnjem obdobju, posamezne članice naj prevzamejo konkretne obveznosti za izpolnjevanje skupno dogovorjenih nalog. Problemski konferenci so dali pomemben prispevek tov. Mišič, predsednik republiškega odbora sindikata gozdarstva in lesne industrije, tov. Šulgaj, predsednik MO ZS za Gorenjsko in tov. Podjed, predsednik medobčinske zbornice za Gorenjsko. Zaključki in sklepi problemske konference so tu. Na nas vseh je, da jih pričnemo dosledno uresničevati in vgrajevati v sistem delovanja SOZD. Zaključki in sklepi problemske konference: 1. ORGANIZIRANOST SOZD Dopolniti samoupravni sporazum o združitvi v SOZD: — vzpostaviti neomejeno solidarno odgovornost med članicami — kolegijski poslovodni organ formirati skladno z ZZD — koordinacijski odbori naj v dopolnjenem sporazumu dobijo vlogo izvršilnih odborov — v sporazum se vnesejo določbe o delu notranje arbitraže SOZD. Preveriti interese članic, katere službe bomo ojačevali toda ne z zaposlitvijo novih delavcev, temveč z združevanjem določenih služb in strokovnih kadrov; v okviru SOZD-a se mora ojačevati razvojno programski sektor, ki bi pospešil željeno delitev programa; proučiti možnosti združevanja tudi drugih služb za posamezna področja dela. Potrebno je spremeniti odnos TOZD, TOK ali DO do SOZD-a v pogledu odgovornosti in pripravljenosti za razreševanje skupnih zadev v SOZD. Nujna je povezava delegatov KOOS SOZD do konferenc OOS oziroma do OOS TOZD, ki naj poteka v obeh smereh, ker bomo le po tej poti uveljavljali neposredno sodelovanje članov pri oblikovanju stališč, ki so pomembna pri vprašanjih delovanja KOOS. V razreševanje teh zadev naj se vključi tudi MS ZS za Gorenjsko. A Zaostaja tudi proces samoupravne organiziranosti kmetov-koope-rantov. Vsebina smernic naj bo odraz realnega planiranja. Zlasti pri surovinskem pokrivanju je upoštevati okvir razpoložljive surovine. Pri dodelitvi surovine moramo dati prednost tisti delovni organizaciji, ki najbolje vrednoti surovino na čimvišji tehnološki ravni. Zagotoviti tudi pre-del»To drobnih sortimentov iglavcev in predelavo listavcev. Pripraviti je tudi programe, ki bi nadomestili 'lesno surovino z drugimi materiali. Sindikat se zavzema, da v bodoče ni možno razvijati predelovalnih kapacitet na osnovi povečane porabe surovin iz območja. Tudi nobena investicija ne sme temeljiti na večjem zaposlovanju. Prednost naj se daje le tistim investicijskim projektom, ki bodo pomembno povečevali izvoz in s katerimi bomo dosegli večje devizne učinke. V smernice je vključiti obveznost izdelave programa skupnega nastopa na tržišču, izkoriščanja obstoječe prodajne mreže in razvoja prodajnih kapacitet v bodoče. V smernice se vključijo obveznosti za izdelavo konkretnih razvojnih programov z delitvijo dela, prevzemom obveznosti in opredelitvijo odgovornosti TOZD, delovnih organizacij, služb SOZD in poslovodnih organov. V smernicah poudariti izobraževanje delavcev brez izobrazbe, izobraževanje strokovnih in poslovodnih delavcev ter posebej pomen obveščanja delavcev. V smernice vključiti planiranje kadrov in sprejem skupne- ga dogovora o politiki urejanja družbenega standarda delavcev. Sindikat se zavzema, da morajo biti v smernicah in temeljih plana oblikovani kriteriji ali določeni ukrepi, ki bodo zagotavljali: — povečevanje izvoza —- gozdarstvu devize za uvoz gozdne mehanizacije — dosledno spoštovanje družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah pri zaposlovanju delavcev — uspešnejše usmerjanje politike delitve dohodka in razporejanje čistega dohodka, vendar ločeno za gozdarstvo in ločeno za lesno industrijo — hitrejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. V smernicah je opredeliti tudi vključevanje SIS za gozdarstvo obeh območij in povezovanje z drugimi SOZD izven regije. Komisija za zaključke in sklepe 2. ANALIZA URESNIČEVANJA SREDNJEROČNEGA PLANA 1976—1980 Ocenjujemo, da je analiza uresničevanja srednjeročnega plana 1976—1980 dobro pripravljena in objektivna. Konferenca ugotavlja, da smo še daleč od zastavljenih ciljev razvoja politike SOZD GLG, kar se kaže: — v sedanjem srednjeročnem obdobju ni bila izvedena delitev programov — ni bilo skupnega nastopa na tržišču — ni bila ustanovljena interna banka, niti ni bilo skupnega nastopa pri bankah — ni bilo izdelanega programa skupnih investicij, značilnost vlaganj je velika razdrobljenost — zaposlovanje je bilo preveč ekstenzivno in ni bilo skladno s temelji plana SOZD, zato je vprašljivo izvajanje družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih pogojih pri zaposlovanju. Vsa ta odstopanja je v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 posebej izpostaviti. Konferenca ocenjuje, da je neizpolnitev načrtovanih ciljev posledica nedograjene organiziranosti v SOZD-u. Pri izhodiščih plana za leto 1980, kot zadnjem letu tega planskega obdobja, upoštevati izhodišča resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS in občin. Zlasti je upoštevati naslednje okvire razvoja: — realno rast družbenega proizvoda — racionalnejše zaposlovanje na vseh področjih — odpraviti ekstenzivno zaposlovanje — rast sredstev za osebne dohodke naj bo pod rastjo dohodka — vsestransko varčevanje v materialnih stroških — izvoz naj hitreje narašča kot uvoz — investicijska rast naj bo pogojena z manjšim zadolževanjem in večjo udeležbo lastnih sredstev. 3. SMERNICE ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981—1985 V smernice in temelje plana 1981—1985, ki so presplošne, premalo konkretne in obvezujoče, je razen nakazanih ugotovitev upoštevati: Sindikat se zavzema za do-dosledno uveljavitev dohodkovnih odnosov med TOZD v DO in med DO znotraj SOZD. Pospešiti družbenoekonomsko preobrazbo TOK v smeri dejanskega izenačevanja s TOZD. Delavci gozdnega gospodarstva Kranj drugič v področni lesni industriji in tretjič na rekreacijsko turističnem centru Krvavec Na podlagi v letu 1978 sklenjenega samoupravnega sporazuma o zaposlovanju gozdnih delavcev za določen čas v zimskem obdobju v področni lesni industriji kranjskega gozdnogospodarskega območja letos že drugič odhaja določeno število naših delavcev na delo v področno lesno industrijo. Pogodbe, ki jih TOZD-i GG in TOZD-i LIO na podlagi omenjenega sporazuma sklenejo za dogovorjeno število z vsemi ostalimi elementi, so v zaključni fazi medsebojnega podpisovanja. Načelno smo se dogovorili, da bi v zimskem obdobju 1979/80 delalo 96 naših delavcev v TOZD LI ter da bodo delavci odhajali v TOZD LIO postopoma, to pa predvsem zaradi zaključnih del v naši proizvodnji in odvisno od vremenskih pogojev. Z ozirom na sedanje vremenske razmere in napovedi do novega leta in našega programa del v proizvodnji predvidevamo, da Ito večina dogovorjenih delavcev odšla v LIO po 7/1-1980. Pred tem drugim dogovorom lahko ugotovimo, da je bila prva akcija — zaposlitev v zimi 1978/79 obojestransko uspešna, seveda ni manjkalo tudi določenih manjših problemov, ki pa smo jih hitro in uspešno reševali. Ugotavljamo, da pa bomo po tej drugi zaposlitvi 1979/80 morali izdelati analizo in obojestransko podvzeti določene nove prijeme, da bi to sodelovanje med TOZD-i GG in TOZD-i LIO postalo trajna oblika, vendar v mejah solidarnosti odnosno obo- sko turističnem centru Krvavec. V teku je tečaj iz varnosti pri delu za 15 naših delavcev, ki bodo delali na RTC Krvavec na žičnicah za prevoz oseb — potnikov. Analiza dvoletnega sodelovanja je dobra in si želimo, da bi z RTC Krvavec te odnose še razširili, saj je njihova glavna dejavnost v času naše mrtve sezone odnosno zelo otežkočene proizvodnje. Velika ovira za razširitev sodelovanja z RTC Krvavec pa je njihova zahteva, da delavci pridejo že meseca novembra in ostanejo še aprila prihodnjega leta, kar pa je za naše pogoje težko sprejemljivo, ker gradbena mehanizacija in gozdne žičnice v mesecu novembru in aprilu, odvisno od vremena, delajo normalno. Velika ovira za še trajnejše povezave s TOZD LIO pa so bolovanja naših delavcev, ki so izven pričakovanih in planiranih okvirov in posebej še v tem sodelovanju predstavljajo še večjo oviro in mnogo dodatnega dogovarjanja in očitek TOZD LIO, da nimajo tistih delavcev v proizvodnji, za katere smo se skupno dogovorili in jih je področna LI vključila v zimski proizvodni program. Kljub zaposlitvi določenega števila naših delavcev v TOZD LIO pa smo se ob sklepanju pogodb dogovorili, da bo dotok gozdnih sortimentov tudi v zimskem času skladno z voznimi razmerami potekal tako kot doslej. « Z. R. & jestranske koristi, predvsem pa socialne varnosti delavcev GG Kranj, ker za vse delavce, zaposlene v neposredni gozdni proizvodnji, ni možno v zimskih pogojih dela organizirati racionalno, kljub vsem pripadajočim zaščitnim sredstvom. Poleg tega sporazuma pa TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in TOZD gozdarstvo Preddvor letos že tretjič sklepata podoben dogovor o zimski zaposlitvi strojnikov gradbene mehanizacije in žičničarjev na Rekreacij- Skrb gozdarstva za prihodnost Dohodek na delavca Cisti dohodek na delavca Bruto OD na delavca v I-IX Obračunani neto OD na delavca mesečno Bruto OD in SSP na delavca mesečno Udeležba doh. v up.posl. sr. v % Udeležba bto sred. za repr. v up.posl. sr. v % 1. Alples 1978 208.790 139.195 76.23? 5-904 10.458 44,0 15,7 197? 255.100 163.199 88.605 6.'87 9 11.752 53,4 11,2 indeks 122 117 116 117 112 ?.. 110--Gradi s 1978 189.860 128.525 75.508 5*925 9.232 47,0 16,8 1979 : 15.403 143.660 87.793 6.765 10.380 36,5 12,4 indeks 115 112 116 114 112 J. Jelovica 1978 155.524 108.053 73.357 5.875 9.800 48,4 9,5 1979 149.C72 102.177 81.079 6.320 10.639 41,1 5,9 indeks 75 95 111 108 1Ò9 4. IIP Sled 1978 159.319 99.461 71.551 5.334 8.974 39,0 8,7 1979 204.150 132.909- 89.392 6.8I5 11.560 41,1 11,8 indeks 146 134 125 128 129 5. ZLIT Tržič 1976 108.235 88.371 60.969 5.036 8.325 97,9 9,8 1979 154.861 94.511 56.970 6.270 7.553 43,4 9,9 indeks 143 107 93 125 91 Lesna industri- 1978 161.691 114.094 72.679 5.668 9.563 46,7 11,7 ja 1979 193.628 126.914 83.615 6.610 10.879 38,2 9,9 indeks 120 111 115 117 • 114 Primerjalni kazalci po gozdarskih TOZDih (TOKih) za obdobje januar—september Dohodek na delavca Čisti dohodek na delavca Bruto OD delavca I-IX na Obračunani v neto OD na delavca mesečno Bruto OD in Udeležba SSP na de- doh. v lavca mesečno, up.posl, sr. v % Udeležba bto sred. .za repr. v up.posl. sr. v % 6. GG Bled 1978 204.576 115.660 82.588 6.712 10.602 33,6 7,5 1979 261.5.74 158.556 102.413 7.612 15.308 39,9 10,3 indeks 127 137 124 113 . 126 7. GG Kranj •1970 1S4.933 96.128 78.319 6.169 9.478 58,4 6,5 1979 196.761 123.988 96.966 7.435 II.915 51,2 7,1 indeks 126 129 124 121 126 Gozdarstvo 1978 178.500 105.400 80.346 6.427 • 10.012 41,6 7,1 1979 228.328 14Ö.S24 99.619 7.5IO 12.593 44,2 9,1 indeks 127 134 124 117 126 8. Celuloza 1976 I5I.87O 66.242 76.707 6.009 8.946 10,4 2,5 1979 252.885 152.348 95.800 7.440 13.Ò96 16,2 6,4 indeks 166 200 125 124 146 SOZD GLG 1978 164.095 107.526- 74.631 5.855 9.603 34,5 8,0 1979 206.13Ò I3O.I57 87.919 6.862 11.463 35,7 8,9 indeks 126 121 118 117 119 TOZD Število delavc. po vkalk. urah Dohodek delavca v na din Vrstni red po dosežku v 1.1979 Akumul. v primer, z dohodk. 1979 v % Bruto sredstva za reprod. na delavca v din 1978 1979 Vrstni red po dosežku v 1. 1979 1978 1979 Kovinska predelava Alples 56 190.525 300.745 1 27,7 75.412 109.497 1 Sestavlj. pohištvo Alples 261 267.761 274.005 2 29,6 94.139 100.206 3 Aero — Celuloza Medvode 515 151.870 250.940 3 5,6 36.779 100.454 2 Rečica LIP Bled 308 166.250 248.647 4 28,1 47.357 87.622 4 Žaga ZLIT Tržič 48 — 237.034 5 12,0 — 50.356 8 Mojstrana LIP Bled 54 139.699 235.037 6 23,3 29.050 65.828 7 Fonsko in garnit. pohištvo Alples 198 223.058 216.788 7 27,8 73.923 70.088 6 Gradis — LIO Škofja Loka 271 185.860 215.485 8 30,1 66.323 73.085 5 Podnart LIP Bled 74 147.954 200.135 9 16,2 32,825 47.919 10 Lesna predelava ZLIT 74 — 193.358 10 20,0 — 50.036 9 Pohištvo, tapetništvo ZLIT 115 — 183.323 11 15,8 — 39.622 12 Tomaž Godec LIP Bled 481 121.653 175.362 12 18,3 24.473 47.056 11 Proizvodnja oken Jelobor Jelovica 148 181.953 172.781 13 19,8 60.227 39.231 13 Predelava masiv, lesa Alples 137 152.771 166.788 14 7,2 34.884 37.897 14 Predelava lesa, senčila Jelovica 182 167.448 154.070 15 14,3 49.159 28.634 15 Proizvodnja oken in vrat Jelovica 419 157.284 137.104 16 3,5 40.565 17.091 16 Montažni objekti Jelovica 228 106.202 96.119 17 — 4.149 6.938 17 Primerjalni kazalci po proizvodnih TOZDih lesne industrije za obdobje januar—september 1979 TOZD, TOK Število delavc. po vkalk. urah Dohodek delavca v na din Vrstni red po dosežku v 1. 1979 Akumul. v primer, z dohodk. 1979 v % Bruto sredstva za reprod. na delavca v din Vrstni red po dosežku v 1.1979 1978 1979 1978 1979 Gozdarstvo Bohinj — GG Bled 88 280.693 424.693 1 23,3 73.694 145.536 1 TOK Tržič — GG Kranj 12 301.773 324.382 2 2,7 33.542 12.039 12 TOK Škofja Loka — GG Kranj 51 216.717 299.405 3 9,4 19.462 31.668 7 TOK Preddvor — GG Kranj 36 218.580 295.609 4 2,5 2.540 11.463 13 TOK Radovljica — GG Bled 55 361.342 289.110 5 1,2 78.085 25.401 11 Gozdarstvo Pokljuka — GG Bled 104 217.192 272.871 6 14,9 37.136 63.608 4 Gozdarstvo Jesenice — GG Bled 67 161.538 234.329 7 26,3 33.537 77.066 2 Gradbeništvo — GG Bled 74 135.145 229.354 8 25,5 23.730 72.503 3 Gozdarstvo Preddvor — GG Kranj 84 142.823 202.290 9 8,3 13.672 27.903 10 Gozdarstvo Škofja Loka — GG Kranj 78 139.614 200.704 10 13,4 11.372 36.974 6 Gozdarstvo Tržič — GG Kranj 93 151.553 190.356 11 8,6 16.542 31.121 8 Avtoprevozništvo — GG Bled 59 183.973 181.217 12 8,4 63.497 53.869 5 GGTM — GG Kranj 115 136.503 145.947 13 2,5 33.011 30.375 9 Oživeli »DIT« lesarjev Razen v Jelovici, kjer so inženirji in tehniki lesarstva ustanovili svoje društvo inženirjev in tehnikov, vse druge nekdanje sekcije DIT-a že desetletje počivajo in ne delujejo. Lani, pomladi 1978 se je zbral iniciativni odbor, ki je pripravil občni zbor v juniju. Ustanovljeno je bilo društvo DIT lesarjev Gorenjske. Vključilo se je 289 članov, ki delajo v delovnih organizacijah, članicah SOZD GLG in sicer člani: Alples Železniki 39 Elan Begunje 24 Gradis Škofja Loka 25 Jelovica Škofja Loka 155 LIP Bled 43 Šola Škofja Loka 7 ZLIT Tržič 15 V članstvu niso le lesarji, temveč tudi drugi strokovnjaki, ki delajo v lesarstvu in lesno predelovalnih organizacijah. Upravni odbor pripravlja anketo, ki bo zajela prav vse, ki žele sodelovati in bo z anketo tudi spoznal posamezne in skupne interese članov. V statutu društvu so podrobneje opisane naloge društva in članov ter družbeni pomen društva. Upravni odbor bo pospeševal ustanavljanje sekcij pri posameznih delovnih organizacijah. S tem bi pritegnil več članov v društveno aktivnost, vlogo DIT-a pa bi bolj približali posameznim problemom v delovnih organizacijah. Med prioritetne naloge je odbor vključil tudi sodelovanje lesarjev z gozdarji. Prav to sodelovanje na Gorenjskem pogrešajo. Iz statuta DIT: Pomen in naloge društva: 1. Z obravnavanjem pomembnih strokovnih in društvenih vprašanj društva. 2. Z usmerjanjem dela in dejavnosti članstva po UO. Po letu in pol razprav in prepričevanj o dohodkovnih odnosih med gozdarstvom in lesno industrijo, je te dni dal v razpravo delavski svet SOZD osnutek samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih. Res je, da je bil podoben, mogoče strokovno in zakonsko celo bolje opredeljen, tekst sporazuma v javni razpravi med kolektivi gozdarstva in lesne industrije, toda praksa je ta osnutek zavrnila. Včasih se tudi preveč napredna stvar ne more uvelja- 3. S predavanji, strokovnimi posveti, razstavami, študijskimi potovanji in podobnim delovanjem. 4. S sodelovanjem pri izdajanju strokovne, znanstvene in polj udno-znanstvene literature. 5. S propagando za poglabljanje sodelovanja strokovnjakov v strokovnih glasilih za neprestano izboljšanje kakovosti in z usmerjanjem publicistike na aktualna vprašanja. 6. Z zastopanjem strokovnih in materialnih interesov svojega članstva. 7. Pospešuje širjenje strokovne literature. J. H. viti, ker so ji manjkale vmesne stopnice, mogoče je bil predvideni skok prehiter! Dejstvo je, da je sedaj v razpravi nov sporazum, ki je po tehniki in zahtevnosti bolj enostaven. Vendar tudi ta ima nekatere elemente, na katere se bomo težko navadili, n. pr. akon-tativne cene hlodovine, ki veljajo celo leto, poračun v razmerju do doseženih prodajnih cen žaganega lesa pa se vrši vsake tri mesece. Tudi ta princip sporazuma zahteva od udeležencev medsebojno povezova- nje, primerjave planskih dokumentov, medsebojno zaupanje, itd. Uspehi v dohodkovnem povezovanju znotraj SOZD, t. j. sporazum o žaganem lesu za Jelovico, sporazum med gozdno-go-spodarskima organizacijama in tovarno celuloze, nam narekujejo napraviti še en korak v smeri tistega, kar zahteva od nas Zakon o združenem delu. Pričakujemo torej, da bo javna razprava o tem dokumentu po- zitivna ter da bomo sporazum v SOZD uveljavili s 1. januarjem 1980. Istočasno je v javni razpravi tudi samoupravni sporazum o dohodkovnem povezovanju med proizvajalci žamanja in sekancev ter Tovarno celuloze v Medvodah. S sprejemom obeh sporazumov in njihovim dopolnjevanjem v prihodnjem obdobju bomo krepkeje začeli uresničevati Zakon o združenem delu v SOZD GLG. S. E. Končno le sporazum o dohodkovnih odnosih Ali veste, da — da je v Jugoslaviji v panogi gozdarstva, lesne industrije, proizvodnje celuloze in papirja organiziranih 1.352 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 256.584 delavcev — da je v gozdarstvu organiziranih 460 TOZD in TOK z 59.636 delavci — da je v proizvodnji žaganega lesa in plošč organizirano 244 TOZD z 51.573 zaposlenimi — da je v finalni proizvodnji pohištva, embalaže in drugih organiziranih 524 TOZD s 113.442 zaposlenimi — da je v proizvodnji celuloze in papirja in predelavi papirja organiziranih 124 TOZD z 31.933 zaposlenimi — da veliko TOZD še ni organiziranih skladno z ZZD, saj je v vsej panogi v Jugoslaviji kar 81 TOZD, ki zaposlujejo med 500—1.000 delavcev in 3 TOZD s preko 1.000 delavcev — da je v tej panogi v Jugoslaviji 26 sestavljenih organizacij, med njimi tudi SOZD GLG Bled — da je v obeh pokrajinah, t. j. Kosovo in Vojvodina za celotno gozdarstvo finalno lesno proizvodnjo in celulozno industrijo organizirana po ena sestavljena organizacija, ravno tako v SR Crni gori in Makedoniji. Usklajenemu razvoju lesne industrije naproti Ko polagamo račune za dosežene rezultate v letu 1979 in se ozremo na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da je bila za kolektiv Gradisa — temeljna organizacija združenega dela Lesno industrijski obrat Škofja Loka pot dokaj strma in z nešteto ovirami, da pa so na drugi strani doseženi rezultati zadovoljivi. Za leto 1979 so bila značilna predvsem naslednja področja dejavnosti: — zaključna faza sporazumevanja in sklenitev samoupravnega sporazuma z Jelovico — realizacija in zaključek že v letu 1978 pričetih investicij v rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih enot v temeljni organizaciji združenega dela Lesno industrijski obrat — osvajanje novih področij za plasma izdelkov iz proizvodnega programa temeljne organizacije združenega dela LIO. V letu 1979 je bilo pripeljano h kraju sporazumevanje o vseh oblikah trajnega poslovnega sodelovanja z Jelovico, ki je trajalo v dokaj intenzivni obliki celih pet let. Na tem mestu se ne bi spuščali v vzroke zaradi katerih sporazuma o možnostih sodelovanja ni bilo mogoče doseči že prej. Omenili bi le osnovni razlog, da je bilo od posameznikov sporazumevanje pogojevano s spremembo samoupravne organiziranosti Gradisa. Ko je bil ta pogoj pri postopku sporazumevanja odstranjen, je bil sporazum dosežen v relativno kratkem času. Sedaj, ko je prišlo do sklenitve samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju, ki je bil svečano podpisan 26. novembra 1979 na Bledu, so pred oba kolektiva postavljene težke in odgovorne obveznosti, da bodo določila, vsebovana v sporazumu tudi v celoti uresničena. Samega sporazuma ne moremo in tudi ne smemo tolmačiti le z vidika pravic, ki naj jih ima katerakoli temeljna organizacija združenega dela, podpisnica sporazuma, temveč ga je potrebno obravnavati z vidika obveznosti, če hočemo, da ne bodo dogovorjena načela, vsebovana v sporazumu, ostala le gola črka na papirju. Prvi premiki in tudi že prve konkretne oblike reševanja skupnih problemov so že prisotni pri konkretnih oblikah in področjih dejavnosti skupnega pomena. Uspešno se razvijajo vse oblike kooperacije, preskrba s surovinami, skupen nastop na trgu in drugih področjih. V izdelavi je skupen osnutek arhi- tektonskega dela zazidalnega načrta v obsegu, ki bo omogočal v smislu predpisov izdajo lokacijskega dovoljenja za objekte primarne predelave lesa in skladišča. Z akcijskim programom, ki je sestavni del sklenjenega sporazuma pa so po nosilcih in rokih detajlno navedene aktivnosti in naloge, ki jih bo potrebno izvršiti z namenom, da bodo konkretizirane samoupravno dogovorjene obveznosti. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju so odstranjene vse ovire za hitrejši usklajen razvoj lesne industrije na Trati in tudi pri drugih zainteresiranih temeljnih organizacijah združenega dela, podpisnicah sporazuma. V tem letu 1979 smo uspeli tudi zaključiti investicije za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih in drugih enot v temeljni organizaciji združenega dela Lesno industrijski obrat. Z investicijskimi vlaganji smo pričeli že leta 1978 in bi morala biti zaključena do 30. junija 1979. Z navedeno investicijo smo do sedaj uspeli rekonstruirati in modernizirati naslednje dejavnosti: 1. rekonstrukcija in modernizacija primarne predelave lesa (1. faza) 2. dograditev objekta vključno z opremo za potrebe mizarske dejavnosti 3. rekonstrukcijo kotlovnice, vključno z zunanjimi vodi 4. rekonstrukcija objekta skladišča krompirja za potrebe obrata družbene prehrane. Vrednost investicije bo znašala približno 80 milijonov dinarjev. Od te vrednosti odpade na vrednost osnovnih sredstev približno 62 milijonov in na trajna obratna sredstva približno 18 milijonov dinarjev. Z navedenimi investicijskimi vlaganji nismo v ničemer spreminjali proizvodnega programa, temveč predstavljajo izključno le modernizacijo proizvodnega in tehnološkega procesa za obstoječ tehnološki program. Z realizacijo investicij so ustvarjeni vsi osnovni pogoji za nemoten in usklajen hitrejši razvoj in s tem tudi za dosego boljših poslovnih rezultatov in večjo socialno varnost delavcev. Že v preteklih letih smo ugotavljali, da postaja slovenski prostor premajhen za plasma proizvodov lesne industrije iz obstoječih proizvodnih programov. Prav tako smo ugotavljali, da so potrebe po izdelkih lesne indù- Srečanje borcev, aktivistov NOV, internirancev in upokojencev LIP Bled Kot vsako leto so tudi letos v oktobru (17.10.) v LIP Bled organizirali srečanje borcev, aktivistov, internirancev in upokojencev. Zbrali so se v avli doma loža Ažmana v Boh. Bistrici. Prisrčno je bilo vzdušje med znanci in nekdanjimi sodelavci. Pogovor je kmalu stekel o sedanjem in minulem delu, o načrtih in še marsikaj. Našli so mnogo skupnih besed o proletarskem življenju, o prestanem trpljenju po taboriščih, skratka, razveselili so se drug drugega. Na vrsti je bil kulturni program v zelo lepo izdelani dvorani doma Joža Ažmana. Program je bil zelo kvalitetno izpeljan. Poleg folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec, recitacij in govorov je poslušalce pritegnilo petje moškega pevskega zbora iz Zasipa pod vodstvom Marjana Eržena. Tov. Jaka Repe, direktor TO Tomaž Godec, je toplo pozdravil vse udeležence na srečanju in jim s svojim kratkim govorom vzbudil spomine na vloženo delo v minulih 31 letih, ko se je iz po vojni obnovljenih strije na enotnem jugoslovanskem trgu velike in da smo pri obstoječi organiziranosti in me-hanoopremljenosti lahko tudi konkurenčni proizvajalcem tovrstnih proizvodov iz drugih republik. Z namenom osvajanja novih trgov smo v tem letu sklenili organizirati v Beogradu tako-imenovani Engineering v ustanavljanju. Naloga tega Engi-neeringa je predvsem pridobivati večja naročila, dolgoročno zagotavljati prodajo izdelkov, vodenje montaže objektov vključno z nadzorom in obračunom. Že v tem letu smo na ta način dobili nekaj večjih naročil, zlasti za montažne stanovanjske in druge provizorije, lahko pa bi tudi pridobili še več manjših in še vedno interesantnih naročil, kar pa zaradi premajhnega števila strokovnih kadrov nismo bili v stanju prevzeti obvezo za izvršitev. Taka izpostava v malem ne terja večjih investicijskih vlaganj, ne povečuje zaposlenosti občine Škofja Loka, na drugi strani pa smo na ta način uspešno prisotni na celotnem jugoslovanskem trgu in ne nazadnje — držimo na ta način stalne stike z zveznimi organi, kar nam omogoča tekočo informiranost. Taka oblika se je pokazala kot izredno uspešna tudi na primeru prevzema obveznosti in izgradnje 140 montažnih stanovanjskih objektov v Kotorju v skupni vrednosti 102,6 mio din. To nalogo računamo, da bomo v celoti izvršili do 31. januarja 1980. Če sedaj le bežno pogledamo celoten kompleks problemov, s katerimi se je spoprijemal maloštevilni kolektiv temeljne organizacije Lesno industrijski obrat v letu 1979 na eni strani in dosežene rezultate poslovanja v tem letu na drugi strani, moramo ugotoviti, da so bile vse prevzete naloge in obveznosti tudi v celoti in uspešno izvršene. To pa so v celoti izvršili delavci z visoko strokovno usposobljenostjo in z zavestjo, da opravljajo koristno in potrebno družbeno delo. Tak strokovno usposobljen kolektiv, ki se zaveda ne samo svojih pravic, temveč predvsem svojih obvez pa je najtrdnejše jamstvo, da bodo tudi v prihodnje izvršene vse tudi najzahtevnejše naloge in da bodo doseženi poslovni rezultati omogočali še hitrejšo rast in razvoj, ne samo temeljne organizacije združenega dela Lesno industrijski obrat, temveč tudi vseh ostalih subjektov, s katerimi je ta kolektiv povezan. Ob koncu želimo vsem delavcem v SOZD GLG Bled, našim sosedom v Jelovici in seveda tudi vsem ostalim srečno in uspešno leto 1980. delavsko samoupravljanje od 23. oktobra 1950 dalje, ko je zasedal prvi delavski svet. »Mladi se zavedamo,« je nizal misli tov. Repe, »kako spodbudni so za poglabljanje socialističnih vrednot in medsebojnih odnosov stiki z vami, saj ste poleg žrtvovanih fizičnih moči vlagali v težkih razvojnih pogojih za skupni napredek tudi prizadevno posredovanje delovnih izkušenj, medsebojno spoštovanje, zaupanje in tovarištvo, kar predstavlja solidne temelje uspešnemu samoupravljanju in razvoju podjetja. Zavedamo se tudi vrednosti vaše delovne odgovornosti in discipline, ki ste jo skrbno gojili, vaše požrtvovalnosti in vzljubitve DO LIP Bled. Poleg strokovnega izpopolnjevanja ste imeli pravo razumevanje za nujna investiranja v tehnološko posodabljanje in razvoj DO. Da, mladi čutimo dolžnost za nadaljevanje vaših uspehov in hvaležnost za vaše vložene napore. Tudi to srečanje naj prispeva k našim medsebojnim stikom.« Ko je tov. Repe zaključil svoj govor, je dvorana oživela, burno so pozdravili s ploskanjem govornika. Upokojence in vse ostale udeležence je prevzela čista iskrenost v besedah, katere je povedal vodja TO Tomaž Godec. Za njim je stopil na oder predsednik Zveze društev upokojencev tov. Alojz Kos. Zahvalil se je kolektivu DO LIP, ki je prvi med delovnimi kolektivi v občini začel posvečati dokajšnjo skrb tudi upokojencem kar dokazujejo tudi ta vsakoletna srečanja. »Za nas upokojence je to velikega pomena. Veselimo se vsakih novic o napredku tehnologije dela, o izboljšanju strojnega parka, širjenju in modernizaciji obratov, saj se zavedamo, da je naš standard odvisen od delavca proizvajalca. Tov. Staroverski se je v imenu občinske Zveze borcev NOV zahvalil za vse napore in borčev- sko ustvarjalnost. »Na obnovljenih žagah razrezani les je mnogo pripomogel pri nagli obnovi porušene domovine,«, je še posebej poudaril. Ponosni in veseli so se navzoči z bučnim aplavzom zahvalili za izrečene besede tov. Staroverskega. Kulturni program se je nadaljeval. Moški pevski zbor je zapel priljubljene in zelo znane slovenske pesmi. Navzoči so se prav gotovo spominjali svoje mladosti, ki je vsakemu naklonila drugačno usodo. Posebno pozornost so upokojenci naklonili recitacijam, katere so bile razumljive preprostemu delovnemu človeku. Kulturni program se je zaključil s prelepo koroško pesmijo Mojcej. Udeleženci srečanja so si zatem ogledali Muzej Tomaža Godca, kjer fotografije in dokumentarni zapisi kažejo gibanje in borbo bohinjskih partizanov. Med potjo v muzej so si ogledali spomenik bohinjskim žrtvam NOV na Trgu svobode. V muzeju so si s posebnim zanimanjem in občudovanjem borci in vsi ostali udeleženci ogledali prostor, kjer je bilo konstituiranje CK KPJ med 15. in 18. marcem 1939. V hotelu Zlatorog so pripravili kosilo. Pogovori so stekli naprej, šalili so se in veselili stari znanci in vedno mladi po srcu. Čas je hitro mineval in že so stopili v avtobuse. Vsem smo zaželeli mnogo zdravja in da se naslednje leto spet srečamo zadovoljni in veseli. Zahvala seveda velja požrtvovalnim organizatorjem, ki so pripravili in izvedli brezhibno prisrčno slavje. Mrzel jesenski dan je bil, naše upokojence in borce pa je grela misel na tovarištvo, ki so ga zgradili v preteklih letih. Žagarskih obratov razvila sodobna lesna industrija. Začeli so z izdelavo zabojev in razvili proizvodnjo stavbnega pohištva ter lesne moke. Podjetje se je razširilo s priključitvijo Jelke v Radovljici, KZ v Mojstrani in Embalaže v Vintgarju. Po 'ukinitvi zabojarne so uvedli izdelavo panelnih plošč. Dokaj truda je bilo vloženega v rekonstrukcijo žage na Rečici, v Boh. Bistrici in v Podnartu. Zgrajeni so bili obrati za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, iso-span izdelkov in skupno z GG Bled mehanizirano lesno skladišče v Boh. Bistrici. Nekateri so si že ogledali obrat sodobnega pohištva iz masivnega smrekovega lesa ter obrat predelave lesa v Podnartu. Z razvojem proizvodnje pa se je dvignilo tudi število zaposlenih od 352 v letu 1948 na 976 v letu 1978. Včasih smo imeli enega inženirja, danes jih je 30, število kvalificiranih delavcev pa je naraslo od 113 na 297. še in še so razmišljali upokojenci, srečni in ponosni. Spominjali so se vloženih skrbi tudi v 26. XI. je bil na sedežu SOZD na Bledu podpisan samoupravni sporazum o prihodkovnih odnosih med obema gozdnima gospodarstvoma in tovarno celuloze Medvode pri oskrbovanju te tovarne s celuloznim lesom. Podpis sporazuma predstavlja kvalitetni premik v urejanju dohodka odnosov v SOZD Novoletna nagradna križanka NASTOPANJE IZRAZI TEGA MAGNETIZMA, NPR. PRI ŽELEZU PRISTAS DEIZMA KRAJ OB GLAMOC-KEM POLJU IN KRAJ POD BLAGAJEM ZGODOVINSKO MESTECE PRI ZADRU, RIMSKA AENONA HERCEGOV SKI VEZIR (MOST 1) KRAVA DIMKA, DIMLJA HRVAŠKI SKLADA- TELJ, MILKO TROJANSKI JUNAK SEVERNI -JJ1.EN, ZALIV OTO KA LEWIS V. HEBEL, OKRAS KORINT. STEBRA LASTNOST AGILNEGA MUSLIMAN SKO M. IME IGRALKA CIGOJEVA LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV_____ ROVNICA PRI TREBLJENJU ETHNIKI ORGANOSI KYPRIAKU AGONA DEL OBRAZA PASTIRSKA PESEM STEPA V JUŽ. AMER TRINITRO TOLUOL OPOMBA OPUS REDKA KOVINA SIMBOL Nb SP0LN05T EROTIKA MAJHNE IKRE KILO -AMPER AKO RISAR IN SLIKAR, EKSPRE -SIONIST, FRAN RUSKA SOVJ. FED. SOCIALIST. REPUBL. * * OVEDBA SPROTOMA AM.FILM. GRALEC GARY KRAJ PRI IŽEV5KEM V SZ V BIBLIJI MOJZESOV BRAT PISATELJ TRI LO -Gl JE „UKANA", TONE SOCIALISTIČNA AVTO-NOMNA POKRAJINA ANTONIN G. SLAVIČEK PREVZVI ŠENI OKROGEL PRIPOMOČEK ZA IGRE,ŠPORT VZOREC KRAJ V MADŽARSKI ŽUPANIJI HAVES LINGVISTIČNA KRATICA ZA ARMENSKI DED NA PRIMORSKEM OBDELANA ZEMLJA KAVKAŠKA VAS ZASTANEK ANTON MEDVED NORTH GOROVJE NAD JALTO DEL TEDNA VRSTA MESNE OMAKE ( FRICASSEE) PUŠČAVSKI PASTIRJI RENI J OSTRA RESA NA KLASU MOŠTVO, Tl M FREZALNI STROJ KDOR JE REALEN PLENO NOMINE GLIGORIJE P. JEFTANOVC BRITAN- CI PUBLICIST VASJA EAST AVSTRIJA SODOBNIK KELTOV JUDEK , ŽID I C SAMOGLAS NIKI PRI OBOA EKONOM SKA ENOTA KONJENIKI, ULANCI MATIJA TOMC SOVJ. FI Zl K NOBEL. 1958 RIMSKI MITOLOŠKI PODZEMNI SVET, ORCUS SOVJ. FIZIK IGOR J. NOBELOVEC 1958 RIKO DEBEN- JAK SOMBOR VZHODNO ŠVICARSKI KRAJ PRI REKI INN PREBIVALCI KOSTOLCA PETRUS JACOBUS JQUBERIL NIZEK ŽENSKI GLAS VZHOD BOGASTVO GOZDOV ŠPORTNE TEKME V SZ TROPSKI VETROVI STELJA KRATICA ZA NUMERO 1659 SKLENJEN MIR V PIRENEJIH ZAMAŠEK, ZATIČ JOSIP STRITAR ZBOROVANJE ODBORN. ROLETA LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE IME RUSKEGA SLIKARJA USS1CKE GA(ELEAZAR1 KAKUEI TANAKA LASTNOST STRAST- NEGA DOLOČENI DEL, ZNESEK KREDITNA BANKA TETOVO KOSOVEL APNENEC, IKRAVEC OČRT, KONTURA PARTIZANSKO IME HINKA KOŠAKA j TUDI ORGAN.KEM. INDUSTRIJA IZ ZAGREBA ZVER IZ DRUŽINE PSOV Reševalcem novoletne nagradne križarike so članice SOZD GLG pripravile lepe nagrade, izdelke iz svojih proizvodnih programov ter denarne nagrade: 1. nagrada: postelja »Ana« LIP Bled v vrednosti 1.500.— din 2. nagrada: omarica za čevlje v vrednosti 1.200.— din, Alples Železniki 3. nagrada: 1.000.— din GG Kranj 4. nagrada: kolekcija proizvodov Aero v vrednosti 850.— (din, Tovarna celuloze in papirja Medvode 5. in 6. nagrada: vratno krilo 65 B 2 v vrednosti 760.— dinarjev, Jelovica Škofja Loka (skupno obe nagradi 1.520.— din) 7. nagrada: 500.— din, Gradis LIO Škofja Loka 8. in 9. nagrada: stol v vrednosti 400.— din ZLIT Tržič (skupno obe nagradi 800.— din) 10. in 11. nagrada: prm bukovih drv v vrednosti 360.— dinarjev GG Bled (skupno obe nagradi 720.— din) Pravilne rešitve križanke pošljite na naslov: SOZD GLG Bled, Mladinska 3, z oznako: novoletna nagradna križanka, najkasneje do 20. 1. 1980. Priimek in ime: DO oz. TOZD: Naslov: